Za tvojo reklamo pokliči Matajur novi Že 29 liet vsako lieto V zadnjih cajtih pišemo pogosto an s pozitivnimi toni o bilateralnih odnosih med Italijo an Slovenijo. Politiki se le buj pogosto srečavajo an vsakikrat se kiek konkretnega dogovorijo, riešijo kak problem, podpišejo kak dogovor. Mi ki živimo na meji smo sevieda veseli, saj smo že vickrat "pokušal”, kakuo se temperatura odnosov med državama mieri pru na nasi koži. Rim an Ljubljana sta delec, mi smo pa tle, an par stuo metru adan od drugega, vsak dan. An želimo živiet an dielat v mieru, kupe, s troStam an namie-nam, de ne bomo parsiljeni zapustit svojega duoma. Sada barometer kaže lepo uro. An zatuo smo zadovoljni, zak smo tudi mi nardi! svoj part za de se ljudje zbližajo, de konfin nam bo nimar manj v napoto. Iniciativa je z novoletnim srečanjem v Kobaridu parSla od tolminskega kamuna že 29 liet od tega. An Sele tata pobuda gre naprej, pruzapru iz lieta v lieto raste. Jasno, parve lieta je z nase strani malo ljudi sparjelo vabilo, bli so Sele cajti strahu an ustrahovanja, poCaso an ko-stantno pa se je nimar vic ljudi parbližalo an začelo gradit muost zaupanja an parjateljstva. Kar je pomembno je, de na srečanje hodi nimar vic komunskih administratorjev. Liepa ura v bilateralnih odnosih se pozna vzdolž vse meje. In lepuo je videti, kakuo odparto razmišlja tržaški župan ///v o sodelovanju s sosedi, novogoriški an go-riski župan sta s svojimi projekti sla kupe tarkat na vrata Evrope. Le tle par nas se zdi vse previe menino an tiho. Nasa skarb je de mi, Slovenci iz Benečije a n Posočja, zamudimo pomembne parlo-inosti. Jasno je, de smo naj-sibkejsi an najbuj težkuo je gl ih za nas se vključiti v nove integracijske in ekonomske procese. Prit zaradi tega bi muorla bit skrb an odgovornost obieh držav v tem, da pomagajo, tam kjer je narbuj potrieba, kjer so kraji an ljudje buj šibki an jim je trieba dat potriebne instrumente. Tudi o tem bo parlo-žnost guorit na sobotnem srečanju v Kobaridujjn) tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERSIE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 4 (894) Čedad, Četrtek, 29. januarja 1998 V Izoli Scalfaro in Kučan otvorila italijansko šolo Manjšine spet v ospredju Predsednika Italije in Slovenije Oscar Luigi Scalfaro in Milan KuCan sta minuli konec tedna preživela skupaj kar nekaj Casa. Najprej sta se v Levoči na Slovaškem udeležila petega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav, ob povratku pa sta bila skupaj prisotna še ob otvoritvi nove šole italijanske manjšine v Izoli. To je bila še ena priložnost za potrditev dobrih odnosov med sosednjima državama, prav tako pa je bila še enkrat v ospredju vloga manjšin, ki narode ob mejah lahko učinkovito povezujejo v politiko skupnih interesov. Scalfaro je v Sloveniji sicer postal že kar pogost obiskovalec, saj je to od lanskega junija že njegov tretji obisk (poleg tega je bil decembra tudi v Puli na Hrvaškem). Obisk je bil priložnost tudi za sreCanje med slovenskim državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Francom Jurijem in italijanskim podtajnikom za zunanje zadeve Pierom Fassinom. Govor je seveda bil o vseh bilateralnih vprašanjih, med katerimi so v ospredju problemi obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Izgleda, da bo v krajšem Casu na tem področju prišlo do nadaljnih korakov naprej. To naj bi bilo potrjeno ob prihodnjem obisku italijanskega zunanjega ministra Dinija v Ljubljani, ki bo že v prvih dneh februarja, ob priliki trilateralnega srečanja Slovenija-ltalija- Madžarska. Slovenija je z otvoritvijo italijanske šole v Izoli od osamosvojitve dalje zgradila za manjšino že tri šole, zgraditi pa namerava v kratkem Casu še dve. Za šolsko poslopje v Izoli, kjer bosta od prihodnjega marca otroški vrtec in osnovna šola Dante Alighieri, je Italija prispevala 600 milijonov lir, kar je 10 odstotkov celotne investicije. beri na strani 2 V razpravi je deželna avtonomija Ta teden je v rimskem parlamentu na vrsti zaCetek dolgo pričakovane razprave o ustavnih reformah, razprava pa se naslanja na izhodišča dvodomne parlamentarne komisije, ki je bila lani o tej tematiki pod predsedstvom Massima D’Aleme na delu več mesecev. Kot je znano, dvodomna komisija še zdaleč ni rešila vseh odprtih vprašanj, zato so poslanci različnih političnih skupin vložili nic manj kot 25.000 amandmajev. Med temi so tudi predlogi za ohranitev in okrepitev avtonomije dežel s posebnim statutom, med katere spada tudi naša. V zadnjih tednih je bilo vprašanje posebne avtonomije v ospredju, pri Čemer so se vse politične sile v deželi zanjo zavzele, vsedržavno združenje občin AN-CI pa jo je s svojimi stališči polemično osporavalo. Vprašanje je, Ce bo avtonomijo uspelo uveljaviti, kajti sloneti mora na jasnih utemeljitvah in prepričljivih programih, kot je bilo slišati tudi ob nedavnem obisku predsednika poslanske zbornice Violanteja. Za obrambo posebnih statutov so se z obiskom pri D’Alemi zavzeli tudi predsedniki dežel Furlanije-Julijske Krajine, Tridentin-ske-Južne Tirolske, Doline Aosta, Sardinije in Sicilije. Predsednik dvodomne komisije jim je v tem smislu zagotovil, da ustavne spremembe ne bodo prizadele položaja avtonomnih dežel. Medtem se v naši deželi nadaljujejo politični manevri, ki so povezani z junijskimi deželnimi volitvami. Tu smo v zadnjih tednih zabeležili zbiranja političnih osebnosti okrog "projekta Friuli“, Severna liga se je zaCela dobrikati polu svoboščin, oglasil se je tržaški župan Illy, ki naj bi na podlagi lastne izkušnje snoval volilno zavezništvo, v spogledovanju s predlogi beneškega župana Cacciari-ja- Odkrito posega v politično razpravo tudi furlanska cerkev, ki je dala jasno vedeti, da ne namerava stati ob strani. (D.U.) beri na strani 2 Il nostro Pust a Savogna Non prendete impegni per domenica 15 febbraio, ma venite tutti quanti a Savogna, dove ci’sarà il Pust che farà rivivere le tradizionali maschere della Benecia con la partecipazione di diversi gruppi. Perchè la festa sia ancora più bella, alcune scuole daranno vita al “mercato di una volta”, dove si potrà trovare di tutto e tutto rigorosamente con provenienza “doc” dalle Valli del Natisone. L’iniziativa è partita dalla Comunità montana Valli del Natisone e la prò loco Var-taca di Savogna si è resa subito disponibile perchè tale avvenimento, che in passato ha avuto luogo in altri comuni delle Valli, quest’anno approdasse a Savogna. Centro studi Nediža - Comune di S. Pietro sala consiliare 30. I. 1998 ore 18- ?MlZÌ3ka eli Fulvio Tomizza (sarà presente l’autore) 6. 2. 1998 ore 20 - j PW&fflg di Alessandra Kersevan (che sarà presente) I libri saranno presentati da Paolo Petricig ima novega preds V ljubiteljski kulturi, v življenju kulturnih društev je takuo: ankrat je delovanje živuo an moCnuo, ankrat zmanjka entuziazem, energija, an vse se pomeri. Potlè se rodi kaka nova ideja, pride blizu kajšan nuov Človek an se dielo spet oživieje an pomladi. Sada po naših dolinah imamo tri skupine, ki so zelo aktivne an propulzivne: Planinska družina Benečije, Beneške korenine, ki so šele v vzponu, šele rastejo an Beneško gledališče, ki se je v zadnjih lietih še kakuo oživielo an je začelo “potovati” po Benečiji, soški dolini an drugod v naši deželi, kjer so Slovenci. Pozitivna faza Beneškega gledališča je paršla na dan v petak 23. januarja, Matteo Balus an Renzo Gariup ko so se zbrali v Dolenjem Tarbiju na občnem zboru. Paršlo je blizu zaries puno članu an so se pru lepuo an veselo imieli med sabo. Pregledal so opravljeno dielo an se dogovorili tudi o projetkih za naprej. Opravli so tudi statutarne dužnuosti an obnovili vodstvo. Za predsednika so izbrali Mattea Baiusa, za direktorja Alda Clodig, tajnica je Anna lussa. Reviso-rji so Mirko Sturma an Adriano Gariup, Ciani pa Marko Predan, Manuela Cicigoi, Marco Cucovaz an Gariup Renzo. Novemu an staremu predsedniku nie ku za Čestitat an želiet dobro dielo. Telefon 0432/731190 novi matajur četrtek, 29. januarja 1998 Aktualno S. Pietro: curva più agevole Con una breve cerimonia, a cui hanno partecipato Due momenti della inaugu- razione cittadini ed autorità, oltre ai rappresentanti dell’ANAS che hanno eseguito i lavori, sono stati inaugurati venerdì 23 gennaio a San Pietro i lavori di rettifica della curva nord del capoluogo, un'opera