I
Liai sa koristi 4« la v» •k««»l|ué»ivft. Dolav-
oé ao oprsvtfttnl do vaofa kar produciralo.
Thla papor ta d«votod to tho intoroota o! (ho working olaoo. Work-oro aro aniitM «o ail what thov produco.
iMMMiNoit-taNMiMi.oot, ^ittÄre.'fS? OHitf 400K V 31 Str Ckictfl, IM
MCfct«*o lu 9*4»' tk« a «I .f Ommff» Mawfc «M l«t	«mil.	W. 41. an.,
Delavci vseh dežela, združite se!'
pazíte:s
na Stovilko voklopa|u-ki oo naha|a polog v»« ioga naalova. prilopllo-nosoopodajall
na ovitku. Ako (o«i2) |o Stovllka
toda) vam a prlhodn|o Alovllko naéos* llata po-toóo naročnina. »'rool-mo ponovilo |o tako).
Štev. (Na.) S3!.
Chicago, 111., 13. |anuar|a (January) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Milana Glumca zadnja pot.
Na željo čikaških in vnftnjih ao« cialističnih organizacij, se je Glumčev pogreb odredil na nedeljo 11. januarja. To ae je zgodilo največ radi tega, da za morejo tu« di oddaljene organizacije poslati ua pogreb svoja zastopništva in da se omogoči vdeležitev zadnje poti tudi tistim, ki so čez tedea zaposleni v tovarni.
Pogreb sam na sebi je bil za naše razmere veličasten. Točno ob eni popoldne so se zbrs4i v prostorih Kadničke Straže člani či-kaških socialističnih organizacij s pevskim zborom, člani eksekutive «I .8. Z., delegacija tipografične unije št. 330 katere član je bil pokojnik in razne delegacije socialističnih klubov iz Gary, I)e-troita, Milwaukee, Kacina, K eno-she in Pittsburgha, Pa. Tudi Na rodna tiskarna je poslala svojo delegacijo.
Od tam so vsi — okrog 400 po številu — odkorakali z rdečimi cveticami na prsih k pogrebni k u na May str. in 19 cesta, kjer so X ležali pokojnikovi ostanki.
Predno so ga nosilci odnesli na
Vrtvaški voz, je za|»el hrv. pev.
or Slo bod a "Zadnji pozdrav!*'
a kar se je začel sprevod pomi-*kati z godbo na čelu po 19. cesti do Kadničke Straže. Pred hišo, kjer je Milan Glumac dovršil svoje zadnje urejevanje, je imel sodr. H. Žikič kratek nagovor, godba je zaigrala niarsaljezo in sprevod je krenil na 18. cesto in odkorakal z mrtvaškim tempo do Ashland Ave., kjer je že čakalo za razne odbore, nekaj kočij da jih popeljejo na 10 milj oddal ieno pokopališče ifont Rose. Osfali vdttSf . niki sprevoda pa so se peljali na inesto s karatni.
Ko je dospel mrtvaški voz, spremljan od kočij delegacij na pokopališče, je bila terasa kapele, v kateri se opravljajo zadnji obredi ,že polna ljudi. Nosilci so obstopili voz, izložili rakev in jo odnesli v kapelo, kjer jo je oskrbnih pokopališča na malem prevozniku izložil na pripravljeno vspe-njačo, tik pred govorniško tribuno. Odkrili so gornji pokrov ra-kve, tako da je bilo možno videti gornji del pokojnikovega života. Ko je bilo vse vredu, je stopil na govorniško tribuno sodr. T. Beše-nič, ki je v kratkih a jedrnatih besedah podal zgodovimo pokojnikovo in bolezeri, ki ga je uničila.
V	imenu hrv. organizacije se je zahvalil njegovi soprogi, ki mu je bila v bolezni pomočnica in strežnica. Nato je govoril v imenu tipografične unije Št. 330 sodr. Aug. Capek, predsednik unije,v češkem jeziku. V imenu slov. organizacij se je poslovil od pokojnika sodr. J. Zavertnik st. V imenu skupne eksekutive J. 8. Z. pa je govoril sodr. I. Sušnjar, gl. tajnik zveze.
V	imenu bulgarske organizacije je položil šopek rdečih klin£kov z nagovorom sodr. Dimiter Kko-nomoff. Nato je zapel pevski zbor Sloboda'" Slovo!" in zadnja pot je bila formalno opravljena. — Ker je bilo že pozno, je oskrbnik pokopališča naznanil, da se truplo ne vpepeli takoj, ampak šele drugi dan ob 9. uri zjutraj. Pepel bo izročen hrvatski organizaciji v Chicagi.
a
Sod rti gi! Sodruga Olumca smo spremili v večnost in stem je zanj in za nas dokončano vse, kar je imel z nami stika po fizičnih za-konih. Ni pa dokončano, kar je imel pokojni z nami duševnega stika. V duhu živi Olumac še vedno med nami, kakor živi Bebel, Singer in drugi, ki so dali za našo sveto stVar vse najboljše, kar je bilo v njih. Sodrugi! Mnogo dela nas še čaka in mnogo žrtev bo še padlo, predno §e zruši kspitsli-stični »istem, ki umori danes tegs, jutri onega; danes tu, jutri tam. Zato naj se pa naše sožalje za vse
žrtve spremene v resno in neumorno delo, ki nas še čaka in katero izvršiti se mora!
Bodimo podobni človeku, ki je zapazil požar in je vzkliknil: "ne rešuj mo gorečih hiš; rešimo tiste, ki še ni objel plamen — in istočasno — kar je glavno v tem slučaju — poiščimo požigalea' Iščimo, iznajdimo in odpravimo kapitalistični sistem!
(''asten spomin Milanu Glumcul
BOR AH OBSOJA KAPITALISTE
V WEST VIROINIJI.
Washington, I). C., 6. jau. — Senator Bo rab, kateri je bil član senatnega- komiteja, ki je preis-kaval stavko preinogarjev v za padu i Virginiji, je včeraj obelodanil nekaj dejstev iz celotnega poročila omenjenega komiteja. Celotno poročilo še isgotovljeno. Borah pravi, da je preiskava senatnega komiteja dognala. da so vojaške oblasti za časa štrajka v Ca bin in Paint Creeku kršile ustavne pravice in izrekale proti-postavne obsodbi nad štrajkarji, olmodbe. kakorsnih ne predpisujejo nobeni zakoni. ('e torej kaj trdi senator kapitalističnega miš I jen ja, kakor je Borah, potem »e ve. tla tiranstvo kapitalistov že presega vse meje.
Moyer zopet v Calumetu.
Izgnani predsednik W. F. of M. zopel med rudar)! v bakrenem okrož|u. Guvernerjeva preiskava navadna komedlfa. Vladni delavski oddelek obložil car|e bakra, da drže skebe v peonažl. Vladna preiskava )e seda| neizogibna. V ostalem vse pri starem.
VELIKI ŠTRAJK V JUŽNI AFRIKI
Johannesburg. 9. jan.—Prvotni štrajk železničarjev v Transvaalu je postal splošen in temu se bo pridružil še štrajk ostalih organizacij združenih v zvezi strokovnih delavcev v južni Afriki, med katerimi je najmeonejsa rudar ska organizacija. Kapitalisti pozivajo trgovce in druge pristaše, da* se 01m*S%zc Sproti Atrajk«rjem. T)va voditelja štrajka, Wade in Waterston. sta aretirana radi •"hujskanja h uporu" proti angleški vladi. Proglašeno bo voj no stanje.
KAPITALIST S "ÄIROKIM SRCEM".
Henry Ford, lastnik tovarne za avtomobile v Detroitu, Mich., je zadnji teden obelodanil svoj sklep, da bo v bodočem letu "razdelil' med 22.000 delavcev, ki so ttposleni v njegovi tovarni, 10 milionov dolarjev. Ta znesek namreč računa na del dobička in "razdelil' bo s tem, da bo plačal delavcem po pet dolarjev na ilau in sicer vsem od prvega mehanika do zadnjega pometača v tovarni, ki so prekoračili 22 leto. Dalje naznanja Ford, da bo upe-ljal osemurno delo in uposlil še 4000 delavcev. Ta njegov načrt gre takoj v moč. Posledica te "•vesele novice" je bila, da je imel Ford takoj drugi dan pred tovarno 10.000 brezposlenih ljudi, ki so stali več blokov daleč in čakali, kedaj se odpro vrata nove "sreče". Dobil je tudi kopico zelo laskavih pisem od raznih "dobrih" ljudi, ki ne morejo preihvaliti " velikcsrčnega " mi-lionarja in menijo, da če bi tudi drugi tako storili, bilo bi glavno socialno vprašanje rešeno.
Ford je res idejalen kapitalist. Med svojimi bratci gotovo ne bo našel dosti priznanja. Mogoče je pa toliko pameten, da vidi v bodočnost, ki je za kapitalizem zelo črna. in si misli: "EnkrM bo tako šlo »vse, pa naj gre že zdaj nekaj." Delavstvu v »plpsnom pa ne bo s tem nič pomaga no. *
24 STAVBINSKIH DELAVCEV MORA V ZAPOR
Zvezno prizivno sodišče v Chicagi je 6. t. m, potrdilo obsodbo sodi&ča v Indianapolisu izrečeno nad 24 članiželezostavbiijske unije radi prenašanj* dinamita iz ene države v drugo. Obenem je dovoljena nova dbravnava šeste-rim obsojencem. Med tistimi, ki morajo v zapor, je tudi predsednik unije Frank M. Ryan; odse-deti mora sedem let.
Wiltonovo porodilo.
Washington, D. C., 10. jan. — Vladni delavski department je danes objavil rezultat treh preiskovalcev Pahnera, Moffita in Des-
more-ja, ki so se mudili v Calumetu in okolici. Tajnik Wilson, kateri je obelodanil stvar, pravi, da je preiskava dognala, da so rudniške družbe tmportirale skebe z lažnjivinti obljubami in da so jih s silo, z revolverji v rokah silili na delo v rudnike; dalje poroča Wilson, da so privatni stražniki ranili in ubijali štrajkarje — kar je seveda že znano — a nasprotno ni nobenega dokaza, da bi štrajkarji telesno poškodovali kakega vojaka ali deputija.
Poročilo je v celosti zelo naklonjeno štrajkarjem in odpira gladko pot za kongresno preiskavo. Wilson sam pravi, da njegovo poročilo lahko služi kot podlaga za preiskavo.
Calumet ,Mich., 11. jan. -— Carji bakra se kar penijo J^ze radi Wil-sonovega poročila. Vsi v enem to« nu pojejo: "Laž, laž, laž!" O, le počakajte tirani! Kaj še pridr!
Kapitalisti gonijo štrajkarje is
Calumet, Mjm, 10. jan. — Bakreni tnagnatje so te dni izgnali il svojih hiš enega finskega in enega hrvatskega štrajkarja it družinami vred v Winoni# Zmetali so pohištvo ven na sneg in zaprli vrata. Izgnani štrajkar je Sötern nabral nekaj drv, da bi zakuril na planem, da mu ne bi otroci zmrznili, ali bil je namah aretiran, češ da je vzel na rudniškem posestvu, izgnane družine so vzeli sosedje štrsjkarji pod streho.
Guvernerjeva 41 preiskava' \
Calumet, Mich., 8. jan. — Mi chiganski guverner Wpodridge N. Ferris je zadnji pondeljek prišel v bakreno okrožje z namenom, da "preišče" situacijo stavke. Do tega koraka ga je brez dvoma pri silil strah pred vladno preiskavo, katere pa ni s svojo "preiskavo" niti malo odvrnil. Guverner je zaslišal okrožne uradnike, zastopnike rudarjev in upravitelje rudnikov. Serif Cruse mu je povedal, tla ima 52 ptiškarjev v svoji služ bi vštevši Waddell-Mahonove štrajkolomce ;poleg tega da je v okraju 220 plačanih deputijev, a rudniške družbe imajo najetih 1600 deputijev. Na vprašanje če imajo družbe kaj privatnih pu škarje v a ti če so člani "Citizens Alliance" oboroženi odgovoril je šerif, da ne ve (!). Serif Hepting iz Keweenaw Co. je povedal, da ima 19 Arscherjevib ptiškarjev in okrog 70 deputijev. A. D. Ed wards, predsednik board of supervisors, je izjavil, da štrajk stane Honghton County že približno $100.000
*
Ko je guverner zaslišal odbornike rudarskih organizacij, zvedel je, da W. F. of W, bi ne bila še proglasila štrajka, toda 'rudarji so zahtevali nasprotno in celo dol žili organizatorje unije, da so jih mogoče družbe podkupile, ker odlašajo s stavko. Ko je dala W. F. of. M. vprašanje glede stavke na splošno glasovanje, bilo je 76R0 rudarjev za štrajk in 125 proti. Okrožni linijski tajnik Carl E. TTietala je predložil guvernerju številke glede članstva unije in štrajkarjev. Iz tega poročila je guverner zvedel, da je danes na štrajku 7715 rudarjev, ki dobivajo stavkovno podporo. V začetku štrajka je bilo 10.266 rudarjev v uniji; razlika okrog dva tisoč mož je odšlo v druge kraje za delom
deloma so se povrnili na delo kot skebje. Po mestih v bakrenem
okrožju je to število štrajkarjev razdeljeno sledeče:
Calumet . . . . ...........3000
Hancock.................1635
Keweenaw County . . ......1400
South Kange...............1300
Mass City...............380
Končno so zastopniki štrajkarjev natanko razložili guvernerju, v kakih razmerah so živeli rudarji pred štrajkom, da je štrajk posle dica tiranskega izkoriščanja nad 30 let in katerega je bilo nemogoče več prenašati in da so štrajkarji pripravljeni iti na delo ta koj če jim dnižbe jamčijo: 1.) oserfiurito delo, katero so rudniški upravitelji že obljubili 1. dec., 2.) zvišanje plač najmanj tri dolarje dnevno za rudarje in 3.) nobene diskriminacije napram organiziranim delavcem.
1'pravitelji rudnikov so guvernerju rekli, da pod nobenim pogojem ne sprejmejo štrajkarjev na delo kot člane W. F. of M. Dalje so kralji bakra izjavili, da je bilo pred štrajkom vposlenih v rudnikih 14.514 mož, a danes da hji dela 8724. Po njihovem računu je torej samo 4790 rudarjev še n* štrajku, kar je seveda laž, kajti po iskazu unije dobiva 7715 mož štraftovno podporo. Guverner je <Te/ai pred rudniškimi upravitelji da simpatizira z organiziranim delavstvom in vprašal jih je, zakaj nasprotujejo organizaciji. In odgovorili so vsi v enem tonu, da osebno ne nasprotujejo ( !) delavskim organizacijam če so — če so — hm! — takole "pravilne"! To se pravi, da pod vodstvom carja McNaughtona, da bi člani kimali kakor bi kapitalisti ukazovali tako "unijo" so imeli rudarji v Calumetu že nad 30 let!
S tem je bila končana guverner jeva misija. Naredil ni nič. Prišel je v štrajkarsko okrožje le.rad! tega, ker ga je bilo že sram tega, kar se godi v njegovi državi, a niti s prstom ni ganil, da bi bil preprečil gorostasna hudodelstva Guverner Ferris je tudi odprto po kazal, da je hinavec, omahljivec in da mu je več za kapitaliste kot pa za revne štrajkarje. V pričo štrajkarjev in rudniških bossov je rekel, da ni nasproten delavski organizaciji. Ko ga jc vprašal sodrug ('has. Edward Russell, kateri se mudi tam. ni zakaj zahteval od operatorjev, da pripoznajo W. F, of M , odgovoril je, da tega nečo storiti; pred svojim odhodom iz Copper Country v zadnji petek je pa omenil, da štrajk bi bil žen davno končan če se ne bi umešava-la "zunanja" organizacija, misleč s tem W. F. of M. Dejal je tudi, fla se sedaj ne bo več brigal za bakreno okrožje, naj pride iz štrajka kar hoče. S tem je pokazal svoje sovražno stališče proti štrajkarjem. Carji bakra vedo, zakaj. Zato se ga pa nič ne bojijo.
Moyer zopet v Copper Country.
Houghton, Mich., 9. jan. — C. TI. Moyer, predsednik W. F. of M. se je včeraj povrnil nazaj v bakreno okrožje, da vodi boj za pravice rudarjev do konca. Ni Se sicer do kraja prebolel rane, ki so mu jih za vdal i McNaughtonovi beriči 26. dec., vendar je okreval prej kot se je pričakovalo, tako da lahko spet gre na pot. Ko je p Chaa. Tannerjem izstopil v Hancocku — v mestu, kjer je bilo nasilno Iz gnan — iz vlaka, sprejela ga je silna množica rudarjev, ki so ga navdušeno pozdravljali, čakala sta ga tudi dva stražnika, katera mu je po guvernerjevem naročilu
preskrbel šerif Cruse, ds ga čuvata pred nadaljnim nasiljem od strani "Citizens Alliance". Moyer se je nastanil v hotelu Scott, v istem hotelu, kjer je bil surovo napaden in obstreljen. Njegov namen je sedaj ostati med štrajkarji do konca boja.
Calumet, Mich., 10. jan. — Včeraj je bil tukaj veliki shod Štrajkarjev, na katerem sta govorila Moyer in Victor Berger iz Milwaukee. Danes pojde Moyer pred veleporoto v Houghton, kjer bo pričal «rlede svojega izgona. Kakšno "pravico" bo delila ta porota, je razvidno iz dejstva, da sestoji iz devetih članov Citizens Alliance, med katerimi je tudi Šofer Jima McNaughtona in iz petih rudniških bosov. Porotniška obtožnica bo najbrž objavljena že prihodnji teden. Carji bakra, ki so dali štrajkarjem "ultimatum", da 2. januar je zadnji dan, na katerega še lahko dobe delo, so spet naleteli na „ pečiuo. Niti enega štrajkarja niso dobili v skebarijo.
Socialistična stranka preiskuje.
lzvrševalni odbor socialistične stranke je poslal tri sodruge v bakreno okrožje, da preiščejo si tiiacijo in vsa fakta ter poročajo na prvi seji eksekutive. Sodrugi, ki stvar preiskujejo so Victor Berger, bivši kongresnik iz Mil waukee, Seymour Stedman, član illinoiske zakonodaje in Charles Edward Russell, znani pisatelj iz New Yorka.
Gonipers je tudi poslal svojega zastopnika v osebi James A. Shor-ta, da zbere vse važne podatke glede štrajka in jih predloži ekse-kutivi American Federation of Labor, katera se snide 19. jan.
Vladna preiskava.
Glasovi po k en grc«n i pr*iak*vi
so vedno bolj večji. Senatorji, kongresniki in predsednik Wilson prejemajo dan za dnevom resolucije od organiziranega delavstva zahtevajoče preiskavo.
Kongres je bil po praznikih zopet otvorjen včeraj. Sedaj je pričakovati, da se zvezna zbornica gane. Senator Ashurst iz Arizone javlja, da bo predložil tozadevno resolucijo za preiskavo ta teden.]
Premične slike rešene.
Premične slike o pogrebu calu-motskih žrtev, umorjenih na božični večer, so ušle zlobni roki "alijanearjev", ki so jih hoteli uničiti. Zloduh je uničil le en del filma, ki je skoraj brez pomena, a ostale filmove je dotični fotograf dobro skril in prinesel zadnji teden v Chifeago. V torek so bile slike prvič vržene na platno za poskušnjo. Slike je potrdila cenzura in še te dni pridejo v gledališča.
Pisma štrajkarjev.
Calumet, Mich., 10, jan. — Nesramni skebski "Glasnik" sedaj kuje kapital iz badnjiške katastrofe, kaiero je zakrivila znana anarhistična banda. Lažnjivca Schweiger in Luka zvrača ta krivdo na štrajkarje. Ali ni to smešno! Štrajkarji bi morili svoje najdražje na svetu, svoje žene in otroke? Halje laže jetični Gl., da je bil ob času katastrofo prvi na licu mesta "prečastiti g. Klopčič, kateri je opravljal samaritansko delo in pomagal ranjenim." To je navadna laž! Jaz sem imel pet svojcev v talijanski dvorani tisti oso-lepoln idan. Bil sem poldrugi blok od dvorane, ko sem čul "fire alarm". Nisem znal takoj, kje bi bil ogenj, videl pa sem ognjegasce, ki so dirjali dvorani in se ustavili pred njo. Ustrašil sem se, da sem se ves tresel in tekel sem za nji mi. Z vso svojo močjo sem poma sal vzdigovati lestve proti oknom in po prvi lestvi sem splezal v dvorano kljub temu da so branili. V dvorani sem bil približno pol ure in preiskal vse kote, da bi na šel svoje otroke. Vse mrliče sem pogledal misleč, da je kateri mojih med njimi. Tedaj mi eden
(Nadaljevanje na 6. strani v 1. koloni.)
Mati Jones deportirana.
Denver, Colo. — Mati Jones, sivolasa boriteljica za pravice rudarjev in premogarjev, je bila 4. t. m. šiloma izgnana iz premogar-skega okrožja, ko je prišla v Tri-nidad. Na ukaz vojaškega diktatorja Chase-ja pričakoval jo je na kolodvoru kapitan E. A. Smith s krdelom miličarjev, ki so mater obkolili čim je izstopila iz vlaka in odpeljali v hotel. Tam je bila mati Jones ujetnica dokler ni prišel drugi vlak, kateri je vozil proti l>enveru. Vojaki so jo posadili na vlak in ji zagrozili, da se ne sme »več povrniti. Med vlakoma, ko so miličarji stražili m«ter v hotelu, ni smela z nikomur govoriti. Premogar j i, ki so jo pričakovali v Trinidadu, so zahtevali, da bi radi govorili z njo, toda vojaki »o jih zapodili proč, Ko se je vlak z izgnano staro boriteljico ustavil v Walsenburgu, jc skušala mati Jones govoriti množici štrajkar-jev, ki so bili na kolodvoru, toda imela je le toliko prilike, da je zaklieala skozi okno: "Videli se bomo še, čim bo Colorado z Ze-dinjenih državah, ali danes--— "
Štrajkarji so silno ogorčeni nad lopovsko deportacijo svoje ljubljene matere Jones. Ko je zadnja dospela v Denver, izjavila je, da se čez par dni zopet povrne med štrajkarje in kolikokrat jo izžene-jo, tolikokrat se bo povrnil«.
5, t. m. so premogarski baroni najeli eowts&ye, ki so zdirjali na konjih v naselbino štrajkarjev v Oak Creeku in z revolverji v rokah pregnali enajst organizator-jev. Ogorčeni premogarjl so se postavili napadalcem v bran in le malo je manjkalo, da ni prišlo ¿o Vntroga spopada. Četa viličarjev jc šla v Oak Creek, da ustrahuje premogarje. Dva pregnana organizatorja sta v imenu ostaliih poslBla brzojavno pritožbo na kongresnika Ed. Keatinga iz Colorado, kateri deluje na to, da congres uvede tudi v Coloradu preiskavo.
VILLA ZOPET ZMAGOVALEC.
Presidio, Tex., 11. jan.—Ojina-go je padel rebelom v roke in Mercado, glavni poveljnik Huer-tine armMe, je pobegtnil z 2500 vojaki čez reko v Zed. države. Bitka pri Ojinago je trajala bli-zo dva tedna. Sprva so rebeli potisnili nasprotnike in vse je kazalo na njihovo zmago, toda zad-nji «o dobili pomoč 5. t. m. in pognali rebele nazaj. Tedaj je prišel nepremagljivi Villa s 60JH) možmi in zadnjo soboto popolnoma porazil Huertino armado. Oroczo in Salazar, dva federMna poveljnika, sto opbegnila proti jugu.
PROTI SLEPARSKIM PELO DOBAVNIM AGENTURAM.
"The Board of Labor Commis sioners" države Illinois je pretekli teden zaprl dvanajst delo-dohavnih agentur v Chicagi radi oderuških cen in drugih prestopkov državnih zakonov. Med prizadetimi je tudi zloglasna agen-tura 4'Austro-Američana", katera je nabiral'1 skebe za miehigan-ske baron bakra in italijanski agent Loupis Citro, kateri skrbel za skebe. ko je grozil štrajk na Big Fotir železnici.
