DROGA
nam g L
številka 4
glasilo skupine Droga
Osrednja knjižnica Srečka Vilharha Brolo 1
51oštnlna$lft!8r&|Wf)fištl 6310 IZ0LA-IS0LA
U/Jlll 4UUZ
Počasi se daleč pride.
(Ljudski pregovor)
Že v davni preteklosti so ljudje spoznali koristi dogovarjanja in usklajevanja mnenj. Zaradi nedorečenosti tedanjih sredstev komuniciranja (gorjače, kamnite sekire in podobna pogajalska orodja) pa je bila po končanih soočenjih ponavadi le ena stran zadovoljna in potešena; drugo stran so običajno zagrebIL.Ko se je kasneje iz skromnih začetkov izmenjave pridelkov začelo razvijati gospodarstvo in z njim kopičenje dobrin, je bistri prednik odkril vrednost opravljenega dela. Iz premaganih nasprotnikov je nehal delati kašo in iz njih raje naredil svoje delojemalce (v različnih zgodovinskih obdobjih je ta naziv doživljal stalne spremembe), ki so mu s svojim delom na posestvih, delavnicah in drugod ustvarjali dobiček. Razlika med plačilom, ki jim ga je bil pripravljen nuditi in plačilom, ki so ga delavci pričakovali, pa je bila gibalo vseh razrednih bojev v zgodovini.
Stvar naj bi bila v bistvu zelo preprosta:plačilo je odraz osebnega in skupnega truda in uspeha v določenem okolju; različna okolja namreč niso zmeraj primerljiva med seboj (nepoznavanje te resnice med zaposlenimi dostikrat povzroči nepotrebno jezo in zagrenjenost). Ljudje pa včasih preproste stvari zapletemo - največkrat z iskreno željo, da bi jih izpeljali zelo dobro in zelo pošteno. Nenavadno je tudi, da ob poplavi ekonomskih teorij in praktičnih izkušenj, ob neštetih zunanjih oblikah humanih odnosov (zdravstvene in socialne ustanove, šole, humanitarna društva), ob neštetih teorijah o medčloveških odnosih - da ob vsem tem neizmernem znanju vesoljni svet ne premore preproste enačbe uspešnega pogajanja med delodajalci in zaposlenimi! Najbrž ne bi bilo težko slediti, kako se v poslovanju podjetja odražajo uspešni dogovori in kako se odražajo tisti, kjer je samo ena stran dosegla svoj cilj. Žal pri tem ne gre brez stare, nepriljubljene resnice: ni mogoče ustvariti nečesa, s čimer bodo vsi zadovoljni! Tudi je težko verjeti, da bodo kdaj pogajanja med delodajalci in delavci - kjer koli na svetu - rodila na tako dobre izide, da iskanje novih načinov in nadaljevanje procesov pogajanj sploh ne bi bila več potrebna.
Zapisali so, da ima vsak človek pravico do dela, z njim naj bi uresničeval svojo ustvarjalnost in ob njem notranje rasel, bilo naj bi mu v zadovoljstvo in ga motiviralo pri iskanju novih ciljev. Take in še mnogo drugih lepih besed so zapisali. Na predvečer praznika dela pa si želimo, da bi bili zaposleni po vsem svetu deležni tudi čim več lepih dejanj in sprejemljivih ukrepov - vsaj pol toliko, kolikor je besed!
Sonja Požar
Podpis Podjetniške kolektivne pogodbe družbe
PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA
Nova Podjetniška kolektivna pogodba družbe
Nova Podjetniška pogodba je pravzaprav v mnogih ozirih pogodba iz leta 1998, ki ureja delovnopravno področje ter določa pravice in obveznosti družbe in delavcev, ki sta jih skupaj določila socialna oziroma pogajalska partnerja na podlagi predpisov. Upoštevane so nekatere spremembe delovne in druge zakonodaje v minulih letih, ki so posledica pokojninske reforme - Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), nove Kolektivne pogodbe za agriživilstvo.
do izpolnitve prvega pogoja za upokojite, delodajalec ne plačuje premije, ampak jim ob upokojitvi izplača enkraten znesek v višini revaloriziranega seštevka premij, ki jih bo delodajalec v skladu s pokojninskim načrtom plačal v korist zaposlenega.
Za sprejem pokojninskega načrta je potrebno pridobiti pristopne izjave 51% zaposlenih v družbi. Po pristopu 51% zaposlenih k pokojninskem načrtu bo družba plačala premije vključno od 1.1.2002. Povsem nov pa je pojem božičnice, ki ga je uvedla že kolektivna pogodba dejavnosti. Znesek božičnice je opredeljen v tarifni prilogi za leto 2002. Minimalna višina znaša 32% zneska, ki predstavlja povprečno plačo v družbi za mesec pred izplačilom. Znesek se definira in zapiše v tarifno prilogo za vsako posamezno leto.
Letos bo zagotovo sprejet nov Zakon o delovnih razmerjih, ki bo pogojeval vsebino mnogih aktov na ravni podjetja, tako da lahko sedanjo pogodbo označimo kot prehodno. Ze v času pogajanj smo vedeli, da se letos pripravlja sprememba Zakona o delovih razmerjih, zato je veljavnost PKP dve leti. V času prehodnega obdobja uveljavljanja nove zakonodaje partnerje čaka jasna obveza, da pristopijo k pripravi novih osnov za ureditev razmerij med zaposlenimi in delodajalcem za daljše časovno obdobje. V vsakem primeru pa moramo iskati kvaliteto pogodbe v načinu njenega sprejetja, ki temelji na kompromisnih rešitvah ter dogovorih obeh partnerjev.