lungamente attesa e che migliora notevolmente la viabilità. L’indirizzo di saluto è venuto dal sindaco Marinig, in precedenza mons. Ma-teucig aveva impartito la benedizione. A ima Stojan SpetiC Bruselj je glavno mesto Evropske Unije, ki se iz dneva v dan spreminja v pravo konfederacijo držav in narodov. V Bruslju odločajo o nasi bodočnosti. Tudi o stvareh, ki se nas tiCejo od blizu, kot je proces Sirjenja EU na države vzhodne in srednje Evrope, vključno s Slovenijo. Seje v palaci Ju-stusa Lipsiusa na Aveniji Schumann so v glavnem dolgočasne, saj ministri po-gostoma cepijo dlako na Stiri. Včasih pa se zgodi, da prav tisti, ki bi moral biti najresnejši, uSpiCi kaj hudomušnega, prijetno zabavnega- Prvo polovico leta za krmilom predsedstva EU sedijo Britanci. Usmerjali bodo Sirjenje EU, izbiro ustanovnega jedra monetarne unije in v Cardiffu gostili vladno konferenco o brezposelnosti. Same važne stvari. Pa so pomislili, da EU potrebuje medijski “logos”, grafični prikaz upanja v bodočnost nove Evrope, kjer - po besedah britanske- ga zunanjega ministra Robina Cooka - “po padcu železne zavese ne sme nadomestiti žametna, ki bi delila bogate države EU od revnih držav srednje in vzhodne Evrope”. Nova britanska laburistična vlada se tokrat ni zatekla k poklicnim grafikom. Vedela je, da imajo otroci najveC fantazije, pa jim je naročila, naj narišejo “logos” Evrope 1998. Izbrali so trideset otrok med osmim in desetim letom starosti. Pol jih je bilo Angležev, druga polovica pa iz vseh petnajstih držav Članic EU, od Finske do Grčije, od NemCije do Portugalske. Otroci so delali po parih: Anglež in pripadnik ene izmed evropskih narodnosti. Risali so zvezde, petnajst barvastih zvezd. In vsaka je vsebovala to, kar po otroški oceni, oznaCuje vsakega izmed evropskih narodov. “Logos” krasi lično broSuro s programom britanskega predsedstva EU in je res prijeten. Pa se je zgodilo, da so Italijani protestirali na enem izmed pripravljalnih sestankov, Ceš da jih “italijanska zvezda” žali. Protest je formaliziral sam Prodi na nedavnem vrhu v Luksemburgu. Zadevo je moral na tiskovni konferenci po vrhu zunanjih ministrov pojasnjevati Sef “Foreign Offi-cea” Robin Cook pred nekaj sto dopisniki, ki so si zatikali usta, da bi ne bruhnili v smeh. Pomislite, otroci so v italijansko zvezdo narisali... “pizzo”. Da, pizzo, ki je ponesla italijanski okus po vsem svetu in izpodriva celo prednost kokakole. Čudno je le, da so narisali pizzo s salamo, ne pa klasične. No, vsak ima svoj okus. Tudi protesti... Temu bi lahko rekli pomanjkanje humorja. Italijani so občutljivi zase, sami pa so se Čudili, ker so Nemci in Slovenci protestirali, ker je Italija na novi kovanec za tisoč lit postavila okrnjeno Nemčijo in meje “Provincia di Lubiana”. Nizozemsko pa je na zemljevidu kratkomalo pozabila? Zadevo je komentiral tudi zunanji minister Lamberto Dini z ugotovitvijo, da je “pizza vsekakor boljša kot fish and chips", cvrt krompir z ribami, ki ga jedo britanski otroci. Cast domovine je rešena. Bo ostal deželni posebni statut? s prve strani Nazadnje se je v politični areni oglasil celo nekdanji zunanji minister De Michelis, za katerega se je zdelo, da je že v politični ropotarnici. Zavzel se je za vlogo nekdanjih socialistov pri ustvarjanju sredinske politične formacije okrog nekdanjega predsednika države Cossige ( res, sama "nova in sveža“ imena). Ta nova ”reč“ naj bi bila po De Michelisovih besedah alternativna tako Oljki kot "hegemoniji DSL“. NajveC gneCe je okrog takoimenovanega političnega "centra”, kjer obstajajo na vsedržavni ravni jasni znaki, da se v takšni ali drugačni obliki zopet želijo spraviti pod eno streho nekdanji demokristjani. Dodajmo še to, da je Demokratična stranka levice tik pred tem, da se na novo preoblikuje v to. kar novinarji v pričakovanju pravega imena imenujejo “stvar 2 ( la cosa 2)“. Na deželni ravni trenutno vlada zmeda, kajti tudi mnogi krajevni politiki Čakajo na razvoj dogodkov v Rimu. Vsa ta dogajanja so tudi znamenja, kako si v Italiji bipolarizem s težavo utira pot. Do deželnih volitev pa je vsekakor še nekaj mesecev. (D.U.) Scalfaro v Izoli s prve strani Med otvoritvijo so tako predstavniki Italije kot Slovenije podčrtali pomen šol v jeziku manjšine, ki so za obstoj manjšinskih skupnosti življenjskega pomena. So pa tudi pravi laboratoriji sožitja za bodoče generacije, ki bodo morale skrbeti za dobrobit, solidarnost in medsebojno spoštovanje ljudi različnih kultur v obmejnem prostoru. Drnovšek spet vodi stranko Lds Janez Drnovšek, kot je bilo pričakovati, je bil potrjen na Celu liberaldemo-kratske stranke Slovenije. Kongres v Mariboru je v bistvu pomenil kontinuiteto dosedanjih strankarskih izbir in drugaCe tudi ni moglo biti. V športnem žargonu pravijo, da ekipo, ki zmaguje, ne gre spreminiti. To velja tudi za LDS, ki je že nekaj let najmočnejša stranka v Sloveniji in obstajajo velike možnosti, da bo tudi v prihodnjem ohranila ta primat. Mariborski kongres je potrdil dosedanjega generalnega tajnika Gregorja Golobica, na podpredsedniški mesti pa sta bila imenovana Tone Rop, minister za socialo in delo, ter Igor BavCar, minister za evropske integracije. Novost kongresa je tudi ta, da bo izvršni odbor stranke številčno manjši in da bo sam predsednik Drnovšek imel možnost izbirati njegove elane. Z vsebinskega vidika je v javnosti posebej izstopala resolucija, s katero se je najmočnejša slovenska stranka opredelila do vprašanj prejšnjega sistema in celotnega medvojnega in povojnega obdobja. V resoluciji LDS ugotavlja, da je treba loCevati med zgodovinskimi dejanji narodnoosvobodilnega boja in povojnega komunističnega vladanja, ki je nosilo v sebi tudi nekaj negativnih elementov. Mariborskega kongresa se je udeležilo tudi veliko sorodnih strank iz Evrope, odsotne so bile slovenske stranke, prisotne pa nekatere manjšinske komponente, med katerimi tudi zastopstvo SKGZ. Liberalna demokracija Slovenije, tako je bilo poudarjeno v Mariboru, želi tudi vnaprej oblikovati politični prostor in ohraniti zdajšnji središčni položaj v parlamentu. To je posebej podčrtal predse- dnik Janez Drnovšek, ki je opozoril na vrsto pobud, ki jih je LDS sprožila in ki so utrdile suverenost in gospodarsko razvitost države po osamosvojitvenih procesih. Menimo, da se bodo želje LDS uresničile, saj je danes težko napovedati, da bi ta stranka šla v zaton. To zaradi dveh dejstev. Prvo zadeva njeno levo-sredin-sko naravnost, ki očitno odgovarja dobremu delu slovenskih volilcev in drugič, ker je konkurenčnost ostalih strank prešibka, da bi omajala centralno vlogo LDS. “Mi smo stranka vlade in težko bomo iz vlade odšli, oziroma težko bo vladati v Sloveniji brez našega sodelovanja". Tako so povedali v Mariboru in tega se verjetno vsi dobro zavedajo, tako opozicijske stranke kot vladni partnerici. Mariborski kongres pa je bil tudi odskočna deska stranke za pripravo na jesenske upravne volitve, ki bodo predstavljale realen barometer priljubljenosti posameznih strank med vo-lilci. Zanimivo bo s tem v zvezi izvedeti, ali bosta krščanska demokracija in socialdemokrati vstrajali pri obnovah občinskih uprav z koalicijo spomladanskih strank skupaj z Ljudsko stranko, ki v vladi sodeluje z LDS. Ce ne bo tako, in mnogi to napovedujejo, bo pomenilo, da je Drnovšek zabeležil ponovno zmago in preprečil, da bi se koali-zirale tri desno-sredinske stranke, ki bi danes edine lahko premagale LDS. Sicer bi bilo tudi težko razumeti, kako bosta čez nekaj mesecev skupaj sodelovali denimo brata Podobnik z Janšo in Peterletom, ki so si v zadnjem času tako v laseh, da si sistemsko mečejo eden dru-geriiu polena pod noge. (R.P.) A Udine la brigata trilaterale” La brigata “trilaterale” Il capo di stato maggiore delle Forze armate italiane Guido Venturoni, la settimana scorsa, ha compiuto una visita in Slovenia. Nel corso dell'incontro con le massime autorità militari di Lubiana è stato ribadito il reciproco interesse per intensificare i contatti bilaterali da ampliare nella trilaterale con l’Ungheria. E stata anche espressa la speranza che entro la fine di marzo venga costituita ufficialmente la brigata congiunta, formata da soldati italiani, sloveni ed ungheresi di stanza a Udine. Intanto per la prossima primavera sono previste, sempre a Udine, esercitazioni comuni. Manager troppo cari Nello