—	Turčija se pripravlja na novo vojno proti Grški.
—	V preniogokopu v Birming-ham, Ala., je 10. t. m. eksplodiral plin. Rezultat: 12 mrtvih. To so delavčeve dividende!
—	SploAni štrajk po celi južni Afriki. 60.000 oboroženih kapitalističnih hlapcev izziva izgrede in prelivanje krvi. 4333 že mrtvih in ranjenih.
—	Važno zt. premogarje: V sledečih krajih se slabo dela in -veliko ljudi brez posla: Cainesville. Md ; Cuba. 111. :Sesser, 111. in Spadra. Ark.
Franklin, Pa.
¿e precej ¿Ma ni bilo nobenega dopisa ii naše naselbine, daai-ravno je mnogo sa poročati, «valed tega amo ae namenili, da opišemo položaj tukajšnih slovenskih delavcev.
Kakor povsod tako tudi tukaj, ako ne še bolj, izkorišča sirom a*-ue delavce kapitalizem in inialim, da bi tukajšna Cambria Steel Co. dobila prvo priznanje * svojimi psi-priganjsči, za izkoriščanje in pregsnjsnje uboge delsvake rs je.
Kakor povsod, tako se tudi tukaj probujs delsvstvo ter spozna •va krivico, katera se iuu godi; le žsl, «is še mnogi spijo spsnje prs vičnega. Pred par meseci ao ae zavedni delavci hoteli organizirati, upajoč in sodeč po tožbsh delavstva, da jih bode lshko pridobiti k temu. Stvsr se je delals kolikor mogoče tsjno; kljub temu se je ps dobila izdajica, da je kouips nijakim psom prinesla na dan, zs-kar je posledica to, da slovenske premogsrje, katere ima družba za najbolj revolucijonsrne, ksr tru-moina odsl«vlja Da je to mnenje kompsnijakega pasjega štaba krivično, dokazuje dejstvo, da tudi med Slovenci, kateri ao sicer imeli že dovolj prilike spoznati današnji krivični «istem, ao bili takoj pripravljeni storiti vse. kar bi zahtevala družba od njih, samo, da bi jim dala delo nazaj. Ali grdo so se zmotili. Najeli so bivšega detektiva — alovsške nsrodnosti (seveda proti dobremu plačilu), kateri jih je vodil k superintendentu druibinih jam; isti jiih je sicer sprejel, izvedel od njih, kar mu je bilo treba, nakar jih je častitljivo odslovil rekoč: da ako stokrat k njemu pridejo, jim ne da dela več nazaj. Nič ni pomagalo, akoravno so pred njim s east.no besedo izjavili, ds niso socialisti; nič ni pomagalo, akoravno so izjavili, da niso organizirani v uniji; nič ni pomagalo, akoravno so lepe de-narce šteli njihovemu vodniku (hudomušni ljudje govore, da jih je bilo 17, ter vsaki mu je dal po $5.00).
Kdo ne pozna imena poslopja Slov. Izobraževalnega Doma na Frfcnklinu, To malo zbirališče zalednega delavatva, je danes trn v peti kompanijski sodrgi in tudi albvenskim nazadnjakom — Jani-carjem. Dovolj je bilo govorjenja od Vaše strani, sedaj bodo pa zavedni delavci odgovarjali, kakor ste si \zeli v vaše načelo, da bode-te uničili Slov. Izobr. Dom,, Soc. klub, slov. pevsko in izobr. društvo "Bled", da bodete razpodili skupino "nevarnih prekucuhov", ds bodete vaskegs, ksteri bi se drznil Vsa uprašsti. ds se orgsni-zirate, enostavno ignorirsli itd. Vam vsem nazdnjsškim petoliz-cem bodi tukaj povedano, ds so mi socialisti vaše grožnje prav nič ne bojimo; da, celo zelo ljubo nam je to, ds se od bližje i>olj spoznavamo. da bomo znali ceniti, koliko je kateri vreden. Nasprotno pa vam bodi sporočen naš nastop proti nazadnjakom (katerega bomo dosledno vršili), sleherni, kateri se bode preselil od tukaj, si ga bomo zapomnili, ter "ko se bo naselil v kraju, kjer je pripozna-na unija, bomo skrbeli, da to izve ondotna postojanka, da se ve s kom bo opravka. (Isti, kterim slišijo te vrstice, jih prosim, da se oglasijo, obenem iz usmiljenje imena za sedaj še zamolčimo, ker upamo, da bodo sprevideli svojo vrozno zmoto, ako pa .ne bode mini z vašo proti agitacijo, tedaj si pripišite samemu aebi. Proletarec je razširjen po celem ameriškem kontinentu, v vaaki najmanjši naselbini celo v starem kraju in ta list je last SocijaJiztov — Zavednih Delavcev).
Nsj «velja vsem delavcem klic: V vrsto!
Kapitalizem brusi svoje bojno orožje ne samo tukaj, pač pa po ooli Ameriki, katero hoče poriniti v srce organiziranega delavstva. Stopimo v bojne vrste, bodimo pripravljeni, organizirajmo se politično in industrijalno, poberimo nam vrženo rokavioo.
Klub alabemn času za tuksjšme slov. delavce vendar no izgube veselja do napredka in izobrazbe. Na Silvestrov večer je priredilo žensko podporno društvo "Zori-slava", štev, 148 S. N. P. J. vese-lioo s krasnim uspelim vsporedom, Uprizorile so nam igro: "Strup", o kateri smo se Hi vili lepi sestsvi
iste in iv rio dobro rešenih ulogah
zlasti sta se izkazale kot dobre igralke gospici Franka in Ivanks Škof. Videlo ae ja. da globoko rs: zumeti svoje uloge. Uloga "Ljud mila"» je pač težka, kar bi zsdo-atovslo ie iskošeui igralki, tem bolj pa gre hvala mladi di letantki, o kateri pričskuiciuv,ds nas še mnogokrat osreči s svojim ljubkim nastopom. Božidar maj bi upošteval pri žaloigri bolj resen značaj. Videlo ae je sicer, da ga dobro razume, samo nekoliko bolj resne volje je treba; drugače je zelo povoljno rešil svojo ulogo. Bogdan ko vs, sicer dobro — ven-dsr bi ne bilo nič nspačno, ako bi imela nekoliko »več sočutja s sv© jo hčerko. Enako Barbka, pismo noša in Ciprijan sta igrala povolj-uo; skratka: smelo trdim, da je bila ta igra glede lepote kakor tudi v dobrem zadet ju ulog, ena najlepših. kar ae jih je uprizorilo na uašem odru. Pevski zbor, slov. iz-braževalno društvo "Bled" zapel naiu je par lepih pesmi, nakar nas je presenetil tamburaški zbor iz Franklina, sicer mali zbor, tembolj pa občudovanja vredeu, kajti do sedaj ni nikdo vedel, da sploh obstaja tamburaški zbor med Slovenci na Franklinu. Igrali so nam krasne plesne komade ter tudi lepe skladbe slovenskih in hrvatskih pesmi. Že je prihajalo jutro, ko smo se razšli «vsak na svoj dom z zadovoljstvom v srcu in upanjem, da se zopet snidemo o priliki kake prireditve.
Opazovalec in tovariši.
mmmmmmmm	j
ni so polni. Ne prsša ps delavca, če ima dovolj zaloge zs živež, dokler se zopet odpre dela. Magszin kapitalistu si napolnil, niai ps napolnil svoj inagaziu. In kaj tt čaka v takem slučaju 9 Bregposel noat ti rodi pomsujkanje, mraz iu glad. — Vidiš de 1*< v cm* , kako je kapitalistu malo mar, kam greš potem, ko si mu n»po4nil magsziu. Kaj si mu mar ti in tvoja družina; njemu s je z* protit.
Ca* j« slov. delavci, da gremo roks v roki z drugimi narodno-stimi proti teiuu splošnemu sovražniku—kapitalizmu. Organizirajmo ae gosoodarsko iti politično, volimo socialistične k»i«idate. ksdsr I>ixlo zopet volitve in ¿asi se bodo spremenili. Od nas assiih, ki nas je največ, je odti%u* ali naj vlsds ksnitalizam in žojim taka krivica, ali soci*lizem -pra vičnost za vse ljudi, kar ne tiče vsakdanjega življenja
Mi imamo s starimi strankami bridke izkušnje. Imeli amo demokrate in imeli smo republiksuce a oboji so imeli za delavce ensko prostori tet o. Bodimo enkrM mohtouji na celi črti in povejmo vaemu svetu, da *e znamo *"m vladati.
Želim boljše novo leto vnem eo loiadakim in inichigauskim štrajk karjeni in zavednim delavcem ¿i rum Amerike!
Mat t Setina.
Franklin. K»ni
Prosim uredništvo za malo pro štora in da dopisa ne izroči tiste mu košu brez dna. ki je menda podoben bisagi Kranjskega Janeza.
Dne 1. januarja srn« imeli na Franklinu slovenski <lelavci skup no veselico v prid štr®jkarjev Mien i ganil in Coloradi. Veselica je bila prav dobro obiskana ne samo od slovenskih, ampak tudi delavcev drugih "tiarodnoMti. Čistega dobička je bilo #59-25. kar se deli na dva štrajkovna okrožja. — Glede delavskih razmer je p& pri nas takole: V enih š< litih delamo vsak dan. v enih pa le |K> dva do tri v tednu. Zasluži se torej ravno /a sproti in valed tega ne svetujem nobenemu hoditi semkaj za delom. — Čital sem v N. V., da |K>stavijo v Kansasn sent novih nohtov in d* se tu naselilo precei naših rojakov. Jaz, ki razmere tukaj prav dobro poznam. bi pa vsem priporočal, naj bodo previdni, kajti tukaj nas je že sedaj preveč. Za sedaj uaj o-stane le vsak n» svojem mestu, če se razmere kaj predrugačijo, bom pa že poročal. — Morda bo kdo misli, da sem drugim delavcem nevoščljiv; toda nikakor ne Povedati želim le. kako razmere v resnici stoje, in stem druge obvarovati slučajne gmotno škode.
Ne morem ni kaj. d* bi pri tej priliki tudi jaz ne apeliral na na še delavoe širom Amerike, naj pristopijo kjerkoli so že, k soeia lističnemu klubu, da se vsak zanima za delavsko politiko. Vsak dan imamo aedaj priliko čit»ti o kapitalist ičnii grozodejstvih, ki se gode v Miehiganu in Coloradi. Vidite, kapitalisti ho dobro organizirani, delavci pa še ne dovolj, zato se je kapitalistom še mogoče upirati. Če bi bilo Vse delsvstvo, ali vsaj po večini organizirano politično in gospodarsko, bi ga ne premagal živ krst. To pa tudi magnati bakra internega diamanta prav dobro -vedo in skuš»jo na vwe načine razdvajati delavoe. da bi lahko še v naprej igrali staro igro, da bi šli delavci razpršeni nazaj na staro tlako. Vaa sredstva so jim dobra došla; polit lene oblasti, cerkev in m*li biziiismeni.— Mestovečjega koše. ka kruha dolnvajn delavci svinec in bič. — Ali so to delavci zaslužili. ki so producirali rniljone in miljone vrednosti, od kar so začeli delati za dotične kompanijef Nikakor ne! Ali pravico danes še ni za delarve». In toga si je mnogo sam kriv, ker posluša svojo nasprotnike, mesto svoje zagovor-nike. — Delavci, pofflojte. kako jo dano« na svetu: Delavci varajo — včasih noč in dan. da najini-jo magazine, p« pride naokgli gospodar in reče: danes vas no potrebujem več, ni dela; magazl-
Oarona, Kani
Cen j. urednik Proletarea t —
Ker je ravno prvi dan v novem etu. si ne morem kaj, da bi ne vo ščil citateljem lista srečno novo leto, «la bi v njem bilo več .napredka in vspeha kakor v iiiinoleat. Li stil samemu pu želim, da bi v te k oče i n letu p<*tal dnevnik!
Cenjeni sodrugi. delavci! Ako se ozremo uazaj v leto !913 iu vprašamo drug druzega. kakšna je naša bilanea, nam pač ne bo loško napraviti računa Dokončali smo z ničlami iu marsikateri celo ihmI ničlo. V takih razmerah nam gotovo ni bilo v stanju djati kaj na stran /a stara leta: «lotiti krat še za najnujnejše ni bilo. A drugače j«* bilo pri naših gos|M> dsrjiii — kapitalistih. Celo leto niso nič delali, a na koncu leta so imeli lepo bilanco — miljone dolarjev so (»ograbili v svoje malhe. Kapitalisti so torej lahko viseli starega leta in vesele so lahko tudi novega. Delavei smo pa «amo vsako leto starejši in eno leto bližje groba.
Celo leto smo garali in si nismo smeli privoščiti kaj boljšega; nismo smeli računati, ua večjo plačo. na pravico organiziranja in vzdrževvanje unije, kajti vse to je proti kapitalističnim zapovedim. Tudi vlada uam ne gre nič na roke. Vlada ima pač svinca, s katerim nas pita. ako rebeliramo proti neznosnim razmeram..
Ravnokar som čital. ksko se postopa s štrajkarji v Miehiganu in Coloradi! Ali ni to strašno! Ka doveden sem res. kako dolgo si bo delavstvo še pustilo kratiti svojo pravice in ksko dolgo bo še |>otr-pežljivo pronsšalo krivice, ki se mu gode leta in lota. Kar so godi sedaj v Miehiganu proses v resnici že vso mejo. Na« vseh dolžnost je, da kot unijsti protestiramo pri vladi, da m» narodi tem ka-nibalskim razmeram konee.
Tukaj vam jmšiljam $.'1.00, ki smo iih nabrali na starega leta večer za miohiganskc štrajkarjo.j
Konečno naj so omenim, da vrše seje soc. kluba »v naprej vsako četrto nedeljo v mesecu in no več vsako prvo soboto včer, kakor poprej. A)>eliram tudi, da so vsi člani vdeleže sojo. ki so vrši dne 25. januarja 1014. ' Socialistični pozdrav!
Blaž Mezori.
H koncu usj omenim še neksj glede našega društva fctev, 3. 8. S. P. Z. Kar se neredka v društ vu samem tiče, ne more nihče prigovarjati, samo nekaj graje je treba, namreč, člani menda neredno plačujejo svoje prispevke in bolj malomarno vrše svoje društvene dolauosti. Apel, naj bi ae to uvaževalo bi bil torej na mestu. Več točnosti bi bilo treba polagati tudi na obiskovanje bolnikov, kskor ae glsse pravila. Če bodo člani površni, se bo moralo poato-pati atrožje — po pravilih. Mi vsi siuo člsni društva in vseh nas vežejo ene dolžnosti naprsni drugemu. Dostikrst pridejo pritožbe iz gl. ursda, zakaj ae ne plačuje red no aseament, krivds ps leži v tem ker člani točno ne plačujejo. Če m reda od spodaj, ga tudi zgoraj ne more biti. Vpoštevajte člsni to, |>s bo vse v redu!
Konečno bratski pozdrav vsem zavednim!
John Koman.
plačilu tvojega del* si prejel trpljenje, pomanjkanje in noatsiiiost Nihče drugi ti ni kriv tega neg« ssm. Iu aedaj se temu čudiš in toži». iščeš in pričakuješ sreče, misliš, d* ae zgodi čudež in ds pri de vse asmo obsebi kskor sveto pisemska mana. Čakal si zastonj I tem tudi mi zmagamo, a in še čakaš zatonj. Tiato, o čemer zgubijo, tudi mi zgubimo
ae tako skuppo oiganiziraji bojujmo proti kapitalistom.
Toraj še enkrst kličem roja k o» širom Amerike: Zdruzujmo ae is pomsgsjuio našim sobrstom štr*}, karjem, ki ae bore za svoje del*?, ske pravice. Ako zinagsjo oni, s
J^P* oni > P s tem
ai sanjal ni u* tvoji strsni, ampak dobi kapitalist ie večje veselje do čez cesto, pri ljudeh, ki niso tvo-1 nas in nss bode zsčel še hujše iz-
jegs razreda.
Kdaj ooš nehal sanjati in pri
koriščati. Torej so bratje štrajkarji, bodi-
De Pue, 111. Cenj. «odrug urednik : —
Prosim vas odmerite nekaj prostora v Proletarcu, da vam opišem malo našo društveno in družabne razmere. — Kar se dola tiče. je bi-o že par krat poroča no in mi val od teira ni potreba ponavljati. Saj •vsak razsoden delavec itak vo. ka-«o je; velike razliko pa dane* glede delavskih razmer ni. — Če bi se delavstvo bolj zanimalo za svoje delavsko časopisje, bi bilo gotovo boljše zanj kskor ,jo pH ta-ko. ko so še v veliki trieri zanima za poneumnjevlane kot n. primer Amer. Slovenec, katerega no urejujejo delavci ampak popjo Čas bi bil ros že enkrst, da delavstvo apozna svojo velikansko zmoto
Chisholm, Minn Politični mešetarji
Kakor povsod, tako so tudi v Chisholmu politični mešetarji, nastavljajo zanjke, v katere naj bi šel naš proletarec, da obdrži na sobi suženjski jarem, da ostati« vso tako kakor je bilo baje vedno na svetu — iu^>o njih logiki tud ostane. Ti-ie politični mešetarji se prav nič ne različujejo ml verskih mešetarjev; oboji so si podobni kakor cent centu. Oboji so mnen ja. da mora (»stat! hlapci'* hlapec iu du ima gospodar vse božje in zemeljske pravice nad njim. da vihti bič kakor ac mu poljubi. Ka kor hitro pa kaže proletarjat neodvisnost, da hoče spregledati, takrat so pa vsi križi dol. — Ti-le mešetarji se po navadi poslužujejo vsakih sredstev in dosežejo Svoj namen. Pride jim prav vera, pride jim prav narodnost; dasi sami niso ne verski ne narodni, ampak nek^šni biznismani hoče jo biti. ali tudi to so prav revne sorte. Iz te »vrste biznismcuiov so rekrutira ob času delsvskih bojev takozvana Citizen's Alliauea. — Ti narodnjakarji nimajo sicer 110-»enili pripomočkov za vzgojo svojega naroda, o katerem kaj radi deklamirajo, če je treba povzdigniti svoji bizniss, drugemu pa tudi ne puste, da bi ga jim pokazal. S sredstvom ^ pripomočkom mislim na organizacijo, katera je ta-čim biznisineuom trn v pett. tvn» tildi čivkajo o veri. a so samr največji brezverci, uinavei; kajti če »i bili verni, «o bi mogli odobravati ta krvični sistem, ki danes vlada. Ali je res sin tesarjev učil, da morajo drug drugega izkoriščati? No sir! Tudi cerkev tega ne uči, a njeni člani to vendar prak-ticirajo in to potrjujejo te vrate biziiismeni v Chisholmu. Ali morda delate to v večjo čast in slavo »ožjo? — Kdor jc v resnici rodo-jub, kakor «c proglaša, ta uaj torej dela na to, da se bo narodu v resnici bolje godilo; nikar pa naj no smatrajo samo sebe z* narod, kajti narod niso samo hiznissma-ni ampak s«* k narodu prištevajo tudi delavci — po vsi pravici preje ko vsi drugi elementi — Oospo-om bizuissmenom moram kar p« edati. da Maline ni bil še nikdar ua prodaj in tudi no bo. Tudi no želim, da bi me kdo hvalil za po-ilirek alkohola. Odklanjani vsako čast in hvalo, pa zahtevam vedno in povsod pravico do življenja, kakor meni. tako tudi drugim in to brez razlike rase, vere ali narodnosti. — Mešetarija bi/.niških polit iča rje v je prozorna. Njo namen jo razdirati delavsko solidarnost, da se kasneje čiinlaglje zdrobi njih moč in s«' jih privede nazaj v naročje kapitalističnega izkoriščanja. — Za dane« naj to zadostuje, ob priliki pa so še kaj oglasim.
Anton Maline.
čakovati sreče izven sebe? Zdramil te vstrajni, složni in pogumni in rt delsvec, ps voli ksdsr so vo zmsgs je gotova. Ne dsjte se zs-litvc, km delsvske ksndidste, za peljati kapitalističnim obljubam, kandidate tvojega razreejs. Ne I ne hodite ns delo, dokler vsm ne dsj se preslepiti zs prszne oblju- pripoznsjo vsegs kar zahtevate, be, ki jih s'išiš od demokratov in to je: unijo in boljši delavski po-republikancev. Bodi samostojen, ložsj. Mi delsvci vsa ne bomo poišči srečo v ssinemu sebi — steni, zabili, vedno hočemo biti vam na da se zsvedaš svojega razreda. — I strani v vašem boju. Ta mala svota Ne daj se kapitalistom iu njego- denarja, ki smo jo priskrbeli s to vim političnim mošetarjem, in ne veselico, ni zadnja pomoč, ampak daj,se njihovim zaveznikom po- hočemo še v bodoče žrtvovati z* pom. Vstsni, zsvej se svojih člo- Kas in upsm, da bodo tudi po drn-veških pravic, vstopi v bojno vr- gih naselbinah naši sodrugi pr*. ste in sreča bo prišla, če ne tebi, akočili na pomoč, kar je v njlk pa tvojim otrokom, za katere si moči.
dolžan skrbeti, da bodo imeli po S tem končam ta moj dopis in razmerah boljšo bodočnost, kakor kličem vsem zavednim delavcem
ii sam.
Pozdrav vsem zavednim delavcem !
J. Ule.
[širom Amerike: — Naprej! S socialist umi m pozdravom, John Gerkman.
Red Lodge, Mont
Ceoj. urednist'vo Proletarea: —
Dunlo, Ps.
Sodrug urednik !
Kakor je bilo poročano, sta pri-
Tem potom sem se namenil ne- redila kluba štev. 117 m št. 127, koliko opisati, kako obstojimo mi «kupno veselico na Silvestrov ve-Slovenci tukaj v tej naselbini. čer. Vdeležba sicer ui bila kakor Slovencev nas je tukaj precej U» je pričakovalo, vendar je pa ve-šno število in vlada med nami tu- aelica vstala jako dobro, za kar di prava bratska sloga. Da je res I seveda gre priznanje vdeležencem sloga med nami, jc dokaz to-Ie: i*te. Toraj kličem iskrena hvala Priredili smo si veliko veselico v I vsem ter kmalu na zopotno svi-soboto zvečer, dne 3. jan. t. leta.ldenje!
Zbrali smo se skupaj vsi člani m No $eveds, zabave je bilo do-kajšnih treh podpornih društev,! volj! Igra "Njegov jubilej", se in te so: S. N. P. J.. S. S. P. Z. in je odigrala dokaj dobro, zlaati ker Iruštvo sv. Barbare ter si takolso igralci imeli zelo kratek čas za priredili skupno veselico v korist učenje iste, sicer »e je opszilo pri štrsjksrjem v Miehiganu, ki so v nekaterih igralcih nekaj nedostst hudem boju proti svojim kapita kov, ter se istim priporoča, da v istom, namreč pioti bakrenim ba- prihodnje bolj pazijo! ri.nom. Ta zabava se je vršila v Občinstvo se. je med igro zadr-delavski Finski dvorani. Veselica žalo prav mirno razun par med-je bila mamrtič sestavljena prvii vsklikov za kar se prosi gledalce, iz govora v angleškem jeziku, ki I da v bodoče opustijo, ira jo nam napravil naš »odrug R. Pol ure pred prihodom novega )., za njim je nastopil s einig J. I leta je nastopil govornik sodrug fl., ki je napravil govor v slovcn L. Gorjnp iz Johnstovvna, kateri skem jeziku m tako navduševal je v jedrnatem govoru opisal kri-ojake za zdrulitev. ker le v zdi u-l viee. katere ae godijer tlelavatv\r ženju je mogoče nam kaj dosegi I pod kapitalistično vlado ter po-in je med tem spodbujal sobra»2| zivljal sodruge k vstrajnemu delu za pridružitev «v podporna društ-Is priho<injcm letu, katero naj pri-va. da bi se tako preskrbeli za siv I nese več vsneha vrli naši delavski
Chisholm. Minn.
Cenjeno uredništvo: —
Minilo je staro leto in nastopilo novo. Marsikateri delavec si jc ua konci leta mislil: letošnje loto nisem imel sreče, nič nisem pri-hranil, še dela pravzaprav nimam. Drugo loto bo boljše. Tako si so tolažil •■ii prosil boginjo srečo, naj ti'jo da vsaj nekaj. Ali zaman ai stegnil roko k boginji sreče: ona to no vsliši. to no pozna. Sreče kovač ai sam : na tebi loži ali ostane delavstvo tudi -v novem letu su*
a j bolezni ali nesreče sploh. Ob onem je pomiiijal rojake štrajkar je v Miehiganu. Za tem so nastopili naši slov. pevci, ki so n*iiii ra peli par lepih ,»e*mi v pozdrav. Za temi so nastopili tudi finiki »ovci, ki so nam zapeli par pesmi svojem finskem jeziku. Na to .ie bila dramatična predstava "Tti ički'*. Ta veseloigra v dveh dt jan jih nam je napravila mnogo zabave iu smeha. In ko je bila igra okončana, se je začel ples, da se jo kar kadilo od poda; jaz namreč nisem plesal, ker sem se bal, da bi 1111 kateri stopil na kurje oko. .le žo smola no, saj pravim, >a še če človek nima partnerja, oziroma partneree) da bi se malo zavrti! z njo po deskah.
Tukaj jo tudi veliko hrvatskih sodrugov. ki spodajo v slovenska pod|K>rna društva. Eni so bili ninneja, da smo naredili s to predstavo mnogo stroškov. Obleka, maski ran jc in vso z« to p<*tr«bne reči jo nas veljalo $13.85. Čudno pamet imajo nekateri ljudje. Po mojem mnenju nam ta predstava n! napravila stroške, ampak ta predstava nam je naredila dobiček. Pri tej ve>vlioi j»e je naredilo jflOO čistega dobička, katero svo-to smo pvislaH v pomoč inichigauskim štrajkar jem.
Kar so pa delavskih razmer tiče, se ne moremo prav zelo zahvaliti: dola se namreč po 3, 4 do 5
dni v »ednu. Zaslužek je pa različen oo prostoru in delo so tnkij zelo težko dobi.
Na d n>1 vene m polju tudi zc.^» dobro vsr evamo. Imamo sicer — kot som it: zgoraj omenil - - tri podp. društva, ktere vso lopo napredujejo. Nadalje iinamo socialistični klub, št. 73, ki jo priklop-ljon k J. S. Z. in prireja svojo so jo v prostorih finsko delavske dvo rano in sicer dvakrat v mesecu: prvi pondoljek v mesecu redno in vsaki tretji pondoljek v mesecu
ženjsko ali ne. Predzadnjo je*en i pa i*vanredno sojo. fcacetok sojo si koval srečo, volil si demokratič- točno ob 7. uri zvečer.
no. morda republikansko, pa si se varal, srečo nisi koval za so Za
Torej rojaki, pristopajte v vr-
st ranki ter našemu delavskemu časopisju. Sodrugu Gorjupu izrekata kluba priznanje ter željo, d* nas kmalu zopet obišče.
Dramatični odsek se pridno pripravlja za predpustno veselico in sicer z igrama "Kralj Herod", šaljiva dvodejanka ter "Ne kliči vraga", vloge so v najboljših rokah in to jamči, da bo vspeh.
Ravno sem bil namenjen dopis odposlati, ko se je pripetila neare-ča v tukajšnjem premogovem rovu Henriette Coal Co. No. 2. plaat kamenja je podsufa rojaka Jack Strleta. ter ga na mestu ubila, njegovemu tovarišu Fr. Jernejči-ču je pa skala zlomila nogo.
Pokojnik je bil star 30 let, doma jc bil iz vasi Pod Lož na Notranjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo ter dva še nodorastla otroka. Nesrečni rodbini iskreno sožalje. Kot zaveden delavec* je bil večleten naročnik Proletarea. ter zvest član treh podpornih društev kakor tudi požrtovalcn član Slov. Izob. Dr. "Vihar".
Seveda, mnogi govore sedaj, usoda jo tako hotela, tako je moralo biti, pravijo drugi. No. ni tako bratje dclavvi! Postal je žrtev žrtev nikdar sitega kapitalizma, kakor že miljoni drugih, kajti kapitalizem do skrajnosti zkorišča delavake mase. Kaj je kompaniji za življenje delavca! Nič! Koni-panije skrbijo več za varnost svojih mul kot pa za tako delavce.
Toraj delavci, odprite? oči, spoznajte enkrat resnico, prestopajte k delavski, to je socialistični stran ki, katera edina so bori za svit-jejšo bodočnost delaveev. da so končno otreeemo mezdnega su-ženstva. da so ne bode kapitalizem več igral z našim življenjem ter nas ubijal edino le radi večjega profita.
Član soc. kluba. št. 127.
Waukegan, 111.
Cenjeno uredništvo: —
Zopet prihajam z malim dopisom. v nndi, da ura priobčite. —
«to socialistov in rdružimo so ter Rekli boste morda kaj je sedaj no
ADVKKT18KMÄNT
SLOV. DELAVSKA
UMWriiiU dM Ü tvCMU
PODPORNA ZVEZA

v driari Nh
Sedet: CoaemMflh, P«.
GLAVNI UEADNIKI:
Pradaadaik: FHAN PAVLOVCUC, box 70«, Coaemaugh, Pa PcxlprmlM-duik: JOttlP ZOBKO, B. F. D. 8, box 91|a, Wool Newtaa, Pa TaJaik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 117, Conemaugh. Pa. Pomoto» tajnik i IVAN PKO8T0B, boa 180, Export, Pa Himgajaik: JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Ava., Clavalaad, Ohio Pomotoi blaga ja ik : JOSIP MABINÔIC, 858« E. 80 »t., Cleveland, Oh*
•	ZAUPNIK:
ANDBEJ VIDKIH, bos 528, (Jonemaugh, Pa.	'
NADZORNIKI:
VILJEM 8ITTEK, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. ( FBAN TOM AlIC. 2. nadzornik, Gary, lad., Toleston, Ht a., box 78.
NIKOLAJ POVèE, 3. nad*., 1 Craib st., Nuiarey HâlT. N. 8. Pittsburg, Pa.
POBOTNIKl:
IVAN GORftBK, 1. porotnik, Waat Mineral, Kaaaas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 400 Okio Street, Joknatown, Pa. ALJOZIJ KABUNORR, 8. porotnik, Girard, Kansas, K. F. D. 4. box 8«.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kam, M. D., «202 St. Clair Ava., Clavelaad, Okio
PO M Ol NI ODBOR.
Premelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa.
Gatoik Ivan, k. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa.
Zaman Franc, box 275, Conemaugh, Pa.	'
Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa.
Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa.
Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
Delegatje za zdruitveni aeatanek dne 14 jauuarja 1914. ' Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivau, Ulencoe, Ohio. Ate fa h Zabric, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, «020 Olau ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno glaailo: PBOLETABEC.	»
Cenjena druâtvn, oziroma njih uradniki, so uljudno proèeni, poiiljati vaa dopise in denar, naravnott na glavnega tajnika in «ikogar drugega. Danar ¿aj •« potilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih oatasnie, nikakor pa ne potom privatnih èekov.
V sluêaja, tla opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnja popravi.
Is URADA OLAVHBOA TAJNI KA SLOV. DRL. POD. IV—.
Članom in uradnikom društev poročam, da je le aa meaee januar 1914 me sečnina po $1.50.
To j« bilo aieer že enkrat poročeno ker pa zaradi obilega dala ¿letnimi računi nisem raspoalal razpis mesečnine, naj služi to poročilo v znanje.
Alojz Bavdek,
glavni tajnik S. D. P. Z.
JAZ, OTROK!
vegaT Nič novega ni; vse je še laveev juinih držav, pozna tudi
kakor je bilo: staro izkoriščanje in kapitalistična talotstva na vseh koneih in krajih. Kna največ jih falotstev, kar jih je storil kapitalističen sistem v starem letu je pa gotovo grozni dogodek v Ca-luiuetu, Mieh., ki se je izvršil na Božični večer, kjer je izgubilo 72 bitiji — večino mladih ljudi — svoje življenje. Če bi kapitalisti pripoznali zahteve delavcev, bi se
• to gotovo ne bilo zgodilo; ampak kapitalisti in njih zavezniki, ki pridigujejo mir ljudem na zemlji, ne marajo miru, če jim mir ne nosi taeega profita, kakršnega sami žele. Nad pet raeseeev že traja štrajk v Michiganu in eelih pet mesecev se kompanije- bojujejo z •vsemi sredstvi, da bi uničili štrajk in vrgli delavstvo nazaj v staro tlako. Ali se jim bo to posrečilo? — Upajmo, da ne! Delavci morajo zmagati v svojem pravičnem boju« in vseh ostalih, ki delajo, je dolžnost, da jih v boju podpirajo! Stavkarjem v Michiganu pa kličem: stojte trdno, zmaga mora biti vaša!
V ta namen se je tudi pri Johnu MahnkHi nabralo za atrajkarje $4.50. Dali so po 50 c: John Mahnil, Fr. Mihevc, Jos. Petrovčič; po 26e: A. Mahnič. M. Mihevc, I. .Cvetnič, F. Cvetnič, M. Kavčič, F. Langelwalter. J. Zakovšek, P. Peklaj in L. Peklaj; po 10 e: J. Mahnič ml., F. Mihevc ml., M. Mihevc ml.. F. Cvetnič ml. in L. Peklaj ml.
Vsem darovalkam in darovalcem iskrena zahvala! Vsem zavednim delavcem kličem naprej, v bojne vrste! Slovenskim ženam in «tekletam pa priporočam, da čita-jo Proletarca in se nanj tudi na-0»če, kajti le Proletarec je list, iz katerega se nouČimo kako zadeve za delavca danes stoje in kako bi moralo biti, če hočemo biti pravični sami sebi in drugim.
Soc i a 1 ist tfn i pozd r a v !
Annie Mahnič.
ODMEV IZ PENNSYLVANIE:
Kontrast med plutokracijo in revščino, med nakopičenim bogastvom in skrajno bedo. je težko kje tako nčinkujoč, tako očiten in pravici bijoč v obraz, kakor rav-.no v Michiganu in Colorado. —
Oderuškim, zločinskim pijavkam ni dovolj, da ne privolijo zahtevam štrajkarjev, bojtijočih se za boljšo ekzistenco na polju rudarske industrije. Najeli so tolpe kriminalnih barab, iz zapora izpuščenih zločincev, profesionel-nih pretepačev in morilecv, ter jih poslali na neoborožene in sestradane štrajkarje, ki so brez moči, brez pravice in obrambe, da jih nostrele kakor stekle pse.
Kdor pozna kapitalistična grozodejstva in lopovščine iz West ▼irginskega Štrajk a in lesnih de-
baralsske napade na atrajkarje v omenjenih državah, ki protestirajo proti sistematičnemu izkoriščanju. Zloroblja se vladna oblast pri zatiranju delavstva, v strmlje-nju po stanovski organizaciji. Toda razmere, katere so zavladale od 24. decembra dalje med rudarji v Michiganu. so hujše kakor so bile iste v W. Va.
24. decembra zvečer, to je spominski dan rojstva lesarjevega sina. se je izvršil 72 ktatni umor štrajkarjev, njih žena in otrok v Italijanski dvorani <v Calumetu. — In to je zakrivil "Citizens* Al-lianee"! Zapomnite si! Ta grozni čin "Citizen*' Alliance" na čelu J. McNaughtona daje ostudno ponižanje na državo Michigan, ki drži roke križem!
Nečloveški in podivjani zločinci, ki so najeti za moritev nedolžnih štrajkarjev, njih žena in otrok tvorijo privatno armado rudniških baronov, katere ščiti ob potrebi državna milica v zvezi z go-vernerjem! In vi delavci ste s svojim trdim delom pridobili tiranskim gospodarjem brezmejno bogastvo. ter jim s tem dali v roke moč in olrlast, katere se zdaj porablja za moritev in zasužnje-vanje — Vas samih!!!
Ta boj v omenjenih državah je žrvijenske važnosti za delavski razred vseh nas v Zed. državah! Socialistično in delavsko časopisje naj natančno seznani svoje či-tatelje z groznimi razmerami, ki se vrše v Michiganu in Coloradi. Cas je prišel sodrugi. da zastavimo vso silo organiziranega delavstva, da osvobodimo te industrija bi e sučnje, p« naj «velja kar ho-če!
Ta boj učinkuje s posebno silo v smeri socializma in delavskega gibanja sploh. Socialistična stranka in organizacija W. F. of M. sti enako zainteresirani v michi-ganski in coloradski situaciji. Obe morati iti na |K)inoč rudarjem, ki bojujejo proti lumparskemu deopotiimu za svoje lastno življenje.
In Vi rudarji! Največje orožje kar ga morate rabiti proti tolovajskim baronom in lastnikom rudnikov je, da vstrajate v boju. Če bodete vst rajali, bode zmaga gotovo «vaša!
Ako bossi imajo pomanjkanje z delavci in Vas silijo pod raznimi pretvezami nazaj na delo, potem vi veste kako zamorete dobiti štrajk! Ne rabite hitrosti! Naj-glavncjša stvar je, da ste organizirani in združeni — le potem se zamorete bojevati vspešno!
Stephen Zabric.
— .Socialisti v Californiji so iniciatirali zakonsko predlogo za oeemnmi delavnik po celi državi. Predloga gre zdaj na splošno glasovanje.
Malo dete naj jih vodi. Jaz. otrok te pozdravljam na vsakem potu; jaz se ti smehljam, te ljubim. Jaz napolnim tvoje srce z ljubeznijo ta dobrotljivostjo. Jaz. otrok ti šepetam besede ljubezni vsaki čas. Moje roke, mehke kot žamet, se oklepajo tvojega vratu z zaupanjem. Moj smeh je kot žvrgoljenje ptičic.
Bodočnost sveta leži v ineni. Če jaz /rastmi dober, svet bode boljši. Če bom pa sestradan, zapuščen, bodoča človeka družba bo mora la trpeti zato.
Jaz, otrok, ki bi ne smel poznati gorja, ampak samo dobroto in ljubezen, sem darovan na oltar kapitalizma. Poteze na mojem obrazu so trše kakor pergament, na katerega so naši očetje napisa li koust it učijo, s pomočjo ko je ti danes držiš sam sebe v gospodst-vu in mene »v sužnošti.
Protost. čisti zrak ki veselo, brezskrbno življenje je meni za vselej odvzeto. Jaz sem ves potrt in sključen vsled dolgom nega. mučnega dela v tovarnah in rudo-kopih. Moja pljuča so pokvarjena, moj eel sistem je zastrupljen.
Iz moje borne postelje jaz kličem tebi kapitalizem: na odgovor! Tvoje roke so okrvavljene z mojo krvjo. Moja mizerija leži pred tvojimi vrati. Ti, ki veruješ edino le v profit in izrabljevanje; ti, ki ropaš malim otrokom njih pravico igrati se iu napraviti svet srečnejši z njih sladkim smehom iti nedolžnimi očmi; jaz pravim, ti si kriv vsega tega zla. Ti si zvalil vse to gorje na mene — otro ka, ki mora delati in poleg stradati.. ^	,
•laz govorim v imenu milijonov, ki so oropani vsega, kar jim gre po božjih in naravnih postavah. Predeu jaz dosežem možko ali žen sko dobo. bom že stat. popolnoma izmučen. Ti kapitalizem boš mo ral dajati odgovor za vse to.
Sliši moj glas. ko prosim, la-•en za košček kruha. Sliši moj glas, ko prosim za malo svežega <vet srečnejši z njih sladkim sme-zraka, in pravice igrati se na ze lenej trati. Sliši moje zdihljaje, ki gredo s črnim dimom ven iz tovarn. Glej na tvojej obleki krva ve madeže od mojega mučnega dela. V vsakej nitki boš našel mojo srčno bol. Položi jo na svoje srce in reci: "lTbogi, mali otroci, katerih življenje je zakopano v tej obleki".
Jaz, otrok stojim v vrstsh delavstva z očetom, bratom in sestro v vojski za svobodo!
.laz. otrok delavstva zainorem biti svoboden šele takrat, kadar bodo delavci tudi lastovali vse Kar producirajo.
Jaz. otrok — suženj kapitaliz ma!
Joseph Kopušar.
Milwaukee. Wis.
BOLGARSKA ZMAGA
Prvo veselo poročilo izza nesrečne vojne prihaja iz Sofije Pri volitvah za sobranje, ml kat< rih je pričakovala Ksdoslavova vlada velikansko večino, so dosegli bolgarski socialisti čudovit uspeli, ki mora zbuditi radostno presečen je po vsej kulturni Evropi. Sedemminštirideset mandatov to je okroglo četrtino vseh, je pridobila socialna demokracija, in po številu poslancev je postala drugs stranka v bolgarskem parlamentu. Dva mandata «o imeli doslej socialisti v sobranju. Napra vili so torej skok, da se mu mora čuditi vsi, ki ne poznajo natanč neje bolgarskih razmer.
Ali ta krasni uspeh je vendar razumljiv. Kljub temu, da je socialna demokracija na Bolgarskem ločena v dve frakciji, v "tesne'* in "široke", je sociali stično delo v deželi izredno inten zivno. Bolgarski socialisti imajo l>ogato literaturo; skoraj je ni količkaj |H)iiiembne socialistične knjige, da ne bi bila prevedena na bolgarščino. Delavstvo v privat nib in v državnih podjetjih je or
ganilirano. Življenje v organizacijah je zelo razvito. Tudi velik del inteligence se resno bavi s socializmom. Njegovi pristaši niso le iz favstva v stranki, ampak z razumom in znanjem.
Razširjenju socializma je zelo »omagalo dejstvo, da so Bolgari resnično demokratičen narod. To priča vse ajih življenje, to potrjujejo tudi njihove javne iustitu-cije. Kakor ostali balkanski Slovani niso nikdar poznali aristokracije. Zato se ni mogla med njimi razviti ona "etiketa", ki postavlja ljudi in stanove na raz-ične stopnice iu sili one, ki so spodaj, <la dvigajo oči kakor k »ogovom, če hočejo vdauo pogledati ""bsl>o" gospodo/ Razlike so prihajale po naravni poti gospodarskih faktorjev, in zato se nasprotja med bogastvom iu siromaštvom niso mogla tako za-krinkavati kakor drugod. In spo znavanje gospodarskih nasprotij najbolje glsdi pot socializmu. *
Ko so se Bolgari «osvobodili turškega jarma, so hoteli biti resnično svobodni. Prostost jim ni bila fraza, ki lahko nadomesti resnico, ako se nalepotiči. Politične pravice so bile temu nepopsče-neniu ljudstvu same po sebi razumljive. Zdelo bi se jim naravnost nesmiselno, da bi morali prositi za dovoljenje, če se hočejo sniti in si kaj povedati. Tako so prišli tudi kmalu do splošne in tiske volilne pravice, in sedanje volitve so se izvršile celo že po proporoenem sistemu.
Poleg svojega demokratičnega značaja je bolgarski narod zelo trezen in inteligenten. Oboje pa je važen pogoj za sprejemanje socialističnih naukov, ki zahtevajo več resnosti in razumevanja kakor bombastične, a prazne fraze.
Če so bila tla tako pripravljena za socializem, jih je pa balkanska vojna razorala. da je morala biti setev pri volitvah uspešna. Neizmerno gospodarsko bedo je povzročila ta vojna, in nihče razun socialistov ni mogel ljudstvu jasno pokazati, kaj ga je pahnilo v tako revščino. Obenem pa je narod spoznal, da se mogotci politično igrajo z njim. Naj je bil ns krmilu Danev, Gešov ali Rado-slavov, za ljddstvo je bilo to vse eno. Ministri so bogsteli, narod je stradal. Gospodje so diploniatizi» rali, ljudstvo je pretakalo svojo kri. Delavci, kmetje, dijaki so zmagovali in pmiraii na bojiščih, a več kakor so pridobili, so go-podarji zaigrali. Govorili so o narodni politiki, a zdaj je eden špekuliral s Peterburgom, zdaj drugi z Dunajem, ljudstvo pa je te špekulacije plačevalo s krvjo in z imetjem.
Ko so se pričele volitve, so gospodje Radoslavov, Genadjev itd. ol>širno pripovedovali o krivdi Danevovi in Gešovi; ali ljudstvo je spoznalo, da dolži grešnik grešnika in da ne prinaša sreče ne rusofilski ne avstrofilski sistem. Če pošilja Ferdinand brzojave v Peterburg, ali pa če se suče okrog Berchtolda, je račun vedno enak, in plačevati ga mora v vsakem slučaju ljudstvo, fn volilci so šli volit socialne demokrate, pa so s tem izrekli: Ne za Rusijo, ne za Avstrijo, ampak za Bolgarsko. Ne revizije, ne revanše, ampak mir in slogo na Balkanu! Federativna republika balkanskih narodov je na programu socialne demokraci je, in zanjo so glasovale ogromne množice bolgaskega naroda!
Ta krasna zmaga pomeni resnično zsčetek novega življenja na Balkanu in razglaša važen nauk, ki ira ie treba vpoštevati tudi > Avstriji; Ferdinand je v Sofiji neznatna veličina. Njegova krona je od danes do jutri, in če hoče mo varovati svoje interese na Balkanu. nam ne ¿»omagajo pokloni in smehljaji Ferdinandov, Kar lov itd., ampak treba nam je pri jateljstva z balkanskimi narodi. Kajti tam doli živi demokracija, in kdor nje ne upošteva, dela račun brez krčmarja.
KONTRASTI
Enajsta številka "Našik Zapiskov" je bila zaplenjene zaradi devetvrstične pesmice sodniga Golouha "Mariji Magdalcuski" Vsled ugovorov uredništva se je vršila dne 24. m. m. javna razpra va pri okrožnem kot tiskovnem sodišču^v Gorici. "Naše Zapiske' je zpstopal sodrug dr, TI. Tuma.
V lepem, filozofi eno globoko zamišljenem govoru je poudarjal dr. Tuma. «la pesmica ne nosi v svoji celoti in ne v posameznih iz
razih uiti najmanjšega sledu preklinjanja ali skrunitve boga. Porteatira proti temy. d* se od javne oblasti pesmici podtika tako grd, trivialen ziniael. Pesmica vsebuje vsoko filozoiično idejo v erotični in verski smeri. Pesnikov« intuicija je inatinktirvna in najti mora druge ljudi, ki j* dro cele poezije razluščijo. (io-louh ni človek višje izobrazbe, ni se učil pesni kovati, on je samouk, ki igrala v pesmi svoje lastno versko spoznanje. V vseh svojih pesnih se bori pesnik proti temi, proti slabosti in odrekanju in išče svobodo, moč, življenje. Ta zavedna instinktivna intuicija pesnikova je istovetius z Nieata-chejevo filozofio, po kateri je Kristusova vera odrekanja človeka ponizila in ga zasužnjila, in njegova prostovoljna stnrt na križu je simbol trpljenja, samoza-tajevanja., odrekanja. Tudi k/a-toliška cerkev sama j« uvidela U/ slabo stran Kristusovega nauka. Katoliški filozofi iu veirouči-telji se branijo z vsemi silami, da bi^katoličunstvo podleglo principu zanikanja življenja iu samoza-tajevanja. Moderna veda je nasprotno točno ločila nauk Krista i mi sebi iu nauk krščanskih filozofov in veroučiteljev, ki »e je na podlagi Aristotelove logike in fi-lozofie razvil v «rediijem veku. Tudi vsi drugi največji duhovi kakor Tolstoj. Jbsen tolmačijo Kristusov nauk kot princip odrekanja Razuu Tolstoja pa so vsi ti filozofi proti principu oduektt-nju Unako idejo izrazu pesnik v svoji iN'sni. Ne obožavati smrt, božj«» je «lino življenj«. Sicer je res, da so vse Golouhove pet» iniee in tudi zaplenjena ateistič ne, toda ta ateizem ni |H>vršen negativen, ne obrekuje in ne preklinja boga. izvira iz duše, iz sr-»5«, je vera kakor je vera krščanstva. Globok ateist ji Spoznal, da je krščanska vera boga obseu-čile s j>osvetnimi stvarmi tako «la je fH)stal nejasen, meglen in ne zadošča več njegovi po 'višjem spoznanju hrepeneči duši. Ateist išče novega hoga. To stagnacijo stNlanjega -verstva priznava celo nek duhovnik v knjigi, v kateri kritizira Nietzschejevo filozofijo in je mnenja, da nam je Nietzs-etoejovtt» filozofia bila potrebna, da v ti smeri revidiramo iu reformiramo našo vero. Ateist ne veruje v odrekanje, njegova v«ra je vera v pogum, v življenje.