speciale programma di misure di “austerity”, varate recentemente dal governo del permier Drnovšek e tese a contene- re la spesa pubblica, si prevede un taglio alle superpaghe dei dirigienti di a-ziende pubbliche. Le disposizioni prevedono che in nessun caso i redditi dei responsabili possono superare il 90% del salario del titolare del dicastero al quale le società appartengono. Le disposizioni restrittive in materia di salario dovrebbero interessare i dirigenti di enti pubblici, a- genzie governative, fondi di investimento statali, banche e società finanziarie, i cui pacchetti azionari di maggioranza sono detenuti dallo Stato. Turnšek rimane in sella Nonostante l’imbarazzante vicenda dei due a-genti dei servizi sloveni, catturati in territorio croato, non sembra in pericolo la poltrona del ministro della difesa Tit Turnšek del partito popolare. Il premier Drnovšek infatti non sembra intenzionato a presentare un proposta per la sostituzione del ministro, lina tale decisione potrebbe incrinare i rapporti con il principale partner di governo, cosa che il premier evidentemente vuole evitare. Sono stati invece sospesi i due agenti ed il loro superiore. Bonn sostiene Lubiana Nel corso della sua ultima vista ufficiale in Germania il ministro sloveno degli esteri Boris Frlec ha avuto un’ulteriore conferma del fatto che i tedeschi, che rappresentano il principale partner economico della Slovenia, appoggiano la vicina repubblica nel processo di integrazione europea. La Germania del resto attribuisce a Lubiana un importante ruolo nella definizione dei rapporti nel sudest europeo. Kultura novi matajur četrtek, 29. januarja 1997 3 Občni zbor pomembne glasbene ustanove Glasbena matica pred publicizacijo Po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem šolskem letu odprli slovensko sekcijo glasbenega konservatorija Tartini v Trstu in s tem uresničili dolgoletna pričakovanja naše manjšinske stvarnosti. Razveseljivo vest je sporočil predsednik Glasbene matice Drago Stoka na občnem zboru osrednje glasbene ustanove. ki je bil prejšnji konec tedna na Opčinah. Ravno na dan kongresa je tržaška Občina pismeno sporočila vodstvu Glasbene matice, da ji je dala v najem poslopje v Ulici Re-voltella, kjer bodo uredili sedež slovenske sekcije konservatorija. Sedaj pa pričakujejo od rimskih pristojnih organizmov, da uredijo vse potrebno, da bi s poukom na konservatoriju začeli že s prihodnjim šolskim letom. Ce je ta vest razveselila kakih 700 gojencev GM, njihove starše in profesorje, so pa druge točke v poročilih predsednika, tajnika in blagajnika sprožile nekatera vprašanja, predvsem finančne narave. Na občnem zboru so namreč ugotovili, da s težavo finančno krijejo vse postavke dejavnosti, kar postavlja v težave glasbeni pouk na Tržaškem, Gori- Kulturni praznik v Zurigu Bliža se 8. februar, ko Slovenci praznujejo svoj kulturni praznik. Prešernov dan bojo v soboto 14. februarja praznovali tudi v Zurigu in ga li-etos posvetili naši ljudski kulturi. Zbrali se bodo v prostorih zupnjiške cerkve Svete Trojice v kraju Tann, kjer bo najprej ob 16.30. uri maša, ki jo bojo pieli Nediški puobi. Kulturni program se bo nadaljeval s koncertom Nediških puobov. Za njimi bo nastopila tudi rezijanska folklorna skupina. Beneško- rezijanski kulturni program za Prešernov dan v Zurigu organizirata Zveza Slovenci po svetu v sodelovanju s slovensko ambasado v Berni. škem, v Benečiji in Kanalski dolini. Potrebno je celovito razmišljanje o naši manjšinski strukturiranosti, so na občnem zboru naglasili L’arte tessile resiana Anche una giovane artista resiana ha partecipato al concorso nazionale d’arte tessile Premio Valcellina giunto alla sua seconda edizione. Il concorso, organizzato dal Comune di Mania-go e dall’Associazione Le Arti tesssili, è aperto a giovani artisti che operano nel settore tessile. L’iniziativa, unica nel suo genere in Italia, è nata anche per valorizzare la secolare tradizione tessile di quella località. Le opere selezionate ed esposte sono una trentina, delle quali dieci provenienti dalla nostra regione. L’opera presentata dall’artista resiana Daniela Negro, intitolata “Vita" è stata realizzata con intreccio a tecnica libera utilizzando nastri, rafia e cotone. Daniela Negro, giovane trentenne di Stolvizza, ha frequentato l’Istituto d’Arte di Udine "G. Sello” specializzandosi nel settore tessile. Da diversi anni si dedica alla realizzazione di opere utilizzando la tecnica dell'intreccio e prediligendo materiali quali nastri di diversi tessuti e dimensioni. Aveva partecipato con l’opera “Arcobaleno” anche alla prima edizione del concorso. La mostra resterà a-perta a Maniago presso l’edificio dell’ex filanda, fino al primo marzo e poi farà tappa in altre città italiane. N.L. V Kulturnem domu v Gorici 29. 01. ob 18 uri srečanje z arh. Markom Po/.z.ettom podpredsednik deželne skupščine in predsednika SKGZ in SSO Budin. Pavšič in Pahor, ki so izpostavili tudi vprašanje me-dmanjšinskih odnosov ter samih povezav med manjšino in matico ter z italijanskimi vladnimi sredinami. V razpravi so prišli do izraza tudi argumenti, ki zadevajo zdajšnje stanje Glasbene matice ter njene perspektive v širšem, mednarodnem kontekstu. V tej internacionalni posebnosti so nekateri uvideli perspektivo za to ustanovo, ki lahko postane povezovalec in vzpodbujevalec tovrstnega kulturnega izražanja v prostoru Alpe - Jadran. Važen načrt Irrsae za nas Upravni odbor deželnega zavoda za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na šolskem področju IRRSAE je na predlog ministrstva za šolstvo odobril načrt o vzgojnih in kulturnih vidikih jezikovnih manjšin v naši deZeli. Načrt zaobjema slovensko, furlansko in nemško manjšino, pa tudi nekatere furlanske skupnosti, ki so prisotne na območju Portogrua-ra. Za izvedbo načrta je ministrstvo namenilo vsoto 40 milijonov lir, upravni odbor IRRSAE pa je na predlog slovenske članice odbora Nadje Debenjak soglasno sprejel tudi sklep, da se v raziskavo glede Slovencev vključita tudi Slovenski raziskovalni inštitut in Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Načrt je ministrstvo predlagalo na podlagi ocene, ki je bila izrečena junija lani na permanentni konferenci evropskih ministrov za vzgojo. Il primo incontro è con Jelinčič “Večerna srečanja”. Questo il titolo di quattro incontri promossi dall’associazione culturale “don Eugenio Bianchini” e dalla Planinska družina Benečije. Gli incontri, che si terranno nella sala della nuova canonica di S. Pietro al Natisone, alle ore 20.30, avranno come tema l’alpinismo e la realtà delle valli del Natisone. Primo appuntamento giovedì 5 febbraio con Dušan Jelinčič, alpinista, scrittore e giornalista che presenterà il suo libro Comune di Pulfero sala consiliare 7 febbraio ore 18 Cinsi Ufi JilflTDLtfe il 3 il Dilli dfeJJ^JEili-Dpil di Ferruccio Clavora Partecipano i Nediški puobi Circolo Studenci “Perle sotto la neve” che racconta la fortunata spedizione alla conquista dell’Everest a cui ha partecipato anche Jelinčič. Venerdì 13 febbraio, mons. Pasquale Guion. da 60 anni parroco di Montemaggiore parlerà della sua esperienza pastorale ed il suo impegno a difesa della dignità e dell’identità della popolazione slovena locale. Impegno che gli ha procurato più di qualche dispiacere. Seguirà la proiezione di un documentario della TV slovena sulla Benecia. Venerdì 6 marzo Giovanni Coren, appassionato ricercatore di tradizioni locali e cultore dell’ambiente, con l’ausilio di diapositive, guiderà il pubblico alla scoperta di poco conosciuti angoli delle valli del Natisone. Venerdì 13 marzo ci sarà l’incontro con Luciano Chiabudini, scrittore e autore di poesie, canzoni e testi teatrali presenterà il meglio della sua produzione artistica e illustrerà le motivazioni del suo impegno culturale. Echi ed effetti di “Postaja Topolove” che tocca luoghi vicini e lontani L’onda lunga di Topolò Dalla neozelandese Dunedin Art Scool a TV Koper, da Leonardo Zannier a Paolo Rumiz Il paese di Topolò riposa nell’inverno più tiepido del secolo, ma l’effetto “Postaja Topolove” è come un’onda lunga che tocca luoghi vicini e lontani, nelle maniere più diverse e i-nattese. L’unicità della manifestazione ha sedotto un poeta come Leonardo Za-nier che nel suo ultimo lavoro teatrale “Confini” fa tessere ad uno dei