Ču vst vena stran poezije je izražena v ljubezni. Pesnik si ni predstavljal M. M. kot prešestni-eo, marveč kot žensko, ki je bila očiščeni od Kristusove ljubezni in kot simbol te ljubezni in v dokaz njene hvaležnosti naj bi ga bila poljubila. S tem peanik ni mislil zgolj čutno ljubezen, marveč ljubezen, ki izvira iz subli-mirane spokne ljubezni in kateri najlepši in najviii simbol je poljub. To najčistejšo ljubezen pa priznava tudi katoliška cerkev Torej bi se v tem simbolu ne moglo najti kaj nizkotnega, kaj po niže val nega za Krista.
Po vsem tem torej v lepi čisti l>oeziji Golouhovi zdrav razum ne more videti nič grdega, trivi jalnega. nobenega zasmehovanja Pesem je izraz višjih misli m ču stev človeka, ki je prišel do last ne vere in lastnega spoznanja. Le kak polizobraženec, ki je posta proti vsem verskim vprašanjem že popolnoma imliferenten, ki M ničuje vse okolo sebe . najde 1 pesmi take umazannsti. S tem da bi zaplembo potrdili, boste go spodje sodniki le podpirali demo «alizaeijo. izvedelo bo se itak o konfiskaciji in vzlic potrditvi za plenibe se bo o pesmi še naprej govorilo.
Drž. prav<lnik Jeglič: Strinjam se /. g. nasprotnikom le v toliko v kolikor sam priznava, dk je pes mica ateistična. Pesem noni to rej objektivne znake hudodefatva po § 122 a na sebi. Danes ni od ločiino, ali čitsl pesmico inte4igent ali delavec; Besede nosijo objektivne znake hudodelstva na se bi. Danes ni odločilno, kakšen na men je hotel doseči p«*lnik in kako drugi o vsebini mislijo, zailostn jejo le objektivni znaki. Ti pa so dani, in si>o»na jih, kdor tudi le povrfttio precitisi j>esmico. Lahko ima kdo vero kakršno hoče, to pa se zahteva, da ne moti vere druzega
Dr. H. Tuma še enkrat reagira ns besede drž. pravdnika. Pesni ni imel namena anfcmeliovati al zasramovati vere in ker ni namena. nedostaja aubbektivni zna
zločin. Pesnik nikakor ni mi-aiil žaliti eJi motiti vere drugih, dal je le duške in izraza svojemu notranjemu spozuanju. Noben najskromnejši delavec ne bi dal H5SI1U tako grde in poniževalne podlage kot je to storil drž. jravdnik. Noben globoko versko čuteči človek ne bo razumel pesmi kot zasmehovanje iu sasramova-nje vere, tega zmožen je le polizo-braženec.
Predsednik sodišča proglasi po polurnem posvetovanju sodbo, s katero se ugovori zarvračajo in /ai)U*mba potrjuje.
Zanimiva je bila razprava. Ns eni »t rani zagovornik človeka samouka, ki stiuemi po višjem mišjem ju in čuvatvovanju, katerega duša stremi naprej m navzgor k spoznanju uganke sveta ki člo-eškega življenja. - Koliko truda in koliko prečuitih noči je bilo tre« >a. preden je svojo intuicijo, svoj srčni zaklad izi-azil v kratkih besedah. .Mogoče se je boril za vsa-v<> besedo, za vsak izraz, da bi tembolj odgovarjal njegovemu čuvstvu. Iskati novo vero, novega boga, razrešiti ziukel življenja ni le vprašanje kratkih ur, marveč je najhujši boj, ki ga sploh človek bbčuti in preživi, je >oj vseh dni življenja. Preboleti in zmagati more le tisti, ki ni oto->el v vsakdanjem vrvenju, ki si je ohranil še nepokvrajeno srce in čist idealizem. Neizmeren je užitek, ako je premagal ta duševni boj, našel idejo ki ji dal izraza v nežni |>esniici. In to je )il samouk Golouh. Kar jc on instinktivno občutil in izrazil, je spoznal njegov zagovornik. Znanstveno je razrešil venski in erotični problem, ki je skrit v jM-sini in primerjal je* to zavedno intuicijo pesnikovo s filozofič-nim mzrrsnjem ti a j več ih svrop-skih duiiov.
Nasproti temu zagovorniku, ki je prost 'vsakih notranjih sporov iu jas*en v uaziianju, stoji zagovornik suhoparnih,— mrtvih in zastarelih paragrafov in / vsa njegov«1 obtožba sc opira le ns zunanje besede, na objektivne znake. Druge protiutemeljitve ne najde, je nima. Vsa filozofija. ki jo je objasnil zagovornik, je državnemu pravdniku nič. nc-odločilna, on i>ozna le suh zakon in še na tega1 se ne more uspešno sklicevtttih. Drugih argumentov ne ve.
Kakšen kontrast! Tu zagovornik resnice — tam zagovornik pravice! Stojita drug poleg drugega in vendar kak preped je med njima. Tu jasnost in prepričanje, tam tema, praznota. Tu stremljenje po svobodi, napredku, tam ¡reakcija. Tu človek, ki se opira na zdrav razum in prosto srce, tam človek, ki izvršuje mehanično delo sistema.
In kooni učinek: Sodni dvor pritisne pečat nevednosrti, propadel je zdrav razum, svoboda, propadlo je življenje nasproti smrti!
Opazovalcu pa, ki je sledil teku razprave, se nehote vsiljuje Vprašanje: Kdo je zmagat?!
— Program socialistične stranke v Novi Zelandiji. Delavski kongres, ki se je vršil v juniju, je določil, da so delavsko gibanje razdeli v dva dela — dve organizaciji: strokovno in politično, ki zopet tvorita celoto. Obe organizaciji sta sedaj izdelani in izdajati tednik "The Maoriland Wor-ker". ki ziliaja na osmih straneh. V listu je sedaj izšel program te stranke. V uvodnem odstavku so načelne zahteve socialistične stran kc: pod ru žabi jem je vseh produktivnih. izmenjevalnih in prometnih sredstev. V programu za sedanjost se zahteva: Volilno pravo za ženske. Iniciativo, referendum in odpoklic. Šest urni delavnik, minimalna mezda in pra»vo do de la. Razsodišča, katerim se stranki lahko podvržeta le prostovoljno. Delavsko zastopstvo v vs>i upravah javnih podjetij. Država naj gradi trgovske ladje. Državno zavarovanje proti boleznim, nezgo dam, smrti in ognju. 32 funtov šterlingov ($138) letne penzije po 30. letu za ženske iu po 60. pa za moške, ako so bivali 15 let v deželi. Vojaška obveznost naj se na domesti s prostovoljnimi organiza cijami z demokratičnimi napravami, ki se ne smejo nikdar uporabiti pri delavskih bojih.
— Štr*jk premogarjev v British Colnmbiji je še vedno v teku. Proč od tam!
PKOliBTARKC
PROLETAREC
UIT ZA INTKKilSK OKLA V SkfcG A
LJUbST V*.
IZHAJA VSAKI TOBEK.
--LMlatfc iS lld«)J»t€lj: ——
Jugoslovanska dolavska tiskovna drsita f Chicago. Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ia celo lato, $1.00 za pol leta Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 aa pol leta.
OgUsi po dogovoru. Pri spremembi bivali!** je poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
gww «wvmmim ufiuiuci)« Ju «o. i
— McUlUlkM I«M v AmHU. —
Vse pritoibe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoeti, je pošiljati
predsedniku družb« rr Podliptu, 50J9 W 25. PI Cicero. 111.
proletarian
t OwMd «M	HW7 Tu« »day
South Slivi« Workmon'o Pubitking Company
_Cmciio. IHinoir_
Subscription rates: United States and Canada. 12.00 » year. $1.00 for half vaar, Foreign c« untrka $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement. NASLOV (\DDRESS):
44 PROLET AREC"
400* W. 31. STUFET. CHICAGO IIUNOIS.
Telephone: LAWNDALE 9677
Vera je privatna zadeva
Socialistična stranka jo s ozi-rom na versko prepričanje ravno-tako setavljena, kakor vsaka druga politična stranka. V nji so člani raznih verskih prepričanj in brez konfesije. V nji so židje, katoliki, protestantje, mohamedanci, pravislavni, ljudje brez konfesije itd. Kar ae verskega prepričanja posameznika tiče, se socialistična stranka prav nič ne loči od katere druge boržuazne stranke. Socialistična stranka v svojem programu. kakor tudi na svojih kongresih nikdar ne razpravlja o verskih »vprašanjih. Stranka taka vprašanja prepušča ljudem, ki trdijo, da vedo. kako je onkraj groba.
Vzlie tej pribiti resnici pa socialistično stranko napadajo, posebno katoliški listi in duhovni, kot brezversko stranko. Tisti duhovni in katoliški listi, ki očitajo socialistični stranki brezverstvo, pa radi podpirajo kandidate bur-žoaznih strank, če tudi so kandi-datje drugoverci, ali pa priznani framaaoni, bogatajci, ali ljudje brez konfesije. Iz tega dejstva se lahko prepričamo, da katoliškim duhovnom in listom, ki očitajo brezverstvo socialistični stranki, ne gre za obrambo vere, marveč da zlorabljajo versko prepričanje svojih fsranov v politične namene. svoj dobrobit in vrhovno go-spodstvo rimske klerikalne organizacije. ki je skozinskoz kapitalistična institucija z absolutno vlado na čelu, ki ima svoj sedež v Vatikanu na Talijanskem.
Kakor so katoliški duho-vni, kateri se pečajo s politiko, in uredniki katoliških listov širokovestni v lažeh. kedar je treba obrekova-ti socialistično stranko, ravnotako so občutljivi, ako se razkrinka njih umazano, pod'o rovarsko in izdajalsko delo mspram delavstvu. Ti nebeški kr«marji so takoj vsi pokonci in vpijejo navskriž: "Socialisti, držite se svojega programa! Vera je privatna stvar!"
Da, gospodje! Vera je bila in je ie danes privatna stvar za socialistično stranko. Ali privatns stvar pa niso vaša dejanja, ki škodijo delavstvu in ovirajo njegovo osvoboditev iz kapitalistične suž-nosti.
Socialistična stranka do dane« še ni pretresala na svojih zborovanjih če imajo takozvane "verske resnice", kaj realne podlage. Socialistična stranka se ne pečs z reševanjem duš iz vic in pekla; torej ji je' tudi vseeno, na kakšen način pridejo v nebesa. Socialistična stranka ima višjo nalogo kot je reševanje duš po smrti. So-cislistična stranka se bori, da reši delavce iz pekla ua tem avetu, v katerem žrve,.da spremeni današnjo dolino solz v raj za vse ljudi na zemlji in ne le za poedince. kakor je danes. In če bi bilo po< litikujočim duhovnom res kaj do tega, da bi <A*oje vernike obvarovali vic in pekla po smrti, potem bi morali logično z vsemi svojimi silami podpirati stremljenje socia listov. .Tssno in dokazano je, da človek, Vi je sestradan, lačen, ima prazen želodec, toliko preje podleže grehu — tatvini, ropu itd., kakor človek, ki ima vsega dosti. Duša v sestradanem in lačnem človeku je zelo cinična in
prav malo ali nié se ne ozira ns
boéje iu človeške postave. Ako bi I natikajoči , katoliki duhovni podpirali stremljenje socialistov, ali delali z vsemi svojimi silami, da se uresniči program socialistična tranke bi vršili bogu dopadlji-vo delo, kajti po njih lastni izjavi hov mrši vsak greh. Tako pa vr-se vse nekaj druzega in vrag se jim smeje v pest, ker ima tako vrle pomočnik*. /
Nekoč «e je oglasil neki sodrug v "Proletaren" in je navedel, da naj se nuati vero bolj na strsni in se dela bolj za izobrazbo delavstva. V dokaz je navedel delovanje sod rug s Viktorja Adlerja in umorjenega sod ruga Franceta Soliumayerja. S tem je sodrug dvoje dokazsl. Prvič, ds ne zns ločiti klerikslizius od vere. Dru gič, da najbrž ni nikdsr slišal govoriti sodruga Adlerja in Schu-mav e rja o šolstvu, izobrazbi delavstva. političnem položaju v Avstriji iu o organizaciji delavstva.
Duhoven, ki se prične vtikati v politiko in zlorabljati vero, da te delavcem naprta se hujši jarem, je zgrešil svoj poklic. Duhoven, ki priporoča delavcem, da naj volijo v postavodajne zbore svoje največje sovražnike — izkoriščevalec. ki se rede o solzah in sragah delavstva, ni več duhoven, ampak se je spremenil v agenta rimskega klerikalizina. Duhoven, ki si ob času štrajka pripne biri-ško zvezdo na svoja prsa iu v žepu notfi mogoče še samokres, poleg pa vpliva z verskimi sredaUvi na delavce, ds bi se vrnili pod starimi |H>goji na vsakdanja tlako, je izgubil pravico do častnega naslova duhoven, ker je |H»stal izdajalec tistega, katerega* pravi, da ga zastopa na zemlji. Tak duhoven je enak svetopisebskemu Judežu . . . postal je far. In če bi drugi duhovni dali kaj nn svojo stanovsko čast, če jim je res kaj za vero in nič za klerikalizem, potem bi morali takega farja vreči iz svoj vrst, ali se ga pa ogibati kot strupenega gada. Na ta način bi koristili veri. ali stvari, ki jo zastopajo.
Ako duhovni ne store svoje svoje dolžnosti in ne izločijo farjev Iz svojih •vrst, je pa dolžnost socialistov, da farje poka/ejo ljud stvu v pravi luči. izobrazijo delavce, v tem smislu, da znajo ločiti farja od duhovna, vero pa od kle-rikalizma.
Socialisti se ne brigajo, ako se krog f aro vie v sum» ali ne otroške plenice. Ra'vmotako ne vtikajo svojih nosov v farovške lonce in ponve, če se v njih praži piska ali kuha nezabcljen močnik. Ne brigajo se tudi za pikantnosti v fa-rovžih.
Gotovo se pa brigajo, če škof v svojem pastirskem listu pozivlje vernike, da naj glasujejo /s demokrate, republiksnee ali progre-siste. ali če župnik kaj takega priporoča raz nrižnico. ali če laže. da socialisti ne zastopajo koristi delavcev. V tem. slučaju ni škof več škofv župnik ne župnik, ampak spremenila sta se v zsstopni ka kapitalističnih interesov, ki s« nasprotni koristim delavstva; obenem sta tudi zastopnika klerikalizina in iščeta na ta način pridobiti od vladajočega razreda koncesije za klerikalizem. Vera je obeniH v tem slučaju le sredstvo, s katerim pospešujeta klerikalne namene in utrjujeta moč klerika-lizma.
Dolžnost socialističnega časopisja pa je. da se bori proti kleri-kalizmu, kakor se bojuje proti kapitalizmu. Klerikalizem in kapitalizem sta enako nevarna za obstoi človeške kulture in civilizacije. Povsod, kjer je klerikalizem imel neomejeno moč, so narodi zaostali v kulturi in civilir.a ei ji. Mehika, naša sosedna republika, daje najboljši dokaz za to trditev. In če Socialistično časopisje odkriva pogrebonosno del« klerikalizina, vrši svojo nalogo, izobražuje delavstvo, ga uči, ka ko naj se bori proti temu sovraž niku prave kulture, civilizacije in napredka.
Vsem tistim, ki priporočajo, da naj ne zakrivamo temnih namenov klerikalizma in nevarnosti, ki jo ima za človeško družbo, pa sve tu jemo. da naj pri|»oroče klerikalcem v slovenskem ameriškem Rimu — v .Tolietu, da naj proglase socializem ca privatno stvar. Kedar bodo gospodje v .Tolietu -vzeli ta nasvet na znanje in se rsvnsli po njem, bomo šele prepričsni, da se med Slovenci v Ameriki ne skri
vajo pod duhovniško haljo zastopniki mračnjaštva, človečki druž bi nevarnega rimskega klerikali* mt. Dokler se to ne iavrsi pa poj-demo svojo pet naprej in storili bomo »vse, kar je v naših močeh, da slovenski delavci v Ameriki spoznajo bistvo klerikalizrns.
DOBA ORGANIZIRANJA.
John d. Densmore, solicitstor vladnega delavskega oddelka, ka teri je pred nekaj dnevi skušal prepričati trdoglave lastnike rudnikov v gornjem Michiganu, da živimo v 20. stoletju, a ni jih mogel prepričati, je — kakor trdi dnevno Časopisje — končno izjs-vil: "Ds so operatorji pametni, bi sedsj priznali unijo in s tem bi se izognili bodočemu boju, ki bo v gotovem času brez dvoma sledil sedanjem, ako rudarji izgube prvi štrajk. Enkrat bodo operatorji morali priznati unijo in Čimprej to storijo, tem boljše je za nje. Bodočnost delavcev je v organizaciji."
voj jo zahteva in proti temu ni odpora. Danes je kapitalistička
organizacija močnejša, zato ker je komaj ena osminka vseh delav cev organizirana; kapitalisti so pa vsi do zadnjega organizirani. Naprej več ne morejo. Sedaj je vrsta ua delavcih, da store isto — orga ttisirajo se do zadnjega ali saj v ogromni večini. Kakor hitro je to izvršeiio, da so delavei v veČini organizirani, potem bo boj lahak. Doba organiziranja, v kateri živimo danes, je doba najostrejšega razrednega boja. Ta boj se bo po-ostreval tako dolgo dokler ne bodo delavci močnejši v organizaciji, nakar bo boja konec. Organizirani delavski razred bo odpravil razrede v družbi, končal ras-redni boj in prinesel mir celi družbi s tem, da bo — pogoltnil kapitalistični razred.
VČERAJ, DANES IN JUTRI.
Pred sto leti je bilo na tem mestu, kjer danea stoji svetovno mesto Chicago, močvirje in gozd. Na To SO pametne besede. Vidi se,lme*tll kjer so danes ftebotične pada je Densnmie dober opazovalec razmer in kot tak mora izvajati zaključke, ki soglašajo z zaključki bojevnikov za delavsko orga-
nizacijo. Vsak treznomisleč opa-zovalee današnjih delavskih razmer v splošnem, kateri nima predsodkov rn kateri hoče biti v resnici nepristranski, mora priti na to.
Danes živimo v dobi organiza cije. Kapital je malone že ves organiziran. Kapitalisti se naravno ne organizirajo radi športa niti radi zdravja drugih ljudi, temveč radi svojih koristi. Kapitalisti vidijo iti znajo, da imajo skupne koristi in da te svoje koristi naj-laglje branijo in ščitijo, ako sq trdno organizirani. Zato se družijo v truste. Kdo je dal kapitalistom pravo organizil-anja? Dala jim ga je potreba po samobran! In samoohrani. Gospodarski razjov je uničil stari konkurenčni sistem malone na ničlo iu kapitalisti so vsled lastnih koristi prisiljeni, da se organizirajo.
Delavci še niso vsi organizirani. Izmed petnajst milionov ameriških delavcev je organiziranih komaj dva milioua in nekaj čez v strokovnih unijah. OgroiVina večina se torej nahaja še v divji konkurenci konkurenci, katero razlaga znani M i tebe II takole: vsak sam zase, a vse drugo naj hudič vzame. Ali ta večina bo enkrat manjšina. Delavstvo vedno bolj spoznava, da je organizacija delavcem rav no tako potrebna kakor je kapitalistom. Kakor je silila potreba kapitaliste, da so se združili v truste, ravno tako sili ista potre ba delavce, da se združijo v unije; sili jih potreba po samoobrani in samoohrani. Seveda, kapitalisti niso vprsšali nikogar, uajmanj pa delavce, Če se smejo organizirati v truste ali ne. Nasprotno pa ka pitalisti sovražijo delavske orga nizacije. To je razumljivo. Kajti v interesu kapitalistov je, da se delavci vedno koljejo med seboj, da so nesloŽni, ker na ta način jih lahko izkoriščajo kolikor se jim poljubi. Kakor hitro so pa delavci organizirani, imajo moč in kot taki se ne dajo več tako izkoriščati.
Toda delavci ne smejo vprašati nikogar, najmanj pa kapitaliste, če se smejo organizirati ali ne. Delavci imajo ravno to pravico do organiziranja kakor kapitalisti. Cc zadnji trdijo narobe — kar se tudi godi — potem so nasilniki in krivičniki. čimprej bodo delavci organizirani v celoti na industri-jelnem in v večini na političnem polju, tem prej bodo zadobili mir in blagostanje. Čimbolj bo rasla delavska organizacija, tem večji bo razredni boj med delom in kapitalom. In Čim večja ter močnejša bo delavska organizacija, tem lagljl bo boj za delavce. Kadar bodo delavei močni v organizaciji, ne bo treba fitrajkati; delodajalci se bodo zrtiiraj bolj in bolj ozirali na zahteve delavcev. Že danes je redkokedaj kak strajk v takih krajih, kjer so delavci dobro organizirani. Zato je v interesu delavcev, da se organizirajo proti delodajalcem povsod in v vsaki stroki.