protagonisti un vero e proprio peana in onore di Topolò, mentre sulla scena scorrono le immagini del cippo innalzato dall’artista Donato Bortolot nel 1994: "El cielo no tiene frontera”. Altro riconoscimento è quello presente nell’ultimo, importante libro di Paolo Rumiz “La secessione leggera”, uscito presso Editori Riuniti. Si tratta di uno sguardo approfondito su diverse realtà del nord Italia. Rumiz indaga nel disagio, cerca nella storia passata e nei costumi culturali i perchè del successo di un movimento quale la Lega. E un libro amaro, talvolta spietato, scritto nello stile del “Taccuino di viaggio”. La grande stella di Gilberto Zorio, nei boschi di Topolò * 11 finale sembra tuttavia i-spirato alla speranza, l’ultimo capitolo si intitola “Stazione Topolò” ed è come uno squarcio in un panorama di egoismi, particolarismi e denaro, tanto denaro, non supportato da una cultura di rispetto per l’altro, necessaria a una società che si pretende civile. Delle nostre valli si parla anche in altre sedi: alla Dunedin Art School, prestigiosa istituzione culturale neozelandese si è tenuto un corso sulla situazione dell’arte contemporanea in Europa; a rappresentare il vecchio modo di intendere l’arte si è parlato della Biennale di Venezia, cui veniva contrapposta come via “nuova, vitale e stimolante” Postaja Topolove. Il 3 gennaio TV Koper ha messo in onda una intera trasmissione dedicata alla scorsa edizione di Stazione Topolò mentre Deep Liste-ning, rivista principe nell’ambito della musica di ricerca, dedica agli eventi sonori della manifestazione un’intera pagina. Per restare “in casa” ricordiamo anche la presenza della Postaja sull’ultimo, e-legante “Trinkov koledar”: la traduzione a cura di Antonella Bukovac, di un immaginifico testo redatto per il paese dal compositore Roberto Paci Dalò e il prezioso allegato che riporta gli antichi giochi realizzati, in occasione dell’edizione 1997 di Stazione Topolò, da Renzo Gariup - Žnidarju. E l’inverno deve ancora finire... (m.m.) novi matajur Četrtek, 29. januarja 1998 4 “Vabimo čimveč članov v zadrugo” Predsednik Lojze Abram o Primorskem dnevniku Aktualno Lojze Abram, naš novinarski kolega in v Benečiji poznan še zlasti kot dolgoletni predsednik tržaškega slovenskega planinskega društva, je bil na obenem zboru 9. novembra lani izvoljen za predsednika zadruge Primorski dnevnik. Zadruga trenutno šteje 2395 Članov, bralcev in naročnikov, ki so tako postali tudi dejanski lastniki časopisa. Abrama smo vprašali, kako po treh mesecih ocenjuje delo zadruge. "Delo je steklo intenzivno, po smernicah, ki jih je nakazal občni zbor. Poleg odbora zadruge pospešeno deluje tudi upravni svet zalo- Resia: di poco ma cresce Fortunatamente qualche volta si hanno da dare anche delle belle notizie in tema di popolazione e andamento demografico. É il caso del calcolo della popolazione residente in Val Resia al 31 dicembre 1997 che da un buon + 5 unità. I dati sono i seguenti: nati 14 (6 m e 8 f), morti 13 (4 m e 9 f), gli immigrati sono stati 24 (18 m e 6 tj, mentre gli emigranti sono stati 20 (14 m e 6 f). La popolazione all’inizio dell’anno e-ra di 1293 unità e, con la differenza tra nati e morti (+1) e tra immigrati ed emigrati (+4) si è verificato un incremento di 5 unità con il totale della popolazione residente alia fine dell’anno di 1298 unità, (n.l.) žniške hiše DZP-PRAE, sprožili smo akcijo za naročnine in se dogovorili za utrditev finančnega položaja dnevnika." Kakšne so vaSe najnujnejše naloge ? "Najvažnejše je odplačevati stare dolgove, ob tem pa skrbeti za redno izhajanje Časopisa. Želimo tudi, da bi se v zadrugo vpisalo CimveC novih elanov, saj je v tej množičnosti naša najveCja garancija." Imaš vtis, da je za dnevnik in njegovo prihodnost dovolj zanimanja med ljudmi? ”Ce ne bi bilo zanimanja, ne bi imeli toliko Članov, a treba je pridobiti še veliko novih. Med ljudmi je še določena odmaknjenost, ki jo je treba premagati". Kako pa poteka vpisovanje novih elanov po obenem zboru? "Vpisovanje polagoma narašCa, od občnega zbora imamo nekaj desetin novih Članov. Za akcijo pridobivanja novih Članov smo povabili k sodelovanju tudi krovni organizaciji SKGZ in SSO, ki imata preko svojih Članic veliko stikov z ljudmi." Ali sodelujete : listo, ki je na obenem zboru prišla v manjšino? "Sodelovanje je za nas bistveno. Dva Člana druge liste sta v upravnem svetu zadruge, ponudili pa smo tudi položaj podpredsednika in dve mesti v upravnem svetu DZP-PRAE. Ponudba Zal ni bila sprejeta, a ostaja vedno odprta. Za upravljanje dnevnika so potrebni mir, strokovnost in resno delo. Polemik pa se izogibajmo." Kako je trenutno s finančnim položajem? "Problem so dolgovi in likvidnost. Iz Rima denar prihaja, Čeprav z zamudo in gre za veC let enako vsoto. Iz Ljubljane naj bi prišel v kratkem, vendar tam potrebujemo sistemsko rešitev za prihodnost. DeZela je izplačala kvoto za leto 94, ostalo pa naj bi prišlo marca-aprila. Želeti je, da tudi Člani prispevajo veC od minimalne kvote, vsak po svojih moCeh. Vsekakor bomo iskali tudi nove poti, da se dnevnik utrdi. (D.U.) La Comunità montana Valli del Natisone informa Sostegno ai bisognosi alle famiglie che assistono persone non autosufficienti, conviventi, ai sensi della L.R. 49/93 e successive modifiche ed integrazioni; * sostegno alle famiglie con figli minori a carico che versano in condizioni di disagio economico. Per ulteriori informazioni rivolgersi ai Comuni su citati o all’Ufficio di Servizio Sociale presso la Comunità montana Valli del Natisone, tel. 727565. Si informa la popolazione residente nei Comuni di DRENCHIA, GRIMAC-CO, PULFERO, SAN LEONARDO, SAN PIETRO AL NATISONE, SA-VOGNA e STREGNA che entro il 27 febbraio 1998 possono essere presentate presso i rispettivi Comuni di residenza le domande ai fini dell’ottenimento di contributi economici per il 1998 finalizzati a: * sostegno economico La cooperativa NAPO spiega le sue ragioni Castagne: prezzi bassi, purtroppo Abbiamo letto con gran-te attenzione l’articolo comparso sul Novi Matajur del 15/01/98 a firma AB "Sa’ niesmo Udinese an kobas od kostanja ne” e vorremmo precisare quanto segue. Prezzi di liquidazione castagne Il prezzo di liquidazione del conferito castagne è stato effettivamente considerato dal Consiglio di Amministrazione della cooperativa basso. Non si poteva liquidare di più in quanto il ricavo dalla gestione della vendita delle castagne avrebbe previsto una liquidazione inferiore a quella praticata. La differenza è stata prelevata dall'importo dovuto agli altri prodotti conferiti, specialmente mele. Le spese di gestione a-vrebbero previsto un prezzo di liquidazione inferiore. La scelta fatta, invece, teneva conto dell’aspetto sociale che i conferitori di castagne svolgono all’interno del nostro sistema i-drogeologico di mantenimento e salvaguardia del territorio. Noi abbiamo condiviso, dimostrando tangibilmente, la loro utilità; se essa, da altri, non viene riconosciuta, non è colpa nostra. Questo anno alcuni soci hanno deciso di ridursi nella propria liquidazione proprio in questa funzione, riservandosi, peraltro, che essa non verrà a gravare su essi i prossimi anni. Le castagne sono state liquidate a un prezzo inferiore rispetto l’anno passato del 18 per cento, comunque di circa il 40 per cento superiore al prezzo di mercato locale e oltre al doppio di quello cuneese. L’analisi dei costi a-vrebbe portato invece ad un abbassamento di liquidazione in meno rispetto al ’96 del 54 per cento dovuti al 13 per cento per diminuzione prezzo di mercato, Diversi valligiani si sono rivolti al nostro giornale per e-sprimere perplessità riguardo i prezzi. Più che mai tempestiva ed opportuna dunque questa precisazione della NAPO. 36 per cento per vendita di circa il 40 per cento del conferito a grossisti, 37 per vare o a teorizzare, spacciare cose non nostrane per nostrane. I nostri prodotti hanno una qualità e bontà diversa, migliore di altri prodotti che si trovano sul mercato; costeranno qualcosa di più! Noi vogliamo essere onesti con noi stessi e la nostra clientela. Solamente commercializzando il prodotto per quello che è si potrà far aumentare la clientela e la nicchia verso la quale ci cento per mancato contributo da Enti preposti che veniva girato ai conferitori, 14 per cento per aumento costi (energia elettrica, autorizzazioni, affitti...), la differenza tra il 54 per cento ed il 18 per cento pari al 36 per cento è un regalo che la cooperativa ha fatto ai conferitori di castagne proprio per l’aspetto sopramenzionato. Non potevamo fare di più, visto che per motivi di bilancio queste differenze vanno a gravare sugli altri conferimenti. Non sta al singolo privato la competenza di promozione se questa viene utilizzata dalla collettività. Certificato di provenienza La cooperativa per legge, per statuto e regolamenti può vendere solamente i prodotti conferiti. Non le è permesso, ma quello che più conta, non vuole, vendere prodotti acquistati in quella di Cuneo o altrove, come invece altri tendono a fare, ad incenti- stiamo rivolgendo. Mostra mercato della castagna e dei prodotti tipici La cooperativa che gestisce il Centro di Raccolta, Conservazione e Commercializzazione CRCC presso il Ponte di San Pietro al Natisone è convinta che sia necessario diversificare ed aumentare la quantità dei prodotti commercializzati. Nell’anno ’96 i 110 quintali di castagne conferite rappresentavano, a memoria, il 33 per cento del fatturato, oggi, i 240 quintali di castagne conferite rappresentano solamente il 24 per cento del fatturato. Si desume che il conferimento di castagne diventerà sempre più marginale rispetto al fatturato ed al bilancio della cooperativa. Non starà alla cooperativa la funzione di dover cambiare radicalmente le cose, ma ad entità diverse che vedono nella raccolta delle castagne, come in quella dei funghi, degli sfalci, della pulizia dei boschi, del mantenimento dei ruscelli, delle strade inter-poderali, ecc., uno scopo ed una utilità sociale. Noi al massimo potremo essere sostenitori e stimolatori di tali scelte. Si ringrazia il signor AB ed il giornale per l’interessamento alla nostra cooperativa ed attendiamo suggerimenti costruttivi per stimolare ed accrescere la capacità di penetrazione della cooperativa nelle Valli. Distinti saluti Consiglio d’amministrazione N.A.P.O. V Kobaridu na čast Cerna in Mateučiča Ob 60. rojstnem Nekaj dni pred novim letom so župan iz Tolmina in Bovca, Božic in Trampuž, predstavniki občine Kobarid in predsednik tolminske upravne enote Likar priredili v Kobaridu prijateljsko srečanje na cast prof. Viljema Cerna in msgr. Dionisia Mateuci-Ca. Oba sta v lanskem letu praznovala 60. rojstni dan. Srečanja sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Marinič in kobariški dekan msgr. Rupnik. Srečanje je bilo priložnost tudi za pogovor o čezmejnem sodelovanju in prijateljstvu med sosedi. Kronaka novi mata j ur Četrtek, 29. januarja 1998 5 s-\ jih prave... Malo liet od tega, v naSih dolinah malo-manj vsaka vas, kjer je tekla voda, je irnie-la nje malin. Vsaki dan se je videlo puno judi iti pruot malnu z žakjacam sierka na ra-mene an za kajšno uro potlè pa z moko pruot duomu. Kaj San je ne-su pun žakjac, ker so pardielal puno sierka al pa so zmenil po Laškem s kostanjam, an kajSan je nesu pa žakjac pu prazan, ker so pardielal malo sierka. Adna od tistih je bila Marjuta, ki je nosila velik žaki na ra-mene, pa malo sierka notar. An dan je zavi-edela, de tu adnim malne, za kožiskim ri-ece, je biu an mlinar, ki je imeu rad ženske, an tiste ki so bile “radodarne” z njim, jim je Šenku štier ujemin-ce moke za Ion. Marjuta se j’ lepuo parštimala, zadiela je velik žaki pu prazan an se pobrala h tistemu mlinarju, an ku jo je zagledu lepuo par-štimano, jo j’ subit popraSu, Ce bi bila rada, de ji dolože tu žaki Stier ujemince moke! - Ne, ne, je premalo - je odguorila modra Marjuta - ki je za-merkala, de mož je biu nomalo par lieteh an de “rieč” puojde na dugim - mi daš ’no ujeminco moke za vsaki “Zlah”! Sonce je že zahajalo za brieg, kadar Marjuta je zadiela takuo pun žaki, de ga je ku-mi nesla pruot duomu an vsi vasnjani so se Cudval, kje je uSafala tarkaj moke! Za kajSan dan potlè, seviede, Marjuta se j’ nazaj pobrala v tisti malin z velikim žakjam malomanj praznim, pa je ušafala navuoda od mlinarja, ki je biu bolan. Navu-od, ki se j’ biu navadu od strica, jo j’ subit vprašu, Ce ji dolože Stier ujemince moke! - Ne ne, nardimo ku tuoj stric - je hitro odguorila an začela š-tiet: adan, dva, tri... ahhh!!! - BieS, bieS farda-mani otroci. Recimu tojmu stricu, de naj hitro ozdravje, s tabo se umarje za lakotjo! ! ! “Kenè, ki povesta an vi: ‘Kake lepe oči ima tel otrok!’, sa’ vsi tisti, ki me videjo, mi diejo tuole.” Dragi puobič, niemaš samuo lepe oči, si vas liep! PaS kuo so ponosni, orgoljožasti tuoj tata an toja mama an vsi to j i te dragi! Seda povemo tudi, duo si. Se kličeš Stefano an na 25. otuberja si dopunu parvo lieto življenja. Toja mama je Lucia Carlig iz Korede, tata je pa Enzo Marseu - Zuani-ne hiše iz Marsina. Vsi kupe živta v Marsine an ti si pravo veseje ne samuo za tojo družino an za tojo sestrico Samantho, ki ima šest liet vič ku ti, pa tudi za vasnjane. Vsi ti želmo, de bi lepuo rasu, zdrav an veseu. Je že taka navada, de na začetku novega lieta pregledamo številke, nu-merje, za videt, ki dost nas je še tle par nas, tle po Nediških dolinah. Vsaki-krat se boijmo, de gremo na manj, sa’ tuole pride reč, de z nami umiera tudi naša posebna slovienska kultura, naš slovienski jezik... an tuole, muoramo priznat, je zaries žalostno. Začnimo tel pregled s podutanskim kamunam. Številke, numeri telega kamuna so nas potroštal, sa’ v teku lieta 1997 nieso zgubil obednega, pač pa jih je vič, ku v liete 1996. Troštamo se, de bo nimar takuo. 1. Zenarja 1997 je bluo v kamunu 1.132 ljudi , na 31. dičemberja 1997 pa 1.167, tuole pride reč 35 ljudi vič. Rodilo se je dvanajst otruok: devet puobčju an tri čičice. Umarlo jih je devetnajst: danajst možkih an osam žensk. V kamun je paršlo živet trianšest-dest ljudi: devetandvajst možkih an štierantrideset žensk; proč jih je šlo pa devetnajst: danajst možkih an osam žensk. Slovienska Pod večer v saboto 24. Zenarja je bila v špietarski cierkvi sveta maša po slo-viensko. Molu jo je dekan Nadiških dolin an domači Zadnji pozdrav Modestu Dan po Božičem, na 26. dičemberja je na naglim umaru v Villa Balle-ster v Argentini Modesto Petrigh. Malomanj dvajst liet od tega je ustanoviu parvo društvo Zveze slo-vienskih izseljencu Furlanije - Julijske krajine v Argentini. Rodiu se je v Ceneboli 18. junija 1923. Mlad pu-ob je muoru zapustit rojstno vas an iti s trebuhom za kruhom parvo v Belgijo an potlè v Argentino. Bluo je lieto 1949. Dielu je v fabriki an lieta 1955 je odparu ’no butigo, ki sedajo darži sin. Ceglih je Ziveu takuo deleč od rojstnega duoma, se nie nikdar pozabu na njega koranine. Biu je med tistimi, ki so daržal kupe vasnjane, ki so živiel v Argentini an kupe s pa-rjatelji iz Cenebole an iz drugih kraju Furlanije je začeu gradit cierku posvečeno Mariji na Stari gori. Puno liet je biu predsednik Zveze izseljencu v Villa Ballcster an puno je naredu za de se zazida sedež te zveze v tistim kraju. Lieta 1979 je v imenu naših emigrantu v Južni Ameriki paršu na deželno konferenco o izseljenstvu, emigracjonu. Ries, puno je naredu za vse naše emigrante, pa ne samuo, sa’ glih malo cajta priet, ko ga je smart ukradla mu je šindak iz Rosario Pedro Gonzales dau an diploma, ki ga je Modesto zaslužu za vse dobre, ki je naredu za zbuojšanje življenja v Argentini, kjer je preživeu cielih 47 liet. Zeni Bruni, sinu Ar-mandu an vsiem bratarn an žlahti naj gredo kondo-ljance Novega Matajurja, bralcu an vsieh Slovienju, ki žive po sviete. II 26 novembre scorso è improvvisamente deceduto a Villa Ballester (Argentina) Modesto Petrigh, fondatore, quasi 20 anni fa, del primo circolo dell'Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia in Argentina. Nato a Canebola il 18 giugno 1923, emigrò prima in Belgio e successivamente, nel 1949, in Argentina. Dopo un periodo di lavoro in fabbrica, nel 1955 apre un commercio di ferramenta oggi gestito dal figlio. Sempre attivo fra i compaesani emigrati in Argentina, dapprima, assieme ad altri amici di Canebola e del Friuli, dà il via alla costruzione di una chiesa dedicata alla Madonna di Castelmonte e successivamente, per lunghi anni, presiede il circolo dell’Unione di Villa Ballester, dando grande impulso alla costruzione della sede locale. Nel 1979 partecipa, in rappresentanza dei nostri emigrati in Sudamerica, alla seconda Conferenza regionale dell’Emigrazione. Poco prima della scomparsa ha avuto la soddisfazione di ricevere, dalle mani del sindaco di Rosario Pedro Gonzales, un diploma di merito per il contributo dato alla società argentina nei suoi 47 anni di residenza in quel Paese. Alla moglie Bruna, al figlio Armando, a tutti i fratelli le più sentite condoglianze dei lettori del Matajur e di tutti gli sloveni nel mondo. famoštar mons. Nisio Ma-teučič, zbralo pa se je kar dobro naših ljudi. Takih ki marsikje po naših vaseh pogriešajo sloviensko be-siedo v cierkvi. Takih, ki so se navadli molit po domače an želijo, de bojo z-nal takuo tudi njih otroc. De je bluo še buj prijetno an toplo v hladni špietarski cierkvi so zapiel možje od pevskega zbora Matajur, ki jih vodi Davide Clodig an se jim pru iz koncerta v koncert pozna, kuo lepuo kvalitetno rasejo. Maša se je zaparla z “Lepa si roža...”, ki so jo vsi kupe zapiel. Msgr. Mateučič je po-viedu, de slovienska maša bo spet v predzadnjo, al pa zadnjo saboto februarja al v Petjage al pa v Ažli. Na vsako vižo, kadar zvemo vam bomo sporočil. Ko ta-la navada požene še buj močne korenine bi bluo lepuo začet spet piet naše stare cerkvene piesmi, ki jih je puno an bi bluo škoda, de bi se pozabile. Planinska družina Planinska družina Planinska družina Benečije Benečije Benečije TEČAJ TEČAJ TEČAJ PLAVANJA SMUČANJA TELOVADBE v saboto v nediejo torak in četartak ob 19. uri 1. an 8. ob 19.15 od 31. ženarja februarja od 3. februarja do 4. aprila na Zoncolanu do 9. aprila v Čedade Informacije v Špietru Informacije Informacije an vpisovanje: an vpisovanje: an vpisovanje: Susy, tel. 712000 Susy, tel. 712000 Flavia, tel. 727490 Romina, tel. 716149 Flavia, tel. 727490 Parvo lieto Podutanski kamun je v lietu ’97 zrasu življenja Stefano, veseje za Žuanino družino Pogled na Skrutove. Ta zad Podutana an cierku svetega Lienarta novi matajur četrtek, 29. januarja 1998 6 Ancora un sito preistorico lungo il Natisone - 20 La nota grotta Suoštarjova jama Scendendo da Robič lungo la Valle del Natisone, troviamo l'abitato di Log-Loch. Sulla destra, oltre il ponte, sopra un piccolo poggio, c’è Spehonja-Specognis in comune di Pulfero. Più in alto, a 400 metri di altitudine, abbiamo un’altra grotta che è stata frequentata dall’uomo nel periodo medio-recente del bronzo. Si fa corrispondere il sito a due grotte della zona di Tor-reano e Faedis. di un periodo appena precedente a questa, la Suoštarjova jama, tradotta in Grotta del Calzolaio, dallo sloveno “SuoStar”, parola di derivazione tedesca. [Lo sloveno possiede il termine “čevljar” che nella forma dialettale suona "čeljar", trasferito anche nel friulano], Lo studioso Renzo Moro scriveva nel I960 che il nome della grotta «è un indice di abitabilità, addirittura di presenza recente di uomini». Lo stesso discorso potrebbe valere anche per la Kovačeva jama [kovač significa fabbro] di Robič, ed altre. Moro segnala la posizione favorevole della grotta sulla via dei transiti: «La felice posizione rispetto la via naturale di transito naturale offerta dal Natisone (l’antica strada esiste ancora, usata come carrareccia) la fecero tappa obbligata, sia nel corso delle migrazioni, sia per i mercanti, soldati o pastori che si spostavano su quel percorso». Poi spiega: «Col ritiro dei ghiacci, e conseguentemente con l’avvento di un clima relativamente mite, l’uomo cominciò ad attraversare le Alpi [viene da pensare all’uomo di Similun]: una delle prime vie fu rappresentata proprio dalle vallate del Natisone. Così quelle popolazioni che abitarono le grotte della fascia più prossima alla pianura (il C’iondar del Paganis, il Foràn di Landri), abitarono pure la Susteriova Jama e, nella Valle deH'Alberone, la Velika Jama». Moro fa poi riferimento ai siti della Valle dell’lsonzo, che prenderò in considerazione più avanti. Moro ovviamente non aveva notizie del Riparo di Biarzo-Celo par Malne, non ancora scoperto. Intanto ci offre un primo panorama archeologico, prudente, perché di metallo nella grotta non si è trovata traccia. Com’è d’uso i confronti sulle date sono stati fatti sui frammenti di ceramica. Lo studioso cividalese Mario Brozzi informa che le ricerche nella SuoStarjo-va jama sono state avviate nel 1887 allo scopo di accertare la presenza umana nella grotta. Nel 1923 si trovarono ossa dell’orso speleo e frammenti di ceramica. Nel 1960 Renzo Moro porta alla luce manufatti litici, frammenti di vaso in terracotta lavorato a mano, altri frammenti lavorati a mola e decorati con incisioni fatte con una punta. Nel 1960-1963 A. Del Fabbro porta alla luce altri frammenti litici e di ceramica, appartenenti alla seconda età del bronzo. Vengono estratte altre ossa di animali: marmotta, cinghiale, bue, cervo, capra, capriolo. La marmotta fa pensare ad una fase di temperature relativamente rigide. Un esame più recente dei resti ceramici della Suoštarjova jama è stato compiuto dall’archeologa Francesca Bressan, con i seguenti risultati: a) cinque frammenti di olla decorati a solcature oblique irregolari. La ceramica semifine, di colore beige-bruno di impasto arenaceo abba- Srecanje s prijateljem v tuji deželi je kot dež po suši. kitajski pregovor l isti, ki previe gleda, kateri veter piha, ne bo ne sijal, ne sadil. francuoski pregovor Tistemu, ki sreča mu Zeli dobro, mu pa ljudje želijo hudo. nentski pregovor Ascia di bronzo di provenienza friulana, simile all'ascia di Gabrovca -Gabrovizza (Savogna) stanza compatto è tornita, la superficie è levigata; b) due frammenti di olla, di impasto simile al precedente, di colore nero e bruno, con superficie levigata; c) un frammento di fondo piatto, con caratteristiche più o meno simili; d) altri due frammenti , anche questi di tipo affine; e) due fondi di vasi diversi ancora dello stesso tipo. Nella sua esposizione la Bressan non fa cenno ad una possibile datazione del materiale della grotta. Desidero presentare ancora alcuni ritrovamenti sporadici di bronzo nelle Valli del Natisone. di datazione non definita. Altri materiali archeologici, collegati a culture particolarmente importanti, saranno presentati in altra sede. Ecco i ritrovamenti sporadici, con il riferimento all’anno degli scavi: Azla-Azzida (S.Pietro al Natisone): un coltello della tarda età del bronzo, (1892). A Spietar-S.Pietro al Natisone: quattro asce di bronzo ad alette (1889. 1893, 1904, 1937); tre falci messorie di bronzo (1927). A Gorenj Bar-nas-Vernassino presso la chiesa di S.Giorgio: un'ascia di bronzo ad alette; H-locje-Clodig: un’ascia di bronzo ad alette della media età del bronzo (1936). Debenje-Obenetto in comune di Drenchia, Grotta di Bazint: frammenti di ceramica e cocci di un recipiente (1915), frammenti di ceramica di impasto grossolano e un osso di cervo, lavorato (1919). Ga-brovca-Gabrovizza in comune di Savogna: un’ascia piatta di bronzo ( 1899). (Archeologia, 20) Paolo Petricig R.Moro - La Susteriova Jama, in Sot la Nape, 1 -I960 M.Brozzi - La Val Natisone e le Convalli, in Memorie Storiche Forogiulie-si. 1981 — Minimatajur— Pravca o Palčku v dvojezični suoli V Spetruje igralo Slovensko stalno gledališče Iz albuma dvojezičnega vartca “Norčije od ankrat” Smo rade peteejale Lepuoje kadar družine an Se posebno noni sodelujejo s Suolo Smo giokale po tin buo-zin, ne ku sada, ki matè vsegà, na vesta se s kuon gi-okat. Smo peteejale, smo kampale, smo hodil do po potoce poliete runat hise, kastele, smo zbierale glažo-une po vsin potoce, za de smo aredale nase hise. An za karnpat smo nardile pa an velik retangolo an smo sest kvadru nardile z gesan. Anda z nin kantanam potic, smo skakale an potiskale tel, gu tele kvadre tel ka-rnan. Je bla na regola za tu-ole giokat, pa se na zmisnin vic lepuo, kuo je bluo. Smo peteejale: pet ka-mančieju an smo metale v luht. Adan smo vargle v luht, pa adan smo pobrale. Pa potlè smo adan vargle v luht an dva ukupe smo pobrale, potlè smo adan vargle v luht an smo tri pobrale, an adan posebe, potlè pa vse stier kupe. An kar se je zba-ljala je pa ta druga nastopila, je pa onà giokala no ma- lo. An takuo smo pasovale nase zomadc. An narlieus je blo tiste poliete, ki smo hodile dol v potok. An je bla na mojà antika, je bla cieu kastel nardila. peri in je bla nardila an recinto uon s ka-rnanu, proprio takuo lepuo, de n je tata je vsiem