Delavstvo ne bo nikdar izgubilo. Čeprav izgubi sempatje kak štrajk, čeprav kapitalisti tupatam razbijejo kako organizacijo, to so le začasne izgube. Dvignila se bo nova orgsnizscijs. nastal bo nov boj in takrat bodo brez dvoma zmagali delavci. Organizacije je nemogoče izkoreniti. Socialni raz-
tele tisoč milj ua uro ali še več Ali morda tudi mi sanjamo f
Zadnje poletje je Amerika pra znovala 501etnico največje bitke v civilni vojni. Desetletja poprej je bila na delu stranka abolieioni-stov, človekoljubov, ki so dokazo vali. kako krivična je telesna suž-nost in zahtevali osebno svobodo Črncev. Sprvs so jih zssmekovali in dejali so, da telesna euiuost "nižjih" ljudi je bila od pamti veka in bo do zadnjega dne. Potem so jih preganjali, zapirali kot upornike in če je prišel katerii abolicioniat na jug, kjer so vla dali sužnjodržci, so ga takoj lin čalrr John Brown, eden glavnih boriteljev za svobodo črncev, je dal svoje življenje za abolicioni sem. Toda to gibanje je raslo, rodilo je Lincolns in civilno vojno, sužnji so bili osvobojeni in danes stoji Lincoln drugi za Wadhing tonom. Malokdo pa pomisli, da je bil Lincoln v svojem času najbolj zaničevan človek po 'vaeh južnih državah in mrzili so ga bogati sloji — predhodniki današnjih kapi talistov — tudi na severu. Kaj se učimo iz tega? Nič drugega kakor to, da ideje.
lače, bila so 1. 1814 iudijanska so-Lorišča. Kaj ne, kako velikanska sprememba v sto letih! In kaj je ki so bile včeraj sanje, so danea sto let? V življenju posameznika dejstvo ia ideje, ki jih nszivajo je doati, v življenju človeštva to- danes "sanje", bodo jutri fakt. liko kot en dan, a v življenju vse- In v tem leži napredek človeštva, mirja pa še manj kot ena sekunda. Kakor vseinir, kakor naš planet, —- Recimo. «Ia bi bil pred sto leti tako je tudi človeštvo v nepresta-prišel kak "sanjač" — na primer ni evoluciji in revoluciji. Ne samo tak kakor so danes socialisti! — tehnika, ne sa*»o industrija, tem< v indijansko šo torišče, stopil pred več socialna oblika človeške druž-nališpanega glavarja. kateri je be je tudi podvržena izpremeni-sedel na posekanem deblu in kadil bam. NiČ ni tako trdnega, tako iz Iule in mu rekel: "Čuj ti gla- dobrega iu tako potrebnega, da var indijanski! Danes sto let! Le- se ne bi preživelo, padlo v razva-ta 1914 bo tukaj velikansko me- line in dalo prostor i^vemu, bojj-sto, četrto mesto na svetu, z o- šemu in popolnejšemu. Tuti tisoč gromnitni železnimi in kamnitimi in tisoč let stara naziranja in u-palačami, 20 nadstropij visokimi, stanove bodo padle, ker morajo O tvojih šotorih in Indijancih ne pasti. Kaj je tisoč let v življenju bo takrat več duha ne sluha." Ali človeštva?
bi glavar ne bil pogledal z namrd- Tudi danes imamo brez števila njenim nasmehom in dejal: "Ti "sanjačev", ki vidijo malo dlje si osel!" In tega bi ne odgovoril v bodočnost, kakor je svoječasno le Indijanec, temveč tudi vsak.be- gledal Fulton in brez števila dru-loEožee, če b» bil slučajno zabra- tfih. Taki "sanjači" sino tudi so-<lel v indijansko naselbino pred eialiati. "Ni mogoče — ni mogo-sto leti;	| če!" nam pravijo. ''Socializem je
Malo več kot pred sto leti je nemogoč!" Ali je res? Jutri bo živel "sanjač" Robfrrt Fulton. človeštvo odgovoriKo. Mi pravi-Sanjal je o parobrodu in ljudje mo' (,a ie socializem mogoč in ima-so so mu smejali. Rekel je, da bo m° zaU> tehtne in logične razloge. /. njegovo harko na paro mogoče'I)ane* -ie kapitalizem mogoč. To priti iz Amerike v En rope v enem Je organizacija kapitala v zaseb-mesecu. V enem mc*ecu! Kaj če nih rokah. Kapitalizem mora lo-bi bil rekel, da v petih,- šestih	slediti kolektivizem ali pre-
dneh. kar *e danes godi? Toda hod dovršene organizacije kapi-večina ga je imela za norca. Prise- tala i* zasebne lasti v splošno last gali so Fultonu, da ladje bodo na Produktivnih slojev človeške dru-v*e večne čase živele le od milosti 'be- To *>e>»l»zem — ali kakor vetra in iader.	|	človeštvo imenovalo bodoči
Nekaj let pozneje pojavil se je <lr»žabni red- , •	„ •______/>. ___ Ne moramo biti
drugi "sanjač" z imenom George Stephenson. Sanjal je, da če para lahko vleče barke na morju, zakaj ne bi tudi vozove na suhem. In naredil je lokomotivo. Zopet so se k robot sli modri ljudje. Stephenson je dejal, da bo njegov voz na paro tekel deset milj na uro. Deset milji Kaj če bi bil on vidfl sto let naprej? Modri ljudje ho pa odgovarjali: "Ti si bedak! Ce bi voz tekel deset milj na uro, bi moral vsak človek na vozu u-mreti vsled — silnega piša!" Danes drvijo vlaki s hitrostjo 50— 60 milj na uro, toda nihče še ni umrl vsled piša. Nekaj ljudi je pa le bilo. ki so zaupali "s&nja J*u" Stephensonu in ti so mu pomagali, da je 'v/esniČil svoje "sanje". Danes mu je hvaležen celi svet.
In drugi sanjači? Brez števila jih je. Včeraj so bili "sanjači" in "norci" — danes jim zidajo spomenike kot slavnim možem.
Ko je bil iznajden telefon, dejal Je stari Jay flould iz znane milionarske rodbine v New Yor-ku. da telefon bo dober za otročjo igračo, toda za praktično vpo-rabo — nikdar In Gould je veljal med sodobniki za zelo modrega in izkušenega človeka. Ali je bil res?
Leta 1814 ni še nihče sanjal o letalnem stroju. Ce bi bil kdo takrat refcel. da se bodo ljudje s pomočjo gotovih priprav dvigali v zrak gorje mu! Obsodili J>i da je obseden od hudiča in sežgali bi ga na grmadi. Se pred *>0 leti ni smel tega nihče omeniti; celo pred 25 leti ne. Pa kam gremo! Ali ni predlanskim izjavil neki katoliški duhoven v Buffa-lu, da če bi bog namenil ljudem letanje po zraku, da bi jim bil ustvaril peruti? Danes je acroplan gotova stvar, ki ima velikansko bodočnost. Leta 2014 — in še pre i — bo promet, osebni in tovorni, v* zraku in zračne ladije bodo le-
uobeni preroki, toda smelo lahko trdimo, da ta važna izprememba bo dovršena tekom prihodnjih petdesetih let. Čimprej. — tem boljše za delavski razred.
KAPITALISTIČNO ČLOVEKOLJUBJE.
"Ford Automobile Co." je pred par dnevi naznanila svojim delavcem, da je sklenila deliti ž njimi svoj velikanski profit, kateri je znašal v preteklem letu preko dvajset milionov dolarjev. Najnižje plače, katere so sedaj $2.35 bodo povišane na $5.00 dnevno. Obenem so skrajšali tudi delovni čas in vpeljali osem urni delavnik.
Kapitalistično časopisje, kstero tako previdno molči o dogodkih v bakrenih rmknikih države Mj-ehigan in o št rajam premoga rje v v Colorado, posveča tej novici cele kolone in pripoveduje delavcem, d« je ta dogodek nov dokaz o nesebičnosti in človekoljubja kapitalističnega razreda.
V	čem vendar obstoji ta nesebičnost in človekoljubje? Miljoni, katere hoče Ford Automobile Co. deliti s svojimi delavci, so do zadnjega vinarja samo sad dela teh delavcev. Ako bi se poročila glasila, da so delavei sklenili podariti nekaj teh milijonov kapitalističnim p»rasitom, potem bi se lažje govorilo o nesebično«!i in človekoljubju.
človekoljubje kapitalističnega razreda! Kaka ironija!
Okrog nas se dan za dnem vršijo dogodki, kateri dokazujejo, da je kapitalizem surov in brezsrčen.
V	Tal u metu, MiHhk so še sveži grobovi, kateri krijejo 72 človeških bitij, smrt, katero so direktno ali nedirektno povzročili bakrenih, rudnikov lastniki, in rane, katere so zadjali lopovski slu-i ge rudniških magnatov. Mojrerju,; predsedniku W. F. of M., se fic ni-'
so zacelile. Calumet in Hecla Co, j« iaaela iz strtih teles svojih delavcev neatete miljone dolarjev. In sedaj, ko so se vprli ti rudar« ski sužnji iu zahtevajo malo več onega, kar d*u za dnem vstvarja-jo njihove pridne roke, se poslužujejo kapitalistični parasiti naj-grših, naj bru taJne jših sredstev, da jih prisilijo nazaj v staro sui-njost. — Človekoljubje!
In to se godi povsod! Kapitalistični razred v divji tekmi za pro-fitom, drvi brezobzirno naprej, teptajoč v blato vse ljudske pravice. Vsak poizkus delavcev zbolj-šati si svoj položaj, je zatrt s kruto silo. Delavcem se zabranjuje organizirati v unije, njihove voditelje se pobija in meče v ječe. Krati se jim pravica govora, tiska in zborovanja. Sodišča, vojaštvo in policija, te inštitucije politične države se ponovno i z rs bi ja j o v obrambo privatne laatnine. — Človekoljubje!
Ali ni kapitalizem zasužnjil cel delavski razred? Ali ni vgasnil v srcu delavca vsako upanje na boljšo bodočnost? Ali ni »nrememil človeško delovno moč v navadno Idago, katero mora delavec prodajati, ako hoče, da se preživi in cena. katera je podvržena zakonu ponudbo in povpraševanja kakor vsako drugo blago? Ln ali ni zasužnjil tudi ženo, odtrgal jo od doma in od «vojih otrok in jo potlačil v tovarno, kjer konkurira s svojim možem? Da! In še več! Nikdar še nismo culi, da živi kaka divja zver, katera se preživlja od dela svojih mladičev. Toda človeška zver 't osebi kapitalista je odtrgala tudi otroke od materinih p rs in jih potisnila v tovarne, kjer izžema iz njihovih šibkih telesc srebrne dolarje, kjer jim ubija duh in telo in jih spreminja v pokorne sužnje. Ali se ne žrtvuje vsako leto tisoče in tisoče človeških življenj na al t ar ju boga Moloiia. ker tako zahtevajo kapitalisti. kateri odrekajo »vojim delavcem varstva,, pri njihovem delu?
Dovolj dokazov o kapitalističnem človekoljubju! Star grški pregovor pravi: "katerega hočejo »ogovi uničiti, ga najprej vdarijo s slepoto". Ta pregovor je v polni meri veljaven za kapitalističen rszred. Z nasiljem mislijo, ds vstavijo tok socialnega napredka in njihove oči ne vidijo znamenj pri-lajajočc revolucije. Sem in tje se začuje svarilen glas kakega re-formerja, ki pa vedno ostane le 'klic vpijočega v puščavi."
Toda tudi ameriški kapitalistični Va/red bo spoznal svojo nepremišljeno in samomorilno taktiko, lenrv Ford in tovariši, lastniki Kord Automobile Co, bodo dobili še mnogo posnemalcev. Kakor bo rastla organizirana moč prolcta-rijata, tako bo rastlo tudi "človekoljubje" kapitalistov. Boječ se, da delavci strgajo verige indu-strialne sužnosti, skušale bodo iste tnalo zrahljati in olajšati. Toda razredno zavedno delavstvo se ne >o dalo zv abiti na pot kapitalističnih reform. Vedoč, da so verige izkoriščanja, četudi malo zrahljane, samo znamenje sužnosti, bo corakalo naprej po poti, katero ran je začrtal moderni socializem, industrialno osvobojenje.
M. Petrovčič, Cleveland, O.
— Zadruge in strokovna društva. Med angleškimi delavci je dan danes zelo razširjena misel, da mo-r^jo hit»	*drt?ženo vse tri
organizacije med seboj: strokovna. zadružna in politična. Najbolj je na to vplival boj, ki se vrši v Dttblinu. Glavni odbor zadrug v Manchestru je strmoglavil svoj prejšni sklep, ki se je glasil, da zadruge nimajo biti *v zvezi s strokovnimi društvi in delavsko stranko. *
Gibanje je pričelo nekako pred dobrim letom, v katerega sta krepko posegli strokovna centrala in delavska stranka s praktičnimi predlogi za skupno delo vseh treh organizacij. Na svojem kongresu v Aberdeenu so zadruiani sicer izrekli, da so za skupno delo s strokovno organizacijo, niso pa hoteli nič slišati o delavski straiv ki. Na tlo je glavni odbor zadrug sprejel predlog, da se umakne iz delaivskegn gibanja.
Sedaj, ko je ta predlog strmoglavi jen. je še le odprta pot za skupno delo, ki bo angleškemu delavstvu mnogo koristilo.
V OOLORADI JE ÔTRAJK PREMOG ARJE V! PROČ OD COLORADE !


Stran Kp \
Huntington, Ark. Ju^ioelovauskj socialistični klub ¿tev. 107 ima dne 18. t. m. sejo v slovenski dvorani. Ker so na dnev nem redu vaaue točke je pričakovati, da ae vdeleie aeje vsi Člani. —(Nis klub mora pokazati v novem letu čimveč aktivnosti za pridobivanje novih članov. — Naprej aodrugi!
Tajnik.
Bridgeport, O.
Cenj. urednik Proletarca; —
Prosim priobčite v Proletareu sledeče: Dne 25. januarja t. 1. se vrši v Boytsville, O. skupna seja vaeh slovanskih socialističnih klu bo»v v tej okolici v slovenski društveni dvorani, kamor naj pošljejo soe. klubi po dva zastopniks. Tft poziv zaklene klub v Glencoe. Stee in Maynard. Tudi češki klubi od nosuo posamezniki se pridružijo.
Še enkrat se torej opozarja do tične klube, ds vpoštevajo iu svoje delegate vpošljejo. (Jre nam reč. da se postavi ksndidate za prihodnje volitve, in tla se prire di protestni shod vsled nezaališa nega postopanja napram štraj karjem v Michigauu.
Tozadevni odbor jugosl. soc kluba štev. 113.
Joe Mat ko, organizator.
Aurora, Minn
Tiskovni fond sa dnevnik.
Zadnji izkaz (pomotoma
t iskano $605.04) prav.. £105.04 Hlaz Mezori, Carona, Kan
sas ; . ..........,.....
dorry Sturm, ()akley,Wyo. Math Stihauuer, Whiting,
lidiana . . ............
Annie Mahnic, Waukeg»n,
Illinois..............
Tony Put*, Chicago, 111...
.50 .25
.50
.25 1.00
Skupaj do 13. jan.....$307.54
.80
Cenj. uredništvo Proletarca: —
Na seji jugoslovanskega aocia lističnega kluba štev. 54 se je iz volil novi od,bor za leto 1914. Iz voljeini so bili sledeči: I. Serjak tajnikom; P. Šile, zapisnikarjem •lak I>rašler organizatorjem. > nadzorni odbor so bili izvoljeni 'Frank Mihclich, K. Jerič, f. I Šerjak. — KI ubove seje se vrše vsako drugo in /adnjo nedeljo v mesecu v Finski delavski dvorani točno ob 2 uri popoldne.
J. IV Miholich, tajnik. Box 141
Aurora, Minn.
Naznanilo.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 54 J. S. Z. priredi (lne 18 januarja 1J)14 veliko ljudsko veselico v delavski Finski dtvorani. Ker je čisti dobiček namenjen štrajkujooim rudarjem v Miehi-ganu, se vabi vse tukajšne delavce — člane podpornih društev, da se vdeleie veselice kar v največjem številu. S tem pomagajo našim trpečim bratom v svojem boju proti nenasitnemu molohu • kapitalizmu. — Vsi torej na krov!
Pripravljalni odbor.
Panama, 111.
Vabilo. — Jugosi. socialistični klub v Panama, 111., je začel zopet poslovati in se vsled tega vabijo vsi člani, da se vdeleže seje, ki se vrši dne 18. jan. ob 2. uri popoldne v dvorani J*k. Rovelli-ja. Na dnevnem redu so važne stvari, med drugim tudi volitve uradnikov za tekoče leto. Torej na svidenje!
Jon. Ferjančie.
Bridgeport, O.
Dragi uradnik:—
Priloženo Vam pošiljam naročnino za sedem novih bojevnikov, ki sem jih dobil na veselici, katero je priredil socialistični klub št. 113, na sil vest rov večer. Vese-
Agitatoričen fond ta pošiljanje Proletarca med miohiganske štrajkarje.
John Koklič, Canonsburg, Pa....................*
Fr. Kaučič, Dunlop: podarjena dnevnic« od L. Gor-
jupa .................
Mat h Stihauer, Whiting,
I udi a u a...............
L. (»orjup, Johmst(A»n, Pa.
Skupaj ...".........-....$ 7.30
Primankljaj due 6. jan____ 66.84
700 iztisov Proletarca «tev.
330................,, 7.00
Skupaj______.....7. $73.84
Današnje pokritje ....... 7.30
5.00
.50 1.00
Primankljaj dne 13. jan.. .$65.54
moto ni v Zediujenih državah, temveč v ltusiji. In senatna preiskava v Miehigatiu no pokazala isto. Colorado ni tudi nič boljši. Kapitalizem je povaoti enak. Dol a kapimlizinoin!
Kapitalistična milica v Coloiv da je izgnala mater Jonea iz at»v-karskega okrožja. Vsa čast tem junakom! Hoje se ene 80 let staro ieuske!
Ameriški proletarci so v pravkar minulem letu plačali 283 mi-lionov dolarjev obresti od 19 mi-Hard dolarjev v zvodenelih delnicah. To dokazuje, da so ameriiki proletarci najbolj "usmiljeni fh-maritani" na celem svetu.
Kapitalistični učenjaki pravijo, da socializem sc ne bo obnesel, ker da je protinaraven. Nato primerjajo delavca s čebelo in kapitalista z matico in pravijo, da kakor je priroda odredila, da čebela ne more biti brez matice, tako ne more biti tudi delavec brez kapitalista. Učenost pa taka! Prirodo znanci tudi pravijo, da čebela dela le po štiri ure na dan, a poleg tega počiva celo zimo. Kedaj je pa priroda odredila, da morajo Fond s» michiganake štrajkarje. delavci delati po 10—14 ur na Zadnji izkaz dne 6. jan... .$45.35 dan in celo leto, a koncem leta pa
— Ameriška kulturna slika.
Bre*poa«lu delavec: Se nikdar svojem življenju nisem tako ob Čutil lakote, kakor na Zahvalni
dan, ko je vse govorilo o pečenih pursanih iu mastnih gostijah.
—. je^1 poroča neki auu riaki list, 41 da so vojne poaamez uim ljudem pomagale, da so postali generali, predsedniki in ce sarji. Ali glavni produkt vojne so pohabljenci, sirote, vdove in pen *ije."
— Deluvci so pravi kruhodajal ci za podjetnike in kapitaliste. Se be preživi*, kakor morejo — slabo ali dobro — podjenike in kapita liate pa tako, kakor gospodje za hatevajo.
Nabrano v gostilni B. Mah-
ničs, NVaukegan. 111.....
Nabrano v gostilni J. Stra-žišarja, NVaukegan. 111.. Blaž Mezori nabral mod so-
drugi, C»rona. Kans.....
Frank Kocian, Thoms, W.
Virginia...............
Matt S««tina poslal od vese-
še nič nimajo? Socializem prinaša 2.601 razdeljeno delo, katero bo lahko imršeuo v 4—5 urah dnevno, kali.75 | dar bodo vsi producirali in produkt ostane vsem.
3.00'
Bankirji po vsi deželi, ki so po-1.001 prej silno napadali denarno reformo, sedaj pravijo, da je ista vr-liee, Franklin, Kan*..... 29.65 hunec vse zakonodajne modrosti \niiie Mahuič nabrala med	na svetu in boljše ni bilo želeti,
prijatelji, VVaukegan. 111. 4.50 Sedaj Šolo lahko veste, kje ste.
Skupaj do danes 33. jan.. .$88.851 Kar kapitalisti hvalijo, ne ho dobro za delavce.
Fond za color*dske štrajkarje
M. letina, Franklin. Kans.,
od veselico ............$29.60|
Ju gosi. soc. klub štev. 96.
Baer Creek. Mont....... 6.70 i
Izkazano dne 23. dee. 1913. 36.07 Skupaj do danes 13. jan...$72.37
Relief fond za otroke štrajkujo&h
Poslano tajništvu J. S. Z. ("lani kluba št m-. 81. Skid	j Kranjski Janez! Ali m čital v
omre. Kans............$ 2.001 zadnjem " Proletareu' dopia iz
John Zakr«jsek, Skidmoro,	Mohawka, Mich., s podpisom
Kansas . . .. ......... 100 "Strajkar". Ta dopis ti lahko
Skupaj 13. jan ...'...$ 3.00|svedoči. kdo je krrv, da katoliški
delavci vodno v večjem številu ob
"Ne ubijaj!" Saj ni treba — zato imamo miličarje, kapitalistič ne petolizcc in od kapitalistov na jote burne.
Kkebje iu najeti morilci vsake sorto, ki se pojavljajo ob času štrajka, so dokaz, da kapitalizem no moro eksistirati brez izdajstva in sile.
beležke
bračajo cerkvi hrbet..
Nikarte se čuditi, da imajo ne-
U. M. V. Konda pravi v svo-|!iatcri <U;lavci ,ako kratko »,amet« jem listu,* da je uredništvo Pro- ko n*. »kodo	sodelavcu
letarca imelo pravico priobčiti r!>ravljttj° ske,Mka d<,,a Prcd ci" dopis iz W. Neutona. ni pa ime- Vl,n° vojnov ko HO «holicionisti lo pravico "napasti" "G. S." - i' »rvornih državah naše republi
Ali je to napad, če se pove golo\kv t,k° vm>,° borili za odPr»vo dejstvo, s katerim se ostalim čla- ™™orski'	bilo je veliko
noni omenjene zveze pojaane, da 8nžnje^.M!n,h ,?ro.ti nJim Snfai» se sicer ne bi vtikali v njih zade- "0 'TT'1 pet,cije v kon*ros ve? - Seveda, če človek hoie vi-V™***- <?* J,h treba osvoboditi,
deti napad, g" lahko vidi in lah- , 'i*'1™.* dobro v	In
ko najde. - Kako bi pa g. Konda l™*****™ *> to izrabljali, češ da imenoval to, kar je storilo u redni- 1° <'rnci*^ovol>ni • tem, kar so št v o G. S., ko je predbacivalo „i™ ' ^«"ašnji skebje. Proletareu, da je zagovarjal lo-l »''apčestvo .1"« je tako zakovalo
povwtva? — Konda pravi, da je
možgane, da so boie svobodo in
Prolefrco zagovarjal diktator- lnpnda	fl»	takoj ko
stvo S. N. P. J Bolj nesrečnega	R<Lp<wta,vijo k*Pitalistoni
slučaja si pač ni mogel izbrati. I T.0	Kapitalisti jih pa izrab-
Ali ni Prolotarec nastopil proti' 'JI,J0 protl (In,inrn ^»veem ka-t isti m. ki
______ »o hoteli oskoditi S. I kor	i^abljali svoje
N. P. J., mod katerimi je bil tudi	proti aboliciji prod
astnik G. S ? Kdo je pa pisal , u \ * " H<imi "ebi največ proti S. N. P. J.? Proleta- (,ohro ,n Pogumna manjšina
. , . .	i ..... rcc? N«! OIm Svobo,!. bil i i- n'°r"	/n vsr nTOti
lic» sama jo lopo vspola, a bi bila .. .. . . . . . . , . . 1 i ll « i » j . ..	Isti list, ki je skoval tekmujočo
lahko se Ic}>se, da je prisi l go-i; . . , , .	. .
, '	J w .... Vdnoto! In ko je to dosegel, bi
vornik. katerega smo sc nadjali
— Bulletin of the Sacred Hoart Pariah", oficielno trobilo katoliške cerkve, je prineslo čla nek, ki ga je napisal hinavec 14sveti'< črni suknji. V članku piporoča trgovcem, da naj nikari ne oglašajo v časopisih in mesec nikih, ki ne soglašajo z idejami in moralo cerkve. Cerkvena kato liška ideja pomeni, da morajo sle po farani verovati v svojega du hovna,.ki ima moč, du njim od pušča grehe ali pa zanje moli, da so jim grehi oduuščani. Državna ideja te cerkve je, da morajo i državi imeti prvo besedo duhov niki. Moralno idejo pa dokurtien tira obravnitva rev. očeta Hans Schmidta pred new-yowškim ka ženskim sod iščem.
Koncem članka sc glasi: "Re ligija in pariotizeiu sta prava, potem Se lo bisnia in denarna listnica." Religija je biznis katoliške cerkve — duhovnik je prodajalec Z« denar lahko kupi človek ino litvico, ki mu podeli odpustke. Za denar se lahko rešijo duše iz vic (plačevanje maš za rajnimi). Za denar si lahko človek kupi izveli-čanje itd. List, ki ne priporoča takih neumnosti, je po načclHi du hovnov, ki lahko za denar dušam pomagajo iz vic, nevreden, da bi v njem oglašali trgovci, ki so mo goče le še na zunaj pravoverni katoliki, drugače so pa praktični ljudje, ki ne dajo za ves " klim brim" niti počenega cent«.
Nestrpnost rimskega klerika-lizma je očivklna v tem članku, zato je tudi naravno, ako se vsi pametni ljudje bojujejo proti njemu
— Billon, socialist in župan v Lyonu, v tretjem največjem mest uvna Francoskem, je mrtev. I1 preje je bil poštni uradnik; ra štrajka poštnih uslužbencev ga je vlada vrgla na cesto Izvoljen jo bil potem /ju župana v Lyonu. Bil je tudi član francoske zbornice.
Nekaj krivde leži torej tudi v gl odboru, ker nam ni preskrbe govornika. Vsak navzoč je mislil, da bo cul govornika, ker smo tako naznanili. Ali govornika ni bilo.	•
Kadar bomo še kaj tacega priredili, se priporočamo, da nam gotovo pošljete govornika.—-Glede dela je pa bolj slabo. Dela se po dva do tri dni v tednu. Delav cev jo pa tu dovolj.