kazu. so miei butigo an glih go na varh je bla tala njih hisa an je vsien kazu, jau, pogledi, nasa Paula, kaj je nardila. Je bla ku an zidar, se lieus ku zidar je nardila. Celih smo ble majhane. smo miele deset liet, vies. tencas. nie bluo, nie, de je bla velika. An takuo smo pasovale nase zornade do po potoce. Anda potlè, kar je parsla vodà, pa nama je vse nesla, je parsla pavodnja an velik daz anda je vse pobrisalo, vse je neslo andà pa smo hodile nazaj runat tele kastele, smo jih klical. Povedala nona Silvana iz II ločja parnesla Stefania Dragi otroci, al se zmi-slete pravco od tiste ku-metuske družine, od tistega moža an njega žene, ki sta bla takuo žalostna, pa takuo žalostna, ker nista intiela otruok. “Tu vsaki hiš je nimar ži-vuo an veselo”, je pravla žalostna kmetica, “šalimo tle v naši je vse takuo nternuo”. Takuo je želiela otroka, de se na ntore še poviedat ne. “Pa tudi če bi biu majhan, majhan ku pauc (palač) od roke, bi ga bila vesela an bi ga rada iiniela...” se je zalvala ženica. An ka’ seji ni tala želja uresničila, ka' nie dobila majha-nega otročiča, takuo majhanega ku palač. An Palček so mu dijel ime. Takuo se začne pravca, ki so jo uCenci Dvoje- Dva momenta igre Palček v špietarski dvojezični šuoli žične Suole iz Spietra in “te veliki" iz vrtca gledali v petak 23. januarja zjutra. Zbral so jih v telovadnici Suole, kjer je bluo že vse napravjeno za gledališko predstavo. Igro “Palček” so predstavili mladi igralci Slovenskega Stalnega gledališča iz Trsta. An beneški o-troci so ob lepo “povie-dani” in “zapieti” pravljici prav ries uživa- li. se zabavali an tudi aktivno sodelovali. Tako prepletanje med kulturno sfero slovenske manjšine an našo Suolo je razveseljivo an zaželje-no, saj ponuja kiek kvalitetnega našim najmlajšim in jih tudi jezikovno bogati. Risultati 1. Categoria Valnatisone - Reanese 3. Categoria Savognese - Gaglianese JUNIORES Valnatisone - Sangiorgina Giovanissimi Astra 92 - Audace Amatori Mereto Capitolo - Reai Filpa Valli Natisone - Fagagna Effe emme - Red Box Pub da Sonia - Piaino Rojalese - Poi. Valnatisone Psm sedie - Autosofia Calcetto Lo spaghetto - Millenium 11-5 Pv2 Rualis - Bar Crisnaro 7-12 Merenderos - Caminetto 2-10 Prossimo turno 1. Categoria Cividalese - Valnatisone 3. Categoria Fulgor - Savognese JUNIORES Comunale Faedis - Valnatisone Giovanissimi Audace - Pagnacco Amatori Chiopris - Reai Filpa Valli Natisone - S. Daniele Borgo Aquileia - Red Box Val Torre Poi. Valnatisone - Pub da Sonia Remanzacco - Psm sedie Cividale Calcetto Lega Punto - Merenderos (01/02) Bar Crisnaro - Hydroclima (02/02) Pv2 Rualis - Lo spaghetto (03/02) Classifiche 1. Categoria Cividalese 35; Tarcentina 32; Torrea-nese, Venzone 28; Latte Carso, Riviera 26; Domio, Costalunga 25; Valnatisone 24; Corno, Reanese, Bujese 23; Union 91 21; Tavagnacco, Cussignac-co, Ancona 10. 3. Categoria Lumignacco 41 ; Paviese 35; Comunale Faedis 29; Fulgor 27; Gaglianese 23; Savognese, Stella Azzura 21 ; Serenissima 20; Buttrio 19; Moimacco 16; Chiavris 13; Nimis 9; Fortissimi, Cormor 5. JUNIORES Comunale Faedis 32; Lestizza 31; Valnatisone, Bressa/Campoformido, Cividalese 30; Union 91 28; Cussi-gnacco, Natisone 24: Lavarianese 23; Azzurra 22; Sangiorgina Udine 16; Buonacquisto 15; Fortissimi 13; Flumi-gnano 7; Mereto/Don Bosco 4. Giovanissimi Pagnacco 33; Audace, Sangiorgina Udine 27; Biauzzo/A*, Savorgnanese 24: Majanese* 20: Gaglianese* 19; Natisone* 14; Bressa/Campoformido, Arcobaleno/Pro Osoppo 11 : Astra 92* 10; Basaldella* 4; Cussignacco 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 22: Termokey Rivarotta* 18: Chiopris* 15; Warriors* 14; Corrado 13; S. Daniele**,Coop-ca*, Anni 80, Fagagna 12; Fant Moda 11 ; Valli del Natisone, Mereto Capitolo 10. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 21; Grigioneri 19; National Suisse, Pub da Sonia Drenchia 18; Rojalese, Red Box Val Torre 16; Sedilis 15; Moulin rou-ge, Bar Roma, Effe emme 9; Piaino, Borgo Aquileia 8. Amatori (Over 35) Contarena* 20; Pasian di Prato 18; Costantini* 17; Al saraceno 16; Fagagna, Free energy 15; Ediltomat, Remanzacco 14; Passons* 11; Psm sedie, S. Daniele, Joker club* 10; Axo 6; Billerio*, Autotua* 4; Borgo Aquileia 2; Autosofia*, Bettola 1. Calcetto Lo Spaghetto 18; Merenderos 14: Lega Punto* 13; Bar Crisnaro 12; Fiy-droclima’ 10; Pv2 Rualis 8: Millenium 3; Al Caminetto 0. Le classifiche dei campionati giovanili e o-ver 35 sono aggiornate alla settimana precedente. ** Due partite in meno - * Una in meno fi novi matajur ^7 jČetrtek, 29. januarja 1998 J 1-2 1-0 6-1 0-5 0-1 1-1 2-0 5-0 0-1 0-1 L’improvvisa morte di Angelo Specogna lascia un grande vuoto nella società sanpietrina Lo sport delle Valli in lutto Venti anni di presidenza e quattro di sponsor per un uomo che ha dato tanto al calcio delle Valli Gli Juniores ed i Giovanissimi vincono con risultati tennistici - Il Reai guida la classifica Eccellenza Un grave lutto ha colpito il mondo calcistico valligiano, e non solo: sabato sera è improvvisamente mancato Angelo Specogna. Parlare di Angelo per un suo collaboratore durante i suoi venti anni di presidenza è difficile. Angelo Specogna ha rilevato la società sanpietrina da nions. Francesco Venuti, nel novembre 1974. Con la squadra all'ultimo posto in classifica in seconda categoria, Angelo è riuscito nell’ardua impresa di salvarla dalla retrocessione. E’ seguita quindi la fase del rilancio con le consecutive promozioni in Prima categoria ed Eccellenza, dove la squadra rischiò la promozione nell’interregionale, (ili vennero assegnati per quanto aveva saputo realizzare due ambiti riconoscimenti in ambito interregionale e nazionale: il “Leon d’oro” del (iazzet-tino e la “Stella d’oro” della FIGC. Da quattro stagioni Angelo aveva lasciato la presidenza, rimanendo nell’ambito societario come sponsor. Come un fulmine a ciel sereno è giunta la triste notizia della sua morte che ha lasciato un vuoto incolmabile ed un senso di sconforto nel piccolo mondo del calcio valligiano e regionale. Alla moglie Clementina, ai figli Daniele ed Andrea ed ai parenti tutti vadano le nostre condoglianze. (Paolo Caffi) *** La Valnatisone con l’angoscia nel cuore è scesa in campo ospitando la Reanese. E’ riuscita con De Marco a pareggiare il momentaneo svantaggio. In più occasioni è andata vicina al raddoppio. E’ stata castigata nel 2' di recupero: gli ospiti hanno vinto grazie ad un calcio di rigore. La Savognese, con un gol di Michele Dorbolò, ha vinto il derby con la Gaglia- I | A sinistra V Walter Petricig e Stefano I Dugaro (Reai), sotto Mauro Specogna (Juniores) nese fallendo su rigore il possibile raddoppio con Sturam. Registriamo una goleada realizzata dagli Juniores sulla malcapitata Sangiorgina. Gli udinesi hanno subito un risultato tennistico con le reti realizzate da Facin, Del Gallo (doppietta), Domeniš, Bordon e Peddis. Due reti a testa per Cor-redig e Mattia Cendou ed il gol di Duriavig hanno permesso ai Giovanissimi hu/nmel dell’Audace di espugnare il campo dell’Astra ’92. Il Reai Pulfero in trasferta ha battuto con un gol di Antonio Dugaro il Mereto di Capitolo mantenendo la testa delFEccellenza. La Valli del Natisone nell’incontro casalingo con il Fagagna è stata costretta al pareggio. Per gli skrati. al 20’, prima è stato convalidato un gol di Szklarz. poi l’arbitro è tornato sui suoi passi annullandolo ingiustamente. Nella ripresa va a segno lo sloveno Volarič. Cinque minuti più tardi pareggiano gli ospiti. In seconda categoria continua la marcia di testa della Polisportiva Valnatisone di Cividale che passa di misura a Reana con una rete realizzata da Olivier Cantoni. Battuta di arresto per i Red Box Val Torre, ma nulla è compromesso. Sfortunata prova degli Over 35 Psm sedie di Cividale che hanno ceduto l’intera posta all’Autosofia. Imparare l’arrampicata Un corso organizzato dall'Uisp Il comitato provinciale dell'Unione italiana sport per tutti organizza un corso di arrampicata sportiva a-perto a tutti. Il corso inizierà nel mese di febbraio e si articolerà in 6 lezioni teoriche e 5 pratiche. Le lezioni teoriche si terranno presso la sede dell’Uisp in via Cane-va 18 ad Udine. Tra gli argomenti trattati le tecniche di arrampicata, la psicologia c traumatologia dell'arrampicata sportiva, i cenni sulla prepara/ione fisica e l’allenamento. Quindi si terranno cinque uscite "a tema”. Per informazione e iscrizioni telefonare alla sede Uisp (518029). Drenchia: una cinquina in attesa del match clou PUB DA SONIA AM. PLAINO 5 0 Pub da Sonia Drcncltia: To-masetig, Drecogna, Dugaro, Scuderin, Gariup (Pio Chiabai), Fabrizio Qualla, Gianni Qualla (Roberto Birtig), Caucig (Bordon), Crainich (Gus), Cristian Birtig, Comugnaro (Luigi Chiabai). Merso di Sopra, 24 gennaio -Continua la marcia dei ragazzi di Drenchia verso le posizioni di classifica che decreteranno le due squadre che verranno promosse in prima categoria. La squadra ospite è scesa in campo incompleta con dieci uomini, ha resistito come ha potuto alla superiorità di gioco dei violanero locali. 11 rientro a tempo pieno di Cristian Birtig, dopo la lunga assenza dovuta ad un infortunio subito nella prima gara di campionato, ha dato i suoi frutti. Il forte centrocampista valligiano ha colpito un palo al 8’ e poi ha sbloccato il risultato all’ I l'con un preciso ed imparabile colpo di testa. Al 19’ Crainich si fa anticipare dall’uscita del portiere ospite. Lo stesso attaccante al 23' sfiora il palo. Lo spettacolare raddoppio giunge all’ul- timo minuto del primo tempo con un tiro al volo di Dugaro che s’insacca gonfiando la rete ospite. Nel secondo tempo, al 9’, un passaggio di Dugaro permette a Gianni Qualla di realizzare il tris locale. A conclusione di un veloce contropiede Scuderin da buona posizione calcia il pallone a lato. La quarta segnatura al 14’ porta la firma di Caucig. Chiude la serie delle reti allo scadere della gara. Gus che in contropiede trafigge per la quinta volta l’incolpevole portiere ospite. Domenica mattina derby a Cividale. (p.c.) Še teden dni do Nagana Bliža se datum zimskih olimpijskih iger, ki bodo letos, kot je znano, potekale na Japonskem, v gorskem mestecu Naga-no. Igre bodo potekale od sobote, 7. februarja, do nedelje, 22. februarja, Japonci pa so nanje, sodec po agencijskih vesteh, dobro pripravljeni. Vse države udeleženke sedaj posvečajo maksimalno pozornost svojim tekmovalnim ekipam, da bi tekmovalci dospeli na Japonsko v čimboljsi formi. Slovenija se bo olimpijskih iger udeležila s skupino 26 športnikov, Čeprav so športne zveze predlagale veCje število. Slovenski olimpijski odbor pa se je na za-dnji seji odločil za bolj omejeno število, po naCelu, da gredo v Nagano najboljši, ki imajo tudi dobre možnosti. Z nekaj športne sreCe so lahko vsekakor resni kandidati za medalje smučarji Spela Pretnar, Urška Hrovat in Andrej Miklavc, ki je v tej sezoni bolj zanesljiv od Jureta Koširja. Vendar tudi Košir nesporno sodi med favorite v slalomu, dosti upanja pa je tudi za Primoža Peterko, ki bo v skokih sicer imel zahtevno bitko z odličnimi Japonci. 8 novi mataiur četrtek, 29. januarja 1998 DREKA Dreka - Taržič Zbuogam mama a n nona Marija — Kronaka = Miedihi v Benečiji Po dugem tarplienju nas je za nimar zapustila Maria Crainich, uduova Drescig. Učakala je lepo starost, 91 liet, a miesca maja bi jih bla dopunla 92. Marija je bla zadnja Ferkcjova sestra iz Trin-ka. Vse te druge so ble že zapustile tel sviet. Marija, kar se je oženila, je bla šla za neviesto v Lukcjovo družino v Dre-ko. Nje mož je biu Pepo s tele hiše. Imiela sta pet otruok, adnega puoba, ki se kliče Dario, an štier če-če: Dina, Emma, Marija an Alma. Vsi žive tle blizu rojstnega duoma, sa-muo Alma je muorla zapustit nje te drage tle doma an iti v Argentino, kjer šele živi z nje družino. Takuo so šle reči napri, de tudi za Marijo je bluo težkuo ostat v Dreki an takuo je šla živet dol h sinu Darju v Tržič (Mon-falcone). Okuole nje se je pa zvestuo zbierala vsa nje velika an liepa družina. Pogostu, predvsem poliete, so se vsi vračal v Dreko. Z nje smartjo je v žalost pustila nje otroke, neviesto Libano, zeta Lucja-na, navuode an pranavuo-de, an vso drugo Zlahto. Venčni mier bo počiva- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk GRAFICHE FULVIO Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 20mm \ 1 col j Komercialni L. 25.000 r IVA 17vi j la v rojstnem kraju, par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu nje pogreb v petak 23. ženarja zjutra. PODBONESEC Dolenj Marsin Zapustila nas je Irma Berghignan V pandiejak 19. Zena-rja smo se zbrali v naši ci-erkvi an v našem britofe za pozdravit zadnji krat Irmo Berghignan, poročeno Marseu. Umarla je v čedajskem Spitale. Imiela je 87 liet. Irma je paršla za neviesto taz Ruonca v Lukaco-vo družino. Poročila je Pia s tele hiše. Z nje smartjo je v žalost pustila njega, hči Ines an sina Gilberta, neviesto, navuode an pranavuode, pru takuo vso drugo žla-hto. SPETER Nokula Vinaria je nona Paolina Na naglim je na svojim duomu za venčno zaspala Paolina Cromaz, uduova Suber tle z naše vasi. Imiela je 8 1 liet. Ceglih je bla nomalo par lieteh, obedan bi ne biu mislu, CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli delNatisone. Telef. al 73(109«. VENDESI casa ristrutturata ed in ottime condizioni a Grimacco inferiore. Telefonare al 725095. VENDO a Cividale ottimo bicamere, rifiniture accurate, lire 138.000.000. Telefonare al 700370 ore serali. de umarje takuo na naglim. Na telim svietu je zapustila sina Giorgia, ki kupe z ženo Marijo iz Matajura darži znano oštarijo v vasi, hči Danielo, neviesto, zeta, navuode Diega, Maurizia an Cristino, an vso drugo zlahto. Venčni mier bo počivala v Bamase, kjer smo jo zadnji krat pozdravili v nediejo 18. popudan. Barnas Angelo Specogna na naglim umani V nediejo zjutra se je hitro arzglasila po vsieh Nediških dolinah novica, de je na naglo umaru Angelo Specogna - Spehič za parjatelje. Imeu je samuo 62 liet. Angelo je biu zlo poznan ne samuo tle par nas, pač pa bi lahko jal po cieli deželi, zavojo njega diela, pru takuo za njega zavzemanje v športu. Biu je pu-no liet predsednik domače ekipe Valnatisone, tele zadnje lieta pa je biu nje sponsor. V saboto vičer so ga videli zdravega an veselega, lepuo je pozdravu parjatelje, ki je sreču v vasi. Kar je paršu damu se je ču slavo. Poklical so ambulanco, a nič mu nie bluo hnucu, sa’ je umaru še priet, ku so mu mogli kiek pomagat. Za njim jočejo Zena Clementina, sinuova Daniele an Andrea, neviesta, Bi rad spoznal žensko iz Benečije, tudi udovo in z otrokom. Imam 45 let, doma sem iz slovenske vasi blizu meje, živim sam. Vorrei conoscere signora/ina, anche vedova e con figli. Ho 45 anni, vivo in Slovenia, vicino al confine italiano. Fermo posta Cividale tessera AA0920912 brat an vsa druga Zlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v Bamase v pandiejak 26. ženarja popudan se je zbralo puno ljudi, paršli so iz vsieh kraju naše dežele za mu dat zadnji pozdrav. SVET LENART ■■■■■■■■■■■■ Ješičje Angelini v spomin Na naglim nas je zapustila Angelina Qualizza uduova Primosig - Boso-va iz Ješičja. Žalostno novico smo jo bli že napisal. Seda publikamo nje fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so jo poznali. Z ljubeznijo an žalostjo se jo spominjajo nje otroc an vsi nje te dragi. PEDIATRA BO ¥ SPIETRE Dotoreša Flavia Principato, ki ima svoji ambulatorjo v Podboniescu se preseli v Spietar, v hram “Al centro”, kjer je bla ankrat dvojezična Suola. Dotoreša Principato nam je sporočila, de tuo bi se muorlo z-godit parve dni februarja. Ko bomo viedli kiek vic, napišemo tudi novo telefonsko številko od ambulatorja. Za “urgenze” moreta poklicat na 0368/3233795. Imam 64 let, dobro ekonomsko pozicijo in iščem Zensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skarbiela zame. *** Pensionato di 64 anni, buona posizione economica, cerco donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta San Pietro al Nat. patente UD 22813161 DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje. v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8 I.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 * ', 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad................ 7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče.0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. FEBRUARJA Sriednje tel. 724I31 OD 31. ZEN ARJA DO 6, FEBRUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Oh nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, ce riccia ima napišimo »urgente«. Informacije za vse Marna Marija, vaš spomin ostane nimar živ med nam