Koneono pozdravljam vso zavedno delavce, Proletareu želim pa tisoč novilh n»ročnikov.
John žab k ar.
Popravek.
V zadnji številki je pomotoma Malo. da je dal za tiskovni fond t$e. Fr. Goronc, Font. Smith, Ark . prav bi so imelo glasiti Peter Jenko.
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali sem že poslal eaostalo na-***** o sa "Proletarca"?
g. m. Potokar, sedanji bla bil še rad videl, da bi tudi Pro-|tf»j"'k in prejšnji predsednik S letaree padel po S. n. P. J. io I n.P.J., je karakteriziral svoječas-jo prignal v naročjo njenih so- no Konda s temi le besedami: vražnikov!—To so fakta g. Kon"Konda smatra S. n. P. J. za da. katerih ne moro nihče ovreči!I molzno kravco." — To je resni Če g. Konda govori danes o kakš- Amp«k g. Konda od takrat nih simpatijah do S. n. P. J., po-Me ni opustil «vojih načrtov o tem. ko on ni bil več nje član, I niolzni kra voi, kajti so danes s» govori to le iz hinavščine, rad i | tti isl i okoristiti pri njej, če bi so osebnih špekulacij, ki so »vezani dalo. Eni mu gredo pri tem do-z njegovim podetjem. Ali člani M» na roko. — Ali so ž njim s. n. v. J. Mir» pMBMja sroe g |v kompaniji? Konde za S. n. P. J.! — Če se bo
g. Korid* še kaj zagovarjal in I (j. Konda pravi v zadnji pral. lahko postane še bolj Črn. | številki G. S., da je bila
časno s. n. P. J.
svoje-bankrot in da
Lahko bi zapisali, da je Kranj .iofbankrotirali njeni fnnkcio-ski Janez gentleman vaih gentle-1 ri»rji. Stem je g. K. obdolžil cel manov, miroljuben človek, dobr« I te<laiiji gl. odbor, katerega člani dušica in poštenjak od nožnega HO iin> ** danes v gl. odboru! Ali palca do obritega temena aH kaj I hodo dotični člani, tedanji funk-pomaga! Janez bi potem rekel, da I '■•.fonarji v gl. odboru 8. N. P. J. zopet laaaiemo!	lortali iodUmstai napram Kon
do villi obdolži t vam?
Iz poročila senatnih preisko valoev westvirginjskoga štrajka | Druga obfaVBita proti <lu-je sedaj tudi nevernim Tomažem hovnu-morilcu Schmidtu v New jasno, da West virginijn nn vrn ' Vorku se j,» pričela 12. t. m.
— Ihanski župnik si je na vso
moč brusil pete za klerikalnega kandidata Lavrenčiča. Če so po vsod delali fajmoštri in kaplani tako, kakor ihanski župnik, potem »e prav nič ni čuditi klerikalni "zmagi'. Nek«j dni prod volitvami jo hodil ihanski župnik po vsej fari od hiše do hiše in je agi-tiral za Lavrcnčiiča. Ljudem je pripovedoval, da so socialisti in liberalci sami brezverci, da hočejo sveto vero "dol spavit"" (v Krekovem volilnem okraju!!), da bodo porušili vse cerkv«» in hiše božje in poomorili vse hudovnikc! Taki argumenti so seveda učinkovali in kmetje so mu dajaoli glasovnice, na katere je seveda napi sal Lavrenčičevo ime: Lavrenčič bo seveda že poskrbel, da ne bodo socialisti poklali in podavili božjih namestnikov. Strogo je kmetom prepovedoval bruti "Zarjo" in "Slovenski Narod", zlasti naj se pa vam jejo čtiva o Vodiški Johanci. Torej povsod so zgradili klerikalci svojo "zmago" na nevednosti kmečkega prebivalstva. — To dokazuje, da klerikalci zmagujejo, dokler jo ljudstvo nevedno. . . 1
JAKO ZANIMIV je postal "Slovenski Tlustrovani Tednik". Pri-občuje slike o vseh važnih in zanimivih dogodkih domačih in svetovnih, znainrnitih osebah itd. itd. Priporočamo, da si ga naj naročo Slovenci tudi v Ameriki. "Slovenski Tlustrovani Tednik" stane za Ameriko za celo loto 3 dolarje, za pol leta pa 1 dolar 50 cent. in so denar laihko pošlje ali naravnost na upravništvo "Slovenskega Ilu-strovanega Tednika" v Ljubljani. Avstrija. Europa, ali pa v priporočenem pismu ali potom banke.
ROJAKI V MESTU IN 0K0UCI!
Poskusite Bcrnardovo Kapljico!
—__________- ________ - —__________-_____—— - ......- ---------------
NA ZAHTEVO POSUE NA DOM
Ako iivit« izven Chieage, pilite po na& cenik za dobro vino in iganje, na:
tat nrn\i \ n n	blue island avenue.
JUj. DLKIl/iKlIt (dept. c.) chicago, ilunois.
»»♦»♦»»»»»»♦♦»»♦»♦»»»»»+»»♦♦♦»»♦♦♦«♦»o»♦♦♦♦♦♦»♦o»o»»«
o J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatave, kape, re-, [ galije, uniforme, pečate in vse drugo l obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike predmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najaibo ženitovanjake, društvene ali družinske, vedno dobro in okuano izdeluje
IVAN VČEUK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Islandve., med 18. In 16. ul„ Chlcago. 2 nski« Isestsa ti«k isas kriss« daril».	Tslsfoa: Canal 2111,
Dr. W. C. Ohlendorf» M. D.
Zdravnik ta notranja bol «ml in raaacalnlk. ladravaiika preiskava hresplaCa«—pit teti j« I« adravila 1924 Blua Ialaa« a vs., Chicago Urad aj« «d 1 da 3 p« »I.; ed 7 d« 9 tratar. It van Chieag« Avaéi balaiki aaj pilaj« alovoaak«
Daiavai na Anrori, Minn., in tisti, katari pridete as Auroro, ae posabite poaetiti Kovačev "Saloon" kjer vam >ode eodr. Mot lan postregel s hladno la svsfto pijaio hi aaijaklmi smodkami.
Dslavel, podpirajte svoje organizira as torariie
AHA KOTA0, Main allca,	Aurora, Minn.
ANTON BfLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišč«.	Tel. Oanal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, 111.
JOS. A. FISHER
Bnffst
Iaa aa raapalage vsaksTTstas plva, vine, saedke, Ltd.
11 vrstni propter ia ek reptile S7SS W. »«tli «t.. ^ CMeago. A
Tel. Laws dais 1ts1
Mich, štrajk.
(Nadaljevanje • prva strani.)
en an cev pore, da so se moji otro . ci rešili skoti okno. To ms je malo spravilo is obupnega položaja toda pogled na kupe maličev mi je paral srce. Ostal sem tam, da bi kaj pomagal in videl sem, kako je gospa Teresa Cajzer rešila Živijo nje nekemu finskemu otroka. Neka ženaka je obračala svojo 61et no deklioo v svojem naročju in me proaila, da ji pomagam ¿e ae da fte oteti. Skočil sem k nji, toda dekliea je bila mrtva. Zopet «o mi prišli na miael moji otroci in zbal aem se, da se morda no bi kateri poškodoval, ko so plašili pq lestvi. Šel sem iz dvorane proti domu in dotekel sem svojce n% potu nepoškodovane. Torej kakor rečeno bil sem pol ure v dvorani in prisežem lahko, da takrat ni bilo Klopčica v dvorani, da bi opravjal "samaritansko delo" kakor sem zvedel — pozneje, ko je bilo samaritansko delo že dovršeno ih ko so bili mrliči že vsi zunaj. PlaKno je stopil blizo in rekel ueki ženski: "This is terrible." Nato mu je ženska odgovorila : "This is your scab work!" Gl. pravi, da najraje zamolči ime tiste Ženske, ki je baje razžalila "pre-čsstitega" z gornjimi besedami, toda ni li povedala resnice t Ali ni 80 človeških življenj, večinoma otrok, uničenih le radi vas skebov? Ali ti Klopčič ne priporočaš skebstva? Čemu potem še prideš v dvorano narčevati se iz zmrlif čev, nesrečnih žrtev tvoje kapita--listične bände T Zakaj nisi prej opravljal "samaritanskega dela," ko so bile žrtve Šc živet Zakaj nisi pomagal fitrajkarjem, da bi prej dobili bitko in tvoji zavezniki bi potem ne imeli povoda za to hudodelstvo f Mrliči te ne potrebujejo, da bi jim pomagal! Nedolžne žrtve ostanejo na vaši vesti za zmiraj! — Pred nekaj dnevi s šnopsom in zvrnil — seveda — krivdo na štrajkarje. Muksu diši šnops bolj kot pa slanina tisti mački, kateri je voščil: "Happy new year!" ko je imel polno glavo šnopsa in mislil, da je pred njimi Mary Puhek! Najbrž je tista rakija zletela x njegovo brento. To pa zato, ker Muka ne dobi svoje p\ače, da bi s isto razpolagal, drugič pa če bi imel denar, treba bi zidati en
"dryhouse" samo za njega, kjer bi vsak dan pol dneva sušil mokre hlače . .. Znano mi je tudi, kdo je vzel $5 iz piama, katerega je M. Orahek izročil Muksu, da ga odda na pošto ... Klopčič, ali te ni sram gorniti moža v skebstvo, kateri je že pet meaeeev na itrajku in kateri je v božični katastrofi izgubi} ženo in dva otroka f Ali na pomisliš, da je človek še bolj trden in ogorčen napram tistim, ki so ga tlačili in mu nazadnje umorili ženo in otroke f Ako si tako navdušen za kompanijo, pojdi sam v jamo, raj si doovlj močan, za nakladanje rude!
Štrajka*/
Hancock, Mich., 5. jan.—Cenjeno uredništvo 'Proletarea', dovolite mi nekoliko prostora v vašem priljubljenem mi listu. Na Novega leta dan smo imeli tukajšnji štrajkarji shod v naši dvorani. Naši naaprotniki Citizens Alliance ao tudi imeli svoj shod v City Hall. Vabili so nas, da naj pridemo tja, toda mi se nismo zmenili. Ker torej ni bilo * nami nič, ao *'alijanČarji" soglasno sklenili, da je štrajk končan, mi smo se pa amejali. Izmed "deset tisoč" članov — toliko, pravijo, da jih imajo — j« bilo na shodu ssmo petdeset zagrizencev; kskor izgleda, je Že veČina pometala gumbe vtran, ker menda vidijo, da vrag šalo jemlje. Iz radovednosti je šlo pet naših štrajkarjev tamkaj in seveda so Hudi te šteli za svoje pristaše, ali za enkrat so se zmotili.
Naši "alijančarji" — imenoval jih bom gumbače — so si že vse jezike in brke zrigli od jeze, ker nam ne morejo do Živega. Pri tukajšnjem rudniku, kateri je bil tih kakor grob odkar traja fitrajk, je pričela nekaj pisksti parna piščalka. Naj piska! Raj to ne škodi niti ne koristi nič kot Bla-žev žegen. Angleško časopisje, posebno "The Morning Liar" pi Še, da je sedaj itrajk končan in družbe da bodo dobile druge* delavce. Kdo se ne smeje! Družbe dobivajo, oziroma iščejo delavce — skebe — Že ves čas odkar je Štrajk. Ne vem čemu potem akli-
eujete shode in fehtate nas, da naj gremo na delo, ko pa zmiraj poročate, da imate ljudi več kot jih rabite in da rudniki delajo s polnim parom. Če je tako, kaj potem ti ljudje delajo f Kje je baker T Ljudje v topilnicah delajo le po sest dni v mesecu, toliko da jim ni treba iti v sirotišnico. Morda ni več bakra in skebje kopljejo sam kamen f Zares vaše laži so tako velike,- da se lahko grabijo z rokami. Ni čuda potem, da ai grizete ustne in brke ter da naa morite in delate gorje. Lepo ste nem priredili za božič, uesrameži! Božič poln tuge, žalosti in bridkih aolz! Zmiraj ste se brigali za naš božič, kakor da vaa kaj prosimo it) nazadnje ste nam res prinesli, česat nam ne bi niti sam satan prinesel. Povejte, ste li ljudje ali zveri? Jaz mislim — in vsi mislimo — da tiste strašne nesreče na božični večer ni bilo brez vas, gumbači.
Rudniški baroni imajo sedaj ob Novem letu tudi svojo žalost in nesrečo, Uividend ne bo! Ne bodo si mastili brade z našimi žulji, saj topot ne! Celo na š mogočni Jim je nekam osiromašil in shujšal; obleka mu nič več ne paše, kakor 11111 je prej. Le zapomnite si ode« uhi: nič več nas ne bote izkoriščali, kakor ste nas doslej i
Vsem je že znano, kaj se je zgodilo z Moyerjeni tukaj v Hancock u. Lopovi gumbači so ga vlekli, našega velikega voditelja in spoštovanja vrednega moža, po ulicah poldrugo miljo daleč med vpitjem in hrupom kakor kakega zločinca. Prav je rekel Mover svojim napadalcem: "Ne mislite, da je štrajk končati če mene izženete. Jaz pridem nazaj; ako pa umrera, je dovolj drugih, ki pridejo za menoj v Copper Country." Ko je vlak » Moverem izginil, zatulila je pišeal pri rudniku naznanjajoč "AUianci", da je lopovski čin srečno šel izpod rok.Od tistega a>»a pišeal več na tuli; najbrž se je takrat pokvarila in sedaj ne-lote žaluje za Moverjem. To zlob-' no delo gumbačev bo tudi popla ¿«no. ko pride čas.
Tukajšnji trgovec ttuppe se jezi, ker imamo ugodno vreme. Rad >i, da vsi ttrajkarji zmrznejo, za to nosi ¿tisel obraz, ker do sedaj še ni bilo hude zime. Ko je iinela zadnjič "allianca" parado, je Kuppe poslal sina, da je svedral namesto njega. Bomo si ga že zapomnili. Mislim, da bo lahko spravil, kar bo imel od nas skupičks. Proč od takih ljudi!
Sedaj pa par besed Muksu. Ali ne veš, kako si v začetku stavke obetal, da nam boš na strani stal, a kaj zdaj počenjaš? Le bodi tam, kjer si — v krasni družbi skebov, banditov in morilcev — in izre-žuj oziroma prevajaj verno novice iz "Moming Liar-a", ter "pu-eaj" čižme J i mu in Lukcu, saj za drugo itak nisi. Sedaj se ti zopet slabo godi, kakor se ti je nekoč, ko so prst je gledali iz čevljev in ko si kuksl v tuje kuhinje za močnikom — ampak še slabše pride. Le počakaj!
Pozdrav vsem zavednim delavcem, a "Proletacu" pa obilo vttpeha želi	dtr&jkar.
8outh Range, Mich., 5. jan. —
Cenjeno uredništvo " Proletarc"! Prosim, dovolite mi malo prostora v Vašem listu, da «poročim slovenskim delavcem po Ameriki, kako se tukaj godi. O delavskih rszmerah res nimam kaj pisati, ker je vsakemu zn»no, da je tukaj štrajk, a kar se štrajka tiče, je do aedaj ae vse dobro in m i se bomo trdno držali tudi zanaprej; štrajkali bomo, dokler, kapitaliati ne pri|K>znajo n»ših zahtev. Ne odnehamo, čeprav traja štrajk še eno leto ali pa več.
Tukaj v Balticn in South Ran ge na« je bilo precejšne število Slovencev, ali kakor hitro se je začel ntrsjk, šli so večinoma »v«i drugam s trebuhom za kruhom. Med temi je bil tudi Leopold Ro-tar (doma iz Podboršta. fars Čer-nuče na Kranjskem), kateri je pričel komaj pred 8 meseci v Ameriko. Odšel je v štimo in tudi dobil delo, tods «e je nekaj poseksl in boas g* je spravil v bolnišnico in potem v neki hotel, da bi lažje okreval. Tam je prišel v dotiko r. nekim zneskom densrja in ker je mislil, da dotični denar nima ?oKt>odarja, gs je spravil, da bi ne bil še komu drugemu v napot-ie. Zgodilo se p« je, da ara kma lil obdolžili tatvine in ker Rotar menda ni imel čiste vesti, je ponoči. ko so drugi zaspali, skočil iz druzega nadstropja in bežal 10
milj daleč do «vojik znancev v h umi. Zadnji ao ga preskrbeli z obleko in primahal je n*iaj v Sout'h Hange. Ali ni imel tuiru in rad bi »el akebat v Baltic, toda sraiu ga je bilo pred tovariši. Zato je šel v Calumet in se prodal Mc Na ught on u za del*vakega Judeža. Mislil je, da bo pri MeNaug-htonu kakšnega "gospoda špilsl", ali Jim ga je poslal globoko v jamo, kjer si mora vsake pol ure izviti mokro srajco. Poleg tega je pa bil še toliko nesramen, da je hotel tukaj med nami igrati vlogo štrajka rja. med tem ko je akebal v Calumetu. Ko sem ga prijel, je rekel, da dela v neki tovarni in ko sem hotel iti z njim, je dve uri prej pobegnil. T*ko smo kmalu prišli na sled, <la je skeb, kar je potrdila tudi njegova soproga. Zadnja je ostala nekaj časa saiua tuk»j iu prepevala: O, kako je luštno zde j, ko smo ledig in frej!' toda ker smo večji del vsi oženje-ni, ie bilo Micki dolgčas in ubra la je tudi ona pete za svojim ske-bom v Calumet.
Dalje je tukaj v Balticu še sedem slovenskih skebov. Ti so: Peter Klobučar, Peter liomšek, Josip l'anjan. Pavel Mavrin, Mike Lašič bi brata Nik ter Joiin Kralj. Zadnja sta bila nekje v VViseon-sinu ali Minueaoti. toda žilica jima iti dala miru in prišla sta na za j -v skebarijo. L*šič bi seveda gladu umrl, da ue akeba, ker revež nima nič več kot 15 do 20 tisoč dolarjev! To so sami Belo-kranjei. Dalje je tukaj tudi en Hrvat z imenom John Rožman. kateri je skeb.
PozdravljRm zavedne delavce sirom Amerike, "Proletarea" pa želim veliko naročnikov.
A. 8.
Greenland, Blich., ö. jan. —
Dragi nam " Proletarec"! V bližnjem Mas« City je bil včeraj javni shod. na katerem je bilo navzočih blizo 400 oseb. NH tem shodu je bila sprejeta sledeča resolucija : —
"Z ozirom na dejstvo, da je v bakrenem okrožju Michigana štrajk rudarjev že od 23. julija 1913 in da so rudniški poslovodje zavrnili vse |HMiudbe rudarjev za por*vnavo potom razsodišča; dalje z ozirom na dejstvo, da so bili mirni in nedolžni delavci brutalno umorjeni in da je bila orgaaizira na "Citizens Alliance" z namenom, da vzdržuje red in mir v o-k rož ju s tem, da šiloma prežene člane organiziranega delavstva od tukaj ter z ozirom na dejstvo, da .so se v času -mlkar ekslstira "Ci-izens Alliance" pripetila v tem okrožju sle«leča hudodelstva in nepostavuosti:
1.	calumetska katastrofa, katera je tirjala življenja 72 otrok, žena in mož;
2.	Surovi napad z orožjem na ('ha*. II. Movers. predsednika Western Federation of Miners in njegov nasilni izgon iz Hancoeka, Mich.;
3.	aretacija več uradnikov in ostalih vslnžbeneev lista "Tvoini-es" in "Miners Bulletin" ki sta oba delavsk* lista:
4.	nepostavni vlom v hiše rudarjev in izgon zadnjih v mrzlo michigansko zimo:
5.	brez števila drugiu činov, ki «o vse kaj drugega kakor mir in red —
zaključujemo in zahtevamo prebivalci townshipa Greenland in okoliee na današnjem javnem shodu. da kongres Zedinjenih držav uvede preiskavo v tem okrožju in preišče vse vzroke, ki so vodili do st"vke in tf«e nepoatavnoeti. vsled katerih so bili rudarji oropani u-stavnih pravic. Zahtevamo kongresno preiskavo, ker sino prepričani, da je lokalna vl»da popolnoma nezmožna, da bi ščitila pravice ttikajšmli prebivalcev. Zaključujemo tudi. da s«1 ta resolucija I>ošlje kongresniku Mc Donaldu, predsedniku Woodrow Wilsonu, delavskemu tajniku Wilsonu in senatorju J. W. Kernu.
O. C. Toivonen. pred. shoda,
Jame« Murphv, tajnik."
(Ostale dopise iz Strajkarskega okrožja priobčimo prihodnjič. —i Uredništvo.)
zati, da katoličan ne more voliti socialista. Saj je res, da tak katoličan, kakršnega si misli katoliško glaailo, ne more biti socialist; zakaj po klerikalnih željahjji moral biti katoličan ovčica, ki nič ne misli in gre v klavnico tako do-brovoljno, kakor du jo žene na rajako pašo. Klasično pa je "Slo-veučevo"' dokazovanje. Seveda rohni na vse pretege in premetava socialiatiČne voditelje kakor žoge. Oba Kristana sta brezverca. Vai socialni do vitel ji aploli so brezverci. Čudno,da še ni jiovedal, kako šturinpjo cerkve, kako poži-gajo farovŽe, peko škofe ua raz n ju in delajo goolaš iz nun. Očit no dela to "pobolcnmu" listu veni ko veselje, pa ne vemo, zakaj mu ne bi privovšili te zabave, ki nikokar ne boli. Kdor je zavezan, da liere klerikalne časopise, dobi trdo kožo in dober želodec. In kdor ne bi znal prebavljati, ne bi bil s|M)soben za boj proti kleri-kalizmu. Že Heine je dejal, ua iiioph broditi po blatu, kdor se hoče bojevati s to družbo, in vsak hlapec ve, da ne diši prijetno, kadar «naži hlev. Kdor se je Ifttil protiklerikalnega dela. mora biti utrjen za vse neprijetnosti. Na ravnost neumen pa bi bil človek, če bi se razburjal, kadar rogo-volijo z vero. Kajti prvič jim je samitu za vero toliko, kolikor za lanski sneg. <luugič pa ve že teta Urška. da begajo ljudi z vero le zato. da bi odvrnili pozornost od svojega protiljudskega počenja-ojr. Sicer pa je za razvoj socialistične stranke na Slovenskem Je dobro znamenje, da se mora "Slovence taki) truditi proti socialistom. Naj ga Bog potolažil za pot, ki ga preliva ob tem težkem delu.
advertisement
Avstr. Slovensko
UlUMVljtM M iMUfVS
MS»
Bol. Pod. Društvi
btoHrtwjw at. |ewwfS
SLIKE IZ VOLILNEGA BOJA NA KRANJSKEM
"Slovenec", bratec "Ameri krnskega Slovenca" in list za ooneumiievanje ljudstva, ae je te kom volilnega boja zaletaval i socialiste, da je veselje. Nekoliko Vlafter dolge članke in cel kup *ek notic je posvetil socialni de-mokrsciji. vse ds bi mogel doka-
Sodružka iz Gorenjska piše slovenskemu socialističnemu dnev niku "Zarje": To imajo te dni *" gospodje opraviti. Od ranega jutra do trde noče so na nogah, pa letajo od hiše do hiše. Pa nikar ne mislite, da je vera v tako veliki nevarnosti iu jo je treba reševati s tek i ni napornim delom. V nevarnosti so le deželno-zborski mandati S. L. S. Tako milo in sladko govore, kakor bi rožce sadili. Včasih seveda tudi zaropoče-jo, če vidijo, da njihove besede ne za ležejo nič .Tudi k meni je prišel gospod kaplan, seveda ko ni bilo moža dom*. Izpraševal me je najin ei to in ono, o zdravju, o otrocih itd. Vedela sem pa dobro, po kaj je princi. Preden je prišel z barvo ua dan, se je malo odkaš-Ijal. potem pa začel: "No. koga bo pa volil Vaš mož?" Nisem mu hotela takoj povedati, da bo volil Hoeialuo demokratičnega kandidata, sodnrga Pintarja. ampak sem ga porogljivo vprašala: "Kaj menite, kuJeri kanidat pa je najbolj priporočljiv?" In začel je hvaliti župnika Pibra ua vsa usta. Ker sem pa hudo radovedna ženska, sem ga vprašala. kaj da je že storil župnik Piher ze delavce, «aj jc bil že nekaj let v deželnem zborn. Naenkrat so bili gospod v hudi zsdregi iu niso vedeli prav nič povedati. A jaz nisem odjenja-la: "No, če doslej ni župnik Piber ničesar storil za delavce, kaj pa misli v bodoče storiti zanje?" Tudi na to vprašanje so «e kaplanu nekam zatikale besede in izkazalo se jc, da kaplan pravzprav še pojma nima o delavskih zahtevali. Slednjič sem rešila kuplana iz zadrege in mu prav odločno dejala: " Gospod.|w išli ste v hišo delavca. Moj mož iu jaz sva odločna socialna demokrata in zdaj metida tudi veste, koga da bo volil." Nobene besede ni bilo več in kakor polit knžek je odšel g. kaplan. Prijazni smehljaj je izginil z obraza, vrata so se s treskom zaprla in nadležni agitator jc šel drtigsm imizkušat svojo srečo.
— "The Live Issue", popovski list a la "Amerikanski Slovenec", jc Jakoba Fazelaara, organizatorja A. F. of L., spremenil v socialističnega gitatorja, ki je bil kompromitiram skozi rszkritja Mul-halla in je bil tudi na zadnji konvenciji A. F. of L. izključen. Po-l>ožni lažnjivec je prav dobro vedel, da se je debelo zlagal, ker mu ie znano, da« ga je milwanška meščanska god I a najela proti socialističnim kandidatom. Uradnikom tega lista je vseeno, ako zaprisege j o eno laž vcčalimanj. Kedar po-trebujeo odvezo, gredo po njo v spovednico. in lažejo lahko znova.
Sedet: Frontenac, Umm.
* GLAVNI URADNIKI s
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Ksns. Podpreda.: JOIIN GOR.SEK, Box 211, W. Mineral, Ksns. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill. Mulberry, Ksos Blsgsjnik: FRANK STARČIČ.Boz 245., Mulberry. Kans Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR. L. Boz 38, Frontier K*.»t.
NADZORNIKI: PONUftAC JUÄ&E. Box 357, W. Mineral. Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaac, Kans
ANTON KOTZMAN. Frontenac. Kans.
POROTNI ODBOR
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ST ITCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin. Kails.
Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40, leta znaaa same ades •tolar V h dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl tajnika Vie denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH A S. B. P. D. V MESECU DEC. 1913.
Novo pristopli člani:
K društvu Štev. 4. Frank Gie-gerl. e. št. 2008 in Andrej Hude. c. 2009.
K dr. štev. 10: Georg Moapan. c. štev. 2005; Frank Ju van, 2006 in Peter Verbič, 2007.
* K dr. štev. 12: Frank Knaflic, 2004.
K dr. štev. 20: Jos! Robič, 2011, Louis G lavan. 2012, Ant. Brodnik, 2013 in 'Frank Skill, 2014.
K dr. štev. 23: Andrej Krarijc. 2010.
Prestopni člani in članice:
Od dr. štev. 1. kdr. štev. 9. Ma tevž Oplotnik. er. 128
Od dr. üt«*v. 2. k dr. št. 1. John Hribar, er. 160, Ana Hribar, cr. 166.
Od dr. štev. 3, k dr. štev. 1 : M. Breznik, cr. 1867.
Od r. Štev. 19. k dr. štev. 11: John IjekAe. cr. 86.""».
Suspendirani člani in članice:
Od dr. štev. 1 : Jos. Yartz. Fr. Trlep, J. Biehelmever, M. Marcem J. Belej. John Hromek, Fr. Božič in Cons. Bosetti.
- Pri dr. štev. 2: Jakob Delabeta.
Pri dr. štev. 3: John Steel.
Pri dr. štev. 7: Jakob Se-benik, John in Mary Kirn. ' Pri dr. štev. 16: liOtiis Skrbi-nek. Martin Golob, Louis in Alojzija Korošec. Antonija in Terezija Lesjak, Jos. in Camilla Hromek.
Pri dr. štev. 20: Alois Kalan.
Pri dr. štev. 21 : Anton Kolčne in Anton Jenšič.
Izključeni člani in članioe:
(bi r. šttn. 1: Mateuž in Katarina Skrbinac, Josef in Kunigunda Krousteiner. Robert in Barbara (.ruber. A. John ki Karolina K rush itz.
Od dr. štev. 16: .Marka Renč. Luka in Ana Jerman.
Od dr. štev. 19: Val. Tancar.
Od dr. štev. 20: Georg Schutte.
Od dr. štev. 21: Alojs Schnmak.
Prostovoljno odstopi od tir. št' 18: Andrej Lampe in Aloja Potočnik.
Umrle članice:
Pri dr. štev. 1, Frontenac. Kana. Mary Koder. cr. 92. Umrla 30. oktobra 1913 v starosti 59. let.%
Pri dr. štev. 21. Witt, III: Mary Dernovšek. er. 1426. Umrla 3. decembra 1913 v starosti 38 let.
OPOMBA: V slučaju, da društveni uradniki opazijo pri spremembah kako pomanjkljivost, naj takoj naznanijo na gl. tajniški urad. da se iicdostatki prihodnjič popravijo.
Z bratskim pozdravom.
John Černe. gl. tajnik.
( lani, ki plačujejo še $3.00 zraven predpisane vstopnine, so o-pravičeni takoj do bolniške podpore ko so bili pravilno »prejeti v gl. uradu. V tem slučaju plačuje se podpora le %a bolezni, ki so zadobljene vsled poškodb, izuze-te so i »a »vse notranje bolezni.
V	prihodnji izdaji lista blagovolite priobčiti tudi popravljnee u-plačilnc lestvice.
Besedilo, ki je sedaj v oglasu, ki «e glasi: Sprejemna pritojbina od 16 do 40. leta starosti znaša samo eden dolar, se. naj spremeni takede: Sprejemna pristojbina od 16. do 45. leta staro«ti znaša samo $1.50.
V	konvencija zapisniku, ki je bil priobčen v listu štev. 330, naj tudi omenim tiskovne napake, katere so; Pravilno se glasi, gl. zborovanje se je vršilo od 8. do 14. dec. 1913, ne pa od 8. do 12.
Glavno zborovanje se zaključi 13. dec. 1913. me pa 12. dec. 191*.
Pozdrav!
John Černe.
Lestvica sa meáke.
1
16
17 IS 1» SO 22
23
24
25 2ti
27
28 2»
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
e
15
16
17
18 19 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53
c
75 75 75 75 75 75 75 75 '75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75
\i čl
c
N C
as
es O.
s
J*
JZL
e 12 12 12 IS 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12
$1.05 1.06 1.07 1.0f» 1.10 1.11 1.12 LIS
1.14
1.15
1.16
1.17
1.18
1.19
1.20 1.21 1.22 1.23 1.25 1.27 1.29 1.31 1.33 1.35 1.37 1.39 1.41 1.43
Lestvica sa tenaka.
9
Frontenac, Kans.
Cenjeni urednik: —
V	dopisu iz glavnega urada A. S. B. P. D., ki je bil priobčen v listu z dme 30. jec. 1913, sem opazil nekoliko tiskovnih pomot, katere blagovolite v prihodnji izdaji popraviti.	,
Tiskovna pomota je V spisu zaznamovano 2) v drugem odstavku ki ae glasi:
V	tem slučaju se plsčuje pa vse notranje bolezni.
2) se ima glssiti tako-le:
16
17
18
19
20 21 22 23
#24
25
26
27
28
29
30 81
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
e
-2-
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
i
as
M
jL
18o
19
20 21 22
23
24
25
26 27
' 28
29
30 .31
32
33
34
35 86
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža" 1830 S. Centre av«.; srbskih aodrugov pa: "Narodni Glas", 2318 Cljboum Ave., Chicago. Prvi stane $2, dru-gi pa $1 za celo leto.
GOSPODARSKA KRIZA IN
BREZPOSELNOST
Poročilo aodrnga drja Bauerja na nemškem »tranikem »boru.
Delegat na	strankinem
«boru mi je pripovedoval o neki tovarni mi stroje ne Češkem. V tej tovarni je bilo zaposlenih pred «nitu lettom 2000 driaVeov; to število je padlo aedaj ua enajst ato, m ton enajet »to delavcev ne dela več po 54 ur na teden kakor pred enim letom, temveč le po štiri <lni na teden in tudi ob teh dneh ne toliko ur kakor prej. In mezde <*elavoev, ki ao še ostali, ki ee ¿e niso iascUli. ho tako padle, da zasluži strugar. ki je pred enim l«*om ¿aaluiil Um 60 K na teden, aedaj po 20 K na teden. Ta primer je tipičen. Kaše, kako izgloda danes v Avatriji. V Sadu, ko postavlja vlada one velikanske zahtevi, o katerih je govoril Leuthner, ao tovarniške dvorane prazne, «troji počivajo, ua dest*ttiaoč delaveev brez poala. stotisočein se prikrajšujejo mettfc s prwmičimi sihtsmi, ee4e armada pi>oloto*c««v gnane k izseljevanju. Statistika delovnega statističnega umhds nam |K>ve, da je izgled, potoni jatvnih poaredoval-nic zs <lelo dobki de-lo, skoraj v vseh obrtih za polovico manjši kakor prod enim letom, in kadar bomo dobili stfcturtične podatke zs zadnje leto, bomo videli, da je naraslo število otrok, ki so umrli, da je napelo število tatvin, goljufij, ssniomoiov in bankrotov.- Brezdvomno je,_jda i
diee. Ali resničnost pokatuje ¿e pogine i« domovina, aaj svo-
, vedno, tis ust va>rjs edino le delo ! prave, vrednote. In če ae kreditni aiatem previsoko nagrmadi nad produkcijo, tedaj je polom neizogiben. Prvi znaki pretečega poloma ao bili na/tezanje kredita v lanskem poletju.
Ali Se bi bilo ostalo 1« pri teui, tedaj bi bili dobHi le tipično špe-kulscijsko krizo in ta bi ne bila tako huda kakor je sedati js. Vat* druge stvari so prišle vines, stva ri, ki ne prihajajo enostavno iz kapital ¿etičnega goifpodarskega življenja, temveč iz vojn balkanskih driitiv in iz našega vojnega oboroževanja.
Nekoč je dejal prav visok go-s|>od, da «s» ne veseli novih bojnih ladij le zato, ker se z njimi ojači naša brambna aila. temveč tudi zato, ker dobi toliko delavcev posla in zaslužek. Ali pri oboroževanju ni |>ozabiti druge strani: I>a je treba za nove ladje novih državnih dolgov in avstrijska bur/.vazijs kupuj»* le akcije, za rente se ne zmeni in poslediea tega? je. <la nihče ne kupuje več i>a-pirjt» z golov im i obresti, zaradi t«kga ni mogoče spraviti v promet Ustavnih listov in zato ni mogoča dobiti h i po tečnih i>osojil in ni mogoče graditi niš. In leto ko potrti, vinu» ekonomski zakon:
Čim več bojnih ladij ae gradi, tem manj stanovanj ae zida.
jega denarja ne iagubel
Tako ano dobili krizo, čeprav nismo itneH prosporUete, krizo kot rezultat nejpodlejfc kapitalistične špekulacije, kot rezultat imperialistične politile vladajočih razredov, kot puodukt avstrij-ake bede, ki amo jo izkusili v zadnjih letih tako temeljito. Z mirno vestjo ne more tTditi se<taj gospoda, da jih nič ne briga beda breziMMclnih in beda širokih množic, katerim je kriza tako občutno ^>ri k lajšala dohodke, cfca< je kriza normalni pojav kapitalističnega goM(MKlarNt va in da ni mogoča proti temu ničesar ukreniti. Sedaj lehko določimo krivce in vprsfenio jHi: "K«»j hočete atoriti, da pomagate onim, katere ste apravili v taj |>oložaj?"
(Dalje prih.)
JANEZOV JANEZ
(Povest pijanca.)
Janezov Janez je bil pijanec, velik pijanec. Vi ga nište pozrai-li in ga ne boate več apoznaii, ker ga že krije zelena ruša, a jaz aem ga poznal in zato vam hočem na kratko potcdati zgodbo njegovega življenja.
Junczova zunanjost ni bila po-»cbno prikupljiva. Suho, bledo človeče, ki h«* mu je na prvi pogled poznalo, da če/, mero in pogosto |H>gle<lava v kozarec. Tež-To pomenja tudi. d» je za- ko »i ga dobil treznega. Pravili da vi jen ve* stavliinski obrat in. HO t\H fv taj<0j /j„trsj začne vse one industrije trpe. ki uspe- srkati
vajo U\ če ae grade hiše.	\ nekoč sem ga dobil treznega.
iov nreMM„lll4JV r ,.„ » K temu je prišlo »e nekaj. Av Bil *«'"» '». planini in Janez je mamo d«i^TTv^jT težjo k^ ; ^"^e Ivanke ho bile vajene, da ¡'»di Bog zna kako in zakaj ko-
Hpodarako krizo kakor ho bile vse!«« dMm » tujini kapitalom, pred-
______-	....... i	i	; ViMtlii u I'i'UjIkiimL un >n tu (Vmi/uuiIí i
zadnjih desetletji, ki je tako hu da kakor ni bik1 še nobena od industrijske depresije let sedemdesetih, ki je sledite velikemu polomu lta 1873. Kako je mo-goee, da gleda ve* meščanski svet a tako ravnodušnostjo na rašeaaije bede rasa? Včeraj ali ptredvčenajšinjim je izšla v du najskem časopisju okrožnica, podpisana od najimenitnejše gospode, okrožnica, ki pripoveduje, da je dsaiea ua Dunaju.
50 000 otrok, ki nimajo toplega kosila
in prosijo mile darove za te otroke. Ali zdi ae mi, tk< ao ti mili darovi vendar preuborno sredstvo, da bi potolažili vent vladajočih razredov.
Seveda, meščanski avet ima izgovor za avoje nezanimanj^; V Ali so gos[>odarske krize kaj novega? Ali jih ne dožrvinio vaukih deset let enkrat t Žalostno je to, ali kaj hočemo!" To re» velja za meščanski svet. Res je, da je bil od leta 1825. dalje, ko je vpr-vič prihrumela čez Evropo moderna industrijska kriza, vsaJtih deset let najmanj enkrat pognan ves iudutrijski «vet iz tečajev. Vsaki taki krizi sledi več let tra-jaijoča depresija. Potem okreva industrija počasi, proaperiteta narašča in se dvigne do «visoke konjunkture, ki priganja delavstvo k največjemu uaporu in končno — ssj poznate slavni o-pis Englesov — zopet konča v jarku poloma. Resnično je torej: Nič več ae ne čudimo krizam in nič več se ne razburjamo zaradi njih; ali krisa, ki jo imaaiio sedaj, je po vzrokih, poteku in sili vendar v« drugačna kakor one. kr smo jih že prestali.
Imeli srno 'visoko konjukturo v letih 1 iH>5 do 1907. Potem je prišla mednarodna kriza, izhajajoča iz Amorike, ki je napravila visoki konjunkturi nenaden, konec.« Naslednja leta smo imeli ae brezposelnost in leta 1909 je narasla močno g/»t|KMlaraka kriza vsled posledic bosanske krize. Industrija si je opomogla le počasi. Med tem je imela naše industrija v letih 1910 in 1911 le »memo [*mla. je že udri a doba
nezmerne kapitalistične špekulacije.
Po mnogih letih smo doživeli
vsem a francoskim in ta i'raneoski kapital nam .ie bil wkzet. Prvi povod je bil še gosi>odar»iki. Francoski kapital ii^ia v Sle/i ji rafinerijo za petrolej, ki ni hotela pristopiti petrolejskemu kartehi. Francosko rafinerijo je ' naša vlada xi.ij)Ha. Že to .ie precej zadelo Fratieoae. Poleg tega so na videli francoski kapitalisti, ki imajo največ akcij Južne železnice, da je ogrožen njih profi-t. ker Južna železnica ni mogla u-
lovratil tam gori. Prva njegova beseda je bila, ee imam za par požirkov. Povabim ga. <la priae-v senco košate smreke. Na ponovno njegovo prošnjo |>o žiru n ju, mu rečeni:
'•Janez, kaj boš s pijačo, v pijači je strup." L
"Beži, beži, zame je pijača zdravilo.
"O zdravilo/' mu odgovarjam, ko se je v tem približal in se v sedel poleg mene, "zdravilo, ki te bo Miara vilo v grob. Ali ne čutiš.
stneči svojim obveznostim. To da ti žganje pije Uvljenako moč. je razžalilo framniske kapitaliste. In ker tudi franeoska vlada — kakor vae druge vlade — ni nič drugega nego izvrševalni odbor kapitalistov, je iishv<^ovala frsn coskiin kapirt«.'listom, naj jsiKojajo v Avstrijo manj denarja. Potem je prišl« še politična kriza, ki je poofttrrla razmerja med Avstrijo in Francosko. In FVaticoska je prišla na misel, da zadene Avstrijo gospodarsko, ker je dostikrat nevarnejše wl dridnotov. Prsneoski kre*lit je bil odtegnjen jarav v trenotku. ko se je rszviln pri nas blazna špekulaeija na zemljišča s francoskim kreditom. To je poostrilo krizo.
Dalje! Avstrijska vhuda je spoznala, da na Balkanu nekaj vre, da se oborožujejo in grof Berchtold je povabil zastopnike bank in jim dejal: "Gospodje! Računali morale s tem. ds bom potreboval lepega dne nekaj miljard vojnega i>oaojila. imejte pripravljene rezerve !M In na-sleilnji dan so omejile banke t»goveem v-(»a4ieiji. na Reškem in Ogrskem, stavbinskim podjetnikom na Dunaju in tovarnarjem pp imlustrijskih krajih kredit ali ga po|>olnomn ustavile in poslediea je bila, «b» so bili obrati ustavljeni; na tisoče delavcev je bilo odpuščenih, beda je naraščala v vseli slojih, ali rezerve kapitalov so bile pripravljene za slavni vojni pohod avstrijske diplomacije, ki je končal a takim trinmfom!
K temu s«» je pridružilo še vojno hujskanje, nesramne laži jh> meščanskem časopisju, mobilizacije. Sedaj so hiteli vlagatelji v Imanilnice. dendr je romal v nogavice. v Galiciji so ljude zakopavali denar v zemljo. In če jc odvzet denar bankam ^n hrainil-
zopet veliko špekulacijo na borzi, nicam, tedaj ga ne morejo posoja-Obenem s to špekulacij.» smo do- ti trgovcem. Torej zopet odpusti bili tudi veliko stavbno in zemlji-1 delavcev, omejitev trga, razdra-iko špekulacijo. Tako smo imeli | pano narodno gosfwdairatvo. Se-
v letih 1810 in 1911 sicer slabe m/mere v iwlustriji, ampak Špekulacija je pognala akcijt in zemljišča na cene, ki bi niti v ča-aili najviše prosj>erit«te ne bile «prav i cene.
Kapitalisti sc verujejo, da u« «tvarja le delo vrednote in če jih človek posluh, tedtaj *>i mení, ds mislijo, če ae položi v blagajno m*»ico poleg akcije, da rode mla-
veda mali vlagatelji ne bi bili vsega tega povzročili. Ali veliki pa-triotje, ki se puste wi svoje za-aluge za domovino krasiti z redo-vi in ki sprejemajo plemstvo, pri katerih odločuje mero patriotizma število delnic orožnih tovarn in ki so običajno dajali svoj de-nar na razpolago potom bank industriji, so sedaj nakupili tuje menice, da so imeli varno zavest,
da ti *labi in stara telo?"
'Žganje mi daje moči, da se še držim jmkoncu. brez pijače mi ni živeti."
"Ali ne verjameš, da ti je /.galije vzrok, da «i tako alaboten, boleh en
•'("V verjamem? Naj je vzrok ali ne, to je gotovo. «Im jaz ne moreni biti brez njega. Brez njega bi umrl."
"Ali pomisli, mlad si še. pusti žganj«* in spet boš krepak in mo-
V _ ..
can.
"Ni mogoče. Raje vs«> prej pustim kot pijačo, raje trpim lakoto — da imam le požirek žganja."
"Toda vas j poskusil bi. morda bi šlo."	<
"Ne gre. Sem že parkrat delal take sklepe; ni šlo. Zame je ie prepozno. Pil ga bom, dokler Imuii živ."
Medtem aem mu postregel z malim okrepčilom. Janez je postajal vedno bolj zaupljiv in zgovoren.
"Pa kdaj si se tako navadil na pijačo?" sem mulaljeval pričeti razgovor.	#
"O že .da v naj, že v otroških letih."
"V otroških letih, kako je bilo tO mogoče?"
"Kako je bilo to mogoče, vpra šnš? Lan ko mogoče. Saj veš, da so mi že zgodaj umrli oče."
"Sem slišal. A kaj potem?
"Dokler so še živeli oče, so me strogo držali in pazili name. A oče ao umrli in ostala sva sama * materjo. In takrat se začenja moja nesreča. Mati niso imeli dovolj močne roke, niso imeli potrebne spretnosti, da bi me obdržali in vodili po pravi poti. Bili so premehki. vse so mi dovolili. In jaz sem se navadil vseh neumnosti ; mesto da bi šel v šolo, sem se klatil okrog. Zahajal sem v družbo starejših izprijenih fan-talinov in med njimi sem se naučil stvari, ki ne pristojajo niti odraslemu, kaj šele otroku.1'
Janez se je bil medtem pok repeal, privlekel if žepa star čik, ga h lest no vtaknil v usta in ga prežvekoval z veliko slastjo.
"Torej takrat si se tudi navadil pijače?"
"Takrat. Kupovali smo cigarete in tudi pijačo, če amo le imeli denar. No denar ae je že dobil, snj ves kako."
Nastal je Krratek premor. S
poinilovaujcui aem vrl na Janeza, ki je topo gledal predeč in žvečil avoj tobak.
"«koda. da je tako prišlo," aeiu znova začel,	vae druge-
ga bi bilo lahko postalo iz tebe I"
"Kaj ikodu, me ne ni škoda, čim prej odroiuam s te zemlje, tein prej ae znebe ljudje uepo trebnega bremena."
"Ali ti nikdar ne pride na misel, da bi začel novo, boljše živ-ljeuje?"	,
"Ne premišljujem o tem. Sicer bi pa nič ne pomagalo. Prepozno, kot im*m ž e rekel."
"In ti nikdar ni žal, da ai se u-dal takemu življenju?"
"Žal? Res, Časih me neprijetno sune v srce, ko vidim druge poštene in srečne ljudi, sli kaj pomagajo taki spomini? Zato se jih najraje čim prej iznebim in ne mislim, kaj bi bilo lahko postalo iz mene, če bi se ne bil udal pijači."—"Sieer pa, ali sem sam kriv?" je rekel po kratkem oddihu.
"Gotovo ai tudi sam kriv."
"Prijatelj, ali je otrok, ki ne-izkuaen »uide med malopridneže in rokomavhe, ali je tak otrok sam kriv, če se pokvari? Ali ne tisti, ki ga puste, da zaide med nje?"
Začeli** je razgrevati; videl sem, da ne bo trpel ugovora, zato sem molčal. Sicer pa tudi res nisem vedel, kaj na i bi inu odgovo-ril
"No vidiš," je nadaljeval Janez, ki ai je tolmačil inoj molk, kot da pritrjujem, "nisem sam kriv, če sem zabredel, ee sein postal lump, pijanec, tat, če me | stavijo matere otrokom v svari-leu zgled."
Nehote s«« je zamišljal v minule čase. V srcu se mu je jel buditi kes. I Vi jemala s«» ga je otož-i nost, ko je videl pred seboj svoje ■ izgubljeno življenje. Jn z otož-i n oh t jo kv je mešal obup, ko je vi-, del, da nima več moči. da bi s«' poboljšal in pustil tako pasje življenje. Njegove besede so prihajale mehke in gi nI j i ve.
"Poglej — naj obudim danes nekaj starih spominov* Bil sem čvrst, krepak, priden deček, ko 'so mi umrli oče. Kako lepo je bilo takrat; veselo smo se igrali otroci, ubogali doma. delaJi ve-• sel je ¡ičiteljn. Kako bi bil lahko /raste! v poštenega, pridnega člo-
Iveka. V srečnega človeka, v koristnega člana človeške družbe. In sedaj sem lump, vagabuml." I Prenehal je. Videl sem, da | mu je težko in postalo je tudi I meni težko. Njegove mehke be-I sede pa so postajale vedno osor-nejše. «Ia* vedno bolj trd. ko je nadaljeval:
I "Lump. Zakaj sem postal lump? Mari sem sam kriv? Mari sem ai sam snedel in ukradel src-eo, mir in zadovoljnost ? Bil sem otrok, nerazsoden otrok, ki nisem vedel kaj delam. Zakaj niso paziti name? Zakaj so me napravili za nijanea. Oni so krivi..."
"Jane*, ne jfovori tako," sem gu prekinil. A kakor olje na žerjavico so vplivale moje besede. toliko bolj trdovratno je nadaljeval :
' Da. oni so krivi! Zakaj so mi dajali pijačo! Zakaj so me pustili hoditi in piti po goslilnah? Zakaj so mi gostilničarji dajali pijače, pija.ee otroku
Pesti so se mu krčile, izraz na obrazu inn je postal divji.
"Da ab zaslužili par krajcarjev, s»> mi dajali prokletega žganja! Judež? Žganja otroku, ki ne ve, kaj jc dobro in ka j slabo, kaj mu škodi in kaj koristi. Mesto d« bi me hiti zapodili domov in mi jih dali s palico, so mi dajali strupa. Da, prav si rekel, v pijači je strup. In meni otroku so dajali strupa! Zastrupili so mi telo in duha! Prokleti!"
"Janez —!" Ni me slišal, kot hudournik so mu vrele besede iz ust. Pustil sem gni, da se je izgovoril do konca.
"Oni ao vzrok, da sem priden, zd?av krepak fant zrastel v slabotnega, nič vrednega pijanca, v nadlego sebi in drugim. Dajali so mi strupa, navadili so me na strup, umorili so tne ..." in zopet kletev, preklin jeva nje.
Skoro ine je bila gfoza. Zgrabil je stekleničico, napravil par po žirkov, pa jo je zalučil, da se je razbila na drobne kosce ob deblu bližnjega dreveaa Ta pijača ni biln zanj i n za njegov od alkobo la zastrupljen organirun.
Skušal sem ga pomiriti: "Ja nez, ni ae vse izgubljeno, še ,jc mogoča rešitev, Janez..."
Ni nie poalušal, divje se je zasmejal, skočil kvišku, siknil "za vedno prepozno" in ziginil v gošči.
Jaz pa aem ostal sam in premišljeval, če ni imel deloma, prav, ko je tako osti: o sodil in obsodil. Pa naj je imel prav sli ne, vsaj zadnje njegove besede ao bile rea-nične —za vedno prepozno. Spre-obrnil ae je, ko ae je v jamo zvrnil.
O Veliki noči seiu ga pe videl doma.* Bil je že močno slab. Postava šibka in suha, obraz bled, |M)gled moten, korak omahujoč.
In ne dolgo po Veliki noči dobim pismo, kjer je stalo: "Nazadnje še eno novico. Pred kratkim so našli mrtvega Janezove ga Janeza. Zaprl se je v sobo, in ko ga le ni bilo ven. ao vlomili vrata in ga našli že trdega."
#Postalo mi je hudo ob misli na uničenje mladega bitja v najlepših letih, ob misli na nekdaj upa-IMilnega dečka, ki je postal žrtev alkohola. In vzdignilo se je v meni jmoti temu ljudskemu so-vragu in uničevalcu. In prisegel sem boj alkoholu, boj alkoholu do smrti.
— Kako lep je vojaški stan? V
lusterburg v Nemčiji je vojno sodišče obsodilo grenadirja Fridri-cka Brolek» na 5 let in dva meseca ječe in izključitev iz armade. Pred strelno vajo je narednik Falk dne 24. novembra m. 1. mučil moštvo z bojnimi vajami. Pri teh vajah je Brobek postopal malomarno in rekel svojim tovari sem: "Gotovo ste postali norci? Zakaj pa tako tečete?" K« jra je narednik pokaral radi teh besedi, jc stopil iz vrste in dejal: "Da ni idiot, da bi govoril kaj take ga." Tekom strelnih vaj ni izvršil nekaterih ukazov. Končno je vzel pet ostrih nabojev »n nameril na narednika. Njegovi tovariši so ga ohstopili in «renadir je vrgel puško na tla. Pri celi aferi ni bil nihče poškodovan in -vzlieterau je bil grenadir obsojen na zgoraj o-menjeno barbarično kazen.
— Kako ao delali klerikalci v Kranjski gori. — V Kranjski gori je dobil župnik PibecJlM glasov socialno demokratični kandidat sodrug Jože Pilita r pa 112. Od teh 112 glasov je pa razveljavila kle rikalna volilna komisija z župni kom ua čelu 99 glasov, ker ni bilo kandidatovo bivališče natančno označeno. Klerikalna volilna ko misija z župnikom ua čelu je na mreč rsz vel javila vse one socia listične glasovnice, kjer ni bilo zapisano kot kandidatovo biva lisce Kranjska gora-Log. Navzoči komisar je vložil takoj priziv pro ti razsodbi volilne komisije in tu di ondotni sod mg i so vložili pri ziv. Klerikalna komisija je pa nasprotno pri poznala glasovnice za klerikalnega kandidata, na ka terih še bivališča označenega ni bilo. Tako je bila n. pr. veljavna glasovnica: "N. N. župnik Piber' Katoliška poštenost, katoliška morala! Liberalni kandidat Kržiš ni k je dobil v Kranjski gori 25 glasov. — "Slovenec" pa že vpi je, da jc Ijdustvo govorilo pri volitvah v splošni kuriji, pri tem pa so se dogajala tako sleparstva. I>p, iHištena duša je ta kranjsko gorski župnik, ki se ne sramuje očitne volilne gooljufije in čudno je mnenje črnega lista o ljudskem glasu.
— Socialistična zmaga. Pri ob
činskih volitvah v Gradcu so v tretjem razedn zmagali socialisti na celi črti. Socialisti imajo se dm.j tretjino odbornikov v občinskem svetu.
carl strover
Attorney at Law
Zitiopa u rtali ssMtih
specialist za tožbe v odškodnini-0 ki h zadevah.
St. sobs 1009 133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon:
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno pranotižte in rsatav racijo, domačinom ps avoj aaloos. vsem akupaj pa va». IG* KUŠLJAN
' 229 1st Ave.
MILWAUKEE. WIS.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwankss, Wis
PRODAJA SIPKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in eea. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN SKO - SRBSKA AGENCIJA
ALOIS VANA
• — i*delovatelj —
sodovke, mineralne vode in rti-nib neopojaffa pijač.
1837 So. Plak 8t T»l Panel
Za $1 ae lahko vaak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo
organiziranih premogarjev, ali pa Minera Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in s« jih naroči pri sodr. I. ft tli nar ju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st., Chicago,
m.
E. BACHMAN 1719 8. Centre Ave., Chicago, 111. je največja česk oslov enak a de lavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
S A I^OON
i biljardo» la kigl|!iti*
Poleg »aloona dvorana za druitvene aeje, veselice itd.
«J o fin Stražliar
61 < Market St.. WSakefaa. llT rs®®« »t. m.
AVSTRO-AMERI KANS KA
Črta.
NIZKE C EN K.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, »iia zastonj, kabine tretjifa razpreda -na parniku
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - 28.
Oceanic .... 7.
Martha WashinftM .. 14. |ud|a
Za tm informacije ae obrnit« na flavae zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Su'l Act's, 2 Wiaiictn St., Ni« Yirt.
ali pa na drufe uradne aaatopaike
v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU
SALOON
• aoderala kegUlttei
POZOil
MARTIN POTOK AR, 1885 So. Oestro Ava.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 10—12 predpoldna in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 470.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: hawndale 8996.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih ceuah. Na zahtevo ae dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.f
331 Greeve 8t, Oonemaugh. Pa.
Tel. Con. 4050.
W V^Važno upraianjefH
m A mi opraviJ|
Cj
Konzularne
sodnijskr
VOjaJke	Hanover BL
<) ^Milwaukee, Wis.J
hkoi.ktarec
Pisma Jaka Štrigelnu.
Lub aotiruh redahter!
C' sm imou p rov 28 àpisov v varie t. k* aa in' oatal od tiat«4i treh ceuarjov, k' m' jli je dau Tone, «m ae use glih namenu j« k nogam v Žolet. Ob en po uoè, k' sa zaprl Pihlarjev kervdr, nui ae podau ua pot. Mislu «m: "«Jaka t kula je naj bul*. C* ae zdala podaš na pot, boš glih za friititk pr.šou v Žolet mi Janez bo gvi*n kej do brga prpravu zate."
V uata sin dau c'gara, od tist'h ta fajn, k' jh je pet za en gixxs in ja zažgau. Hodu Nin že ena podru ga ura in usth sm mou že ta druga c'gara, k' sm slisou en vpitje, kukr d' b' biu kdu klicou na pu-muč. Mislu sm s': "Jaka, č' sa raubari, d' kličejs za nalaš na pu-muč, d' b' te zvabil v past, ne bo-da pr teb nč dubl. Tistih 28 čukov s* spravu not v če v le »n najdu jh ne bo noben živ krst, Č' te prou slečeja d<» Adamovega gvanta» Mogoče je kakšn revež, k' mu je spodrsn'lu na led, pa s' je noga zlomu. Ti br na biu ta prau kristjan, ae men pa socialist, Č' b* mu ne sou pomagat."
Tku sm sou za tistim vpitjam. k' je biu čezdalc bliži. Na enkrat sm sli&ou prou razloč'n: Oh, sveta pomagavka nTcol več. On, preljub moj Urh, patron us'h tist'h, k naznaja po noč dam, ti men pomagaj." Stopu sm bi hitr, kr sm mislu, d' kakšen človk umira. So-vdruh redahter, kaj misl s, d' sm vidu t V en stransk gas je stavu Tone in se je držou za tista k ista. k' devljaja«vajna fijolce, k' raste ja v konsk étal in klieou je Urlia na pumuč. K' sm vidu. d' je Tone. sm hitr na glas zaupou: "Tone nč se ne boji Kr jesils največa.je Ja--katova pumuč -najbližna!" — K me je Tone spoznou j»o glas, je t veselam reku: "Lub moj Jake. hitr pejd m' pomagej". — "Kua pa jet" sm se oglasu in skoču k nem. — "Oh, Jaka, lub Jake, ti ne veš, kaj s' me je zgudlî se je oglasu Tone. — " Kua s' t' je zgu-dl, nč", sm reku mal jezn. "Dam pajde, sej t' ni noben uoli odbou. Kukr vid'm, mas še cele." — "Cele, cele", je adihnu Tone. "Al na vid'i, d' n'kamr ne mor'in. D' me maja cuprnee u grif. Po moj buč se use vrti. lise pleše, kukr d' b' biu na ringlšpil." — No, č' je že glih tku", sni reku. "se pa kar mene prim. Jest se pa us'h euprne ne bojim iz Kleka in s Krima, pa se na metl»h žih'r janaja." — "Jest sm vedn Jaka, d' s' fest fant", je reku Tone in se obesu naine kukr žak'1 svinca. Uleku sm ga kumej tist par stu šritou, k' je mou do duma. K' sva bla pr vrat'h, sm mu pa reku: "Tone /dej s' doma, pa serbus." — "Tku Ja na baš šou od mT*, k' s' m' «turu taka dubruta. Kam s pa na-*ne»nent" je tiprašou Tone. — ""Kam nek, v Žolet, pa h nogam",
km mu odgavuru. —
"Kua v Žolet. pa h nogam, al s' suh T" je uprašou Tone. — Lub Tonček, sej veš, d' sm suh, drgač b' k nogam ne hodu", stn odgavuru s kislim ksihtam. — "Na tla mas, pa se pel", je reku Tone in stisnu m' je dva čuka v roka. Poti je reku, "serbus pa srečna rajža", ki stopu je not v hiša.
K' je jemau tist gnar iz varžeta, mu je padu en ceglc iz fraka. Jest sm ga pobrau in k' »m vidu, d' je popisan, sm šou ta p'm k 1'tm in sm brau.
Meftnar is raja si rajske duline
Balada. Zložit Tone, največ pes nik na svet.
Visok na gor je tam ovčaru, v dalin v Kalifom je mežnaru, z njim biu je tud pop Je—ram, vkup ga bils fajn to m' vrjam.
Ovčiee dvonoge pasle se na trnu, ostriga jih do nazga, da obrnu bi jim kožo lahk brez posnanjs kjs Ja stran notri si* unanja.
Priítoél uopov postal ,je debel, drugim v želodcu veter medel, nekaj se je moglo brž zgodit, al' pa culeo na pot povit.
Pri maši atregel mu prsiv lepo, podala potem se hajd na cesto, spredaj jssel pop je vrane«, bliz ni blo noben ga Kranea,
Mežnar za popom je kljusaril, vrag um mu je prevaril. Pomeri — samokres zdaj puca, pop raz v ranča se preklica.
V dereči potok telo in denar, padlo vse ko • «hitro tud' mežnar rs z kljuse skoči in kar za njim skoz samokresa črui diiu.
Hitro vzel mu je denarnico, pomasil jo je v blagajnico zraven žepa, kjer je samokres visel mu je šez hlače Čez.
Chit'ga dereča nese voda. dereča voda, k' skalo gloda, pod skalovjem pa obtiči — ko orel pod oblakom zakriči:
"Čakaj mežnar, ti grd Turčin, na dan pa pride le tnoj čin. Preganjal te bo celi svet, povsod ti bo odmevalo: f>to-, .	klet!"
Sodnih redahter. še. d' sm s« sincjau, k' sm tule brau, ker nis"-m vedli, al ie Tone še pr ta prau pamet, al pa č' če nemšk'ga pesnika Schiller ja posnemat, k' je zložu tista, k' je teb tud znana od tičov s ta dovgm nogam in od I-bikusa. Kr niara biu prou na ja suni, kaj Tone če prou za prou povedat, sm se odločit, d' teb' pe sem |K>šlem, d' ja drukaš v cajtn-gali, d' s' bo mogoče kakšn človk znajdu, k' bo ta prava pogruntou. če s' noti prou Tone jezi.
K'ku sm je na rajž gudil, t' Worn pa v drugem prif pisou.
Z<l»'j te prou lepti pozdraum in t* želim use dob'r.
Tvoj Jaka Strigelj.
10 naj važnejših iznajdb sedanjega časa. Neka ameriška revija je lansko poletje razpisala vprašanje, katere so desetere najvažnejše iznajdbe našega časa in za najboljše odgovore s primerno u-temeljitvijo določila zelo visoke nagrade. Došle odgovore je presodila posebna komisija najboljših strokovnjakov in prisodila prvo nagrado VVilliamu Wymanu iz Washingtona. On je naštel teh-le 10 iznajdb v zadnjih 25letih: 1. Klektrična peč, iznajdena leta 18-89., katere visoka temperatura doseza naj/natnejse uatur. moči. S pomočjo elek. peči je mogoče na umeten način proizvajati nekatere drage kamene, glavno pa je, da je ta iznajdba do temelja pre osnovala jekleno industrijo. 2. Parna tnrbina iz leta 1894, ki je prinesla izredne uspehe v porabi pare in potrebuje manj prostora nego prejsni parni stroji. 3, Avtomobil iz leta 1890., ki je v trans portni industriji povzročil velike izpremembe. 4. Kinematograf, ki ga je leta 1893. iznašel Edison. Kinematograf ni samo važen či-nitelj za izobrazbo ljudskega okusa, marveč postaja eua najznat-nejših šolskih nsprav, ki bo otroke rešila suhoparnega pouka iz knjig in omogočila živ nazorni pouk. 5. Brezžični brzojav iz leta 1900, plod dolgotrajnih del Italijana Markonija in Franoza Branlyja Cspeiii ito pomen to iznajdbe a« tako jasni, da' jih ni treba še le utemeljevati. 6. Aeroplan iz leta 1906., ki je izpolnil stoletne sanje človeštva. 7. "C.vnnracija" kovin, ki vsebujejo srebro: bila je objavljena leta 1890, in jc obogatila svet. 8. Linotypni stroj, ki je tiskarsko umebnoat, ki je še izza Outtenbergovih časo»v temeljila na isti ideji, skozi in skozi izpremenil. 9. Električni transformatorji, ki jiii je leta 1888. iznašel Nikola Tesla in ki omogočujejo napeljavo električnih tokov na velike daljave. 10. Električno varenjo, k?1 tero je iznašel Elihu Thomson; ta teftinična metoda je kovaška u-metnost postavils na čisto novo podlago. — Večina drugih tekmovalcev Je navedla te-le iznajdbe kot najvažnejše: 1. Bresiični brzojav, 2. Aeroplan, 3. X—žarki. 4. Avtomobil. 5. Kinematograf. 6. Želczibeton. 7. Fonograf. 8. Električna žarnica. 9. Mlatilna turbina. 10. Električni tramvaj. Največ glasov, t. j. 97%. je dobil brezžični brzojav; aeroplan in X-žarki 75% avtomobil in kinematograf 65%; glede drugih iznajdb se glasovi moino eepijo.
ifljarafHTdjnrcj^
Severov almanah xa »love are sa 1914 »e Milaj lahko dobi v lekarnah. Ako ga ae morate dobiti, pilite nam ponj. PoMljaaio v a ai ga aaetonj.
OSLOVSKI KAŠELJ '
je ob tem čssu leta zelo navadna ueprilika med otroci. Akoravno je bolezen težka za
r-
(Ssvers*a Balsam
hitro odpravi ter s tem poda bolniku olajšbo. Priporoča se tudi zoper kašelj, prehlad, hripa v ost, vnetje sapnika in druge enake neprilike.
Je ravno tako uspeSno za odrasle kot za otroke.
Cena 25 in 50 centov.
Severove Tab-Lax J gwISS
Cana
10 in 26
centov. »
Heverova zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte saino Severov!. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od ua».
W. F. Severa Co. azt°s
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
■■■■^H Kasparjeve Državne Banke
|r is|eese|f is sal bel | slfuras.
Naâa parobrodna poalovnica js največja na Zapadu In ima vsa najboljše oceanska črte (linija). Sifkarte prodajamo p« kompanl|aklh cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
K a* par Drtavna Banka kupu|e tn
•veta
Drtavna Banka kupuje In prodal« ln Kants|«|c denar vaah driav
- Pri Kaaparjevi Driavni Banki se i Splača za K5 $1, bi« odbitja -
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daje M% obresti. — Slovenci poatre-tenl v slovenskem |es!kn. - Banka ima $6,1118,821.66 premoženja
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Huda bolečina.
(i. F. J. Kuhan iz For Wortha, Texas, jc silno trpel, kakor poroča. Pine namreč: "Boloval sem za želodčno uepriliko v zvezi s strelo glavobol jo, ki je bila včasih ne&noana. »Slučajno sein obiskal nekega prijatelja, g. 1. I. Staugla, in svetoval mi je, naj |M>skusiin Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Nekaj steklenic mi je prineslo olajšbo in v kratkem času sem bil popol noma zdrav. Vedno boni imel to zdravilo v svoji družini in je rabil ob prvem znaku kake slabosti. F. .T Kuhan. 2225 N. Main St., Fort Worth/ Texas. "—Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vodno hrzo olajša v boleznih želodca, jeter in drobja, ker iz-čisti telo in ga okrepi. V lekar nafti. Jo*. Triner. 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. Ledveno bol, izvinke. revmtične in nevralgiene bolečine n"vadno brž prežene Trinerj« v liniment..—Ad.
Naselniška družba "Ilirija".
\<i'tianjamo vsem onim, ki/se mnimajo za farme, da smo (*e-vzlei večji del svets v Lincoln Countv v bližini industrijalnega mesta Merrill, kakor tudi po nekaterih drugih krajih Wisconsina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izredno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovitna in leži blizu železnic in mest. Cene akru so od 12 do 18 dol. Pišite po pojasnils.
Iliri a. Colozation Co. 908 Miehi-gati Ave. Shebovgan, Wis.
Advert.
SLOVENSKI SALOON :
LOUIS BEWITZ,
198 — lit Ave., Milwaukee, Wii. !
Izboma pijana, izvrstna po strežba.
Vsakdo uljtidno sprejet.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Colo.
JOE POLOVICH
do danes naj modeme ii i
KROJAČ
dela bleke finib krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko čakate.
3129 Broadway, SI. Loais, M*.
I. STRAUB
URAR J
1010 W 18th 81 Ohicags H
I «ne vetje aal o fe er, renftic, prva* no» »a .Vragih ¿refotia larrftaje rwkovnau pop ra rile « tej etrefrl r
sell phon k ijisj fisk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STAJU KRAJ
5227 Bstler SI. P!tfek»r«k. Pa.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 4M 6MI0 Iff., lENOSHâ, VIS
Telefon 1199
Nered v prebavi


TRINCRS
r XL1XIR
BITTER-W1HE
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v nafti prebavi, ker to je vedno znak ka ke bolezni, ki zadene celo telo ali pa ■amo nekatere organe. Brez pravilnega viivanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v «lučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trlner|evo ameriško zdravilno grenko vino.
To izvrstno zdravilo bo izčistllo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako griiavieo ali druge težkoče; into bo povedalo apetit, dalo moč črevkir tn odstranilo zaprtje in vse tekkoč« zdruiene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabj počutite.
Imejte to Zdravilo vedno v hiii in ga rabite za N «aprtje, glavobol,
bolečine v drobu, slabost, nervoznost,
_ slabo prebavo,
sguba apetlta, zlatence,
slabosti po obedu. Nikar ne odlaftaite radi tega, ker ai mordi. mislite, da bo ta stvar aama od sebe odftla. Ako se pravilno ne adra-vite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljie zdravilo v vtih takih slučajih je
Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah.	Ne sprejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
Vvaicvalec In Izvaželavec.
1333 1339 So. Ashland Ave.	Chicago, III.
H0RKÉ VÍHO
*•• •»»» t ttMiM M
_CH'C*C«. »I__
■M
J

! CLEVELANDČANl POZOR!
Belaf & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND. OHIO.
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Z
moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. ;
<
Izdelufeva obleke po na|nove|&l modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA. GLAVNICA $1,900,000 00
JAN KAREL,
PSEOSEDNIK.
J. F. ŠTEP1NA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je ped nadsoratvem "Clearing House" čikaAkih baak, rej je denar popolnoma aigurno nalolen. Ta banka prevaema tadi ule ge poétne hranilnice Z dr. driav. Zvrftuje tudi denarni prtomet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:S0 popoldne; v soboto je haaka odprtado 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure depoidn« Denar vloien v nafto banko noel tri precenU. Bodite uvejarenl. «a je pri naa	naloAen varno in
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
21M-M Bine lslan« Avcaae, Chicago, III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni -:-
!» Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
m BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
Conemaugh Deposit Bank
54 main str.	C0NEMAIJCI, pa.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
•:• S. D. P. Z. ima «voje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predaadnik.
W. E WISSINGER^ blagajnik.
5 pristnih pijač, in to ao:
Kranjski Brlnjevec, Slivovic, Troplnovec, Grenko Vino in Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenslf* samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenie in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite (>o cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chicago, St., JoUet, ni.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v pruih minejo takoj, če se napravi par močnih dnrnjenj » "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kateri je 7.avita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s si» drom na kartonu in na steklenici.
(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, rnfcgo\x>n\ pisma in navodilo kako powtati državljan poleg največjega alov.-angl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana: (430 stirani) je $2., ter ao dobi pri V. J. Kubalka, 538 W 145. St., Now York, N. Y.
Pišite po cenik knjig.