PKP je mala interna ustava družbe, ki ureja delopravni status. Sam akt podpisa PKP pomeni za odnose v družbi Droga več kot samo formalen sprejem pomembnega dokumenta.
Pomemben dogodek za zaposlene
Bistvene novosti so zajete na področju dodatnih prostovoljnih zavarovanj. Droga bo v letu 2002 za zaposlene polovico dodatnega zdravstvenega zavarovanja plačala kolektivno in bo iz tega naslova uveljavljala kolektivni popust, drugo polovico pa naj bi zaposleni plačali sami. V letu 2003 pa naj bi obročno
Foto Majda Vlačič
plačali dodatno zdravstveno zavarovanje delavci sami. Droga bo samo uveljavljala kolektivni popust. Nezgodno zavarovanje ostane tako kot dosedaj.
Predmet pogajanj je bil tudi predlog dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim sta se pogajalski skupini strinjali in je bil podpisan istočasno kot PKP.
Za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje bo v letu 2002 družba namenila sredstva v višini 30 mio SIT, v letu 2003 v višini 45 mio SIT. Višina premije v letošnjem letu znaša 4.400 SIT na vse zaposlene, ki bodo pristopili k pokojninskemu načrtu. Če delavec ne poda pristopne izjave, bo Droga zanj plačevala minimalno premijo.
V letu 2003 znaša minimalna premija 4.400 SIT, maksimalna pa 8.000 SIT na zaposlenega. Premija se oblikuje glede na starost zaposlenega. Delavci pa lahko doplačajo razliko do 5,84%.
Zaposlenim, ki jim na dan veljavnosti pogodbe manjka do pet let
Glede na pogodbo dejavnosti so v Drogi ohranjene sledeče nadstan-darne pravice:
• Zneski izhodiščnih plač so 15% višji od tistih, določenih v branžni KP, povečan je dodatek na občasno nočno delo s 40% na s5%, daljše je število dni letnega rednega in izrednega dopusta, regres za letni dopust je povzet po KP dejavnosti in znaša 70% povprečne plače RS za mesec pred izplačilom, višja je solidarnostna pomoč, ohranjeno je počitnikovanje, podrobneje so izdelana določila dela sindikalnih zaupnikov....
PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA
Že v fazi pogajanj so se med upravo in sindikati vzpostavili partnerski odnosi, ki so nujni za normalno sodelovanje v raznih konfliktnih situacijah ali delovnopravnih sporih. Kljub na trenutke vročim razpravam so se pogajanja uspešno zaključila.
Za dobro razpoloženje je bilo poskrbljeno že na dan podpisa in neposredno po podpisu. V sproščenem pogovoru smo imeli sindikalisti priložnost spoznati tudi druge plati uprave, ki je ugodno ocenila trenutne razmere ter sodelo-
vanje s sindikati. Upamo lahko, da se bomo tudi v nadaljevanju tako uspešno pogovarjali in v konstruktivnem ozračju reševali morebitne težave in odprta vprašanja
Alenka Kubik
DOBRO JE VEDETI
Za varnejšo jesen življenja - dodatno pokojninsko zavarovanje
S 1. januarjem leta 2000 je stopil v veljavo nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Reformiran sistem bistveno spreminja pogoje upokojevanja in že uveljavljene pravice zavarovancev. Znižuje se obseg pravic obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, daljša se delovna doba, dviguje se starostna meja za upokojitev in znižuje se stopnja za odmero starostne pokojnine. Vse to pomeni, da bodo pokojnine v prihodnje nižje kot so sedaj in da bo treba v času aktivne dobe dodatno varčevati.
Za omilitev negativnih učinkov reforme je država predvidela dodatne možnosti zavarovanja, med drugim tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju PDPZ), kjer se prenaša del odgovornosti za zagotavljanje primernih pokojnin na delodajalce in zaposlene, država pa takšno obliko varčevanja vzpodbuja z davčnimi stimulacijami.
Aktivnosti glede vključitve delavcev Droge v PDPZ so potekale že v letu
2001, zaključile pa so se 27. marca
2002, s podpisom pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta PDPZ med Upravo in predstavniki reprezentativnih sindikatov v družbi. Dogovor o sklenitvi kolektivnega zavarovanja bo veljaven le v primeru, če se zanj odloči najmanj 51% zaposlenih, kar je tudi pogoj za uveljavitev davčnih olajšav, tako zaposlenih kot delodajalca. Doseženi sporazum PDPZ temelji na partnerskem odnosu med delodajalcem in zaposlenimi, saj vključuje načelo sofinanciranja. Delodajalec bo sofinanciral pokojninski načrt tako, da bo v korist zavarovancev plačeval del premije za zavarovanje. Delodajalec oz. delavec lahko znotraj postavljenih okvirov spreminjata zneske premije oz. prenehata vplačevati v PDPZ. V primeru smrti (v času vplačevanja premij ) so ta sredstva predmet dedovanja. V
primeru, da delavcu preneha delovno razmerje, se lahko odloči za mirovanje privarčevanih sredstev (do izpolnitve pogojev za upokojitev), za enkratno izplačilo (izstopni stroški, plačilo dohodnine), za prenos sredstev v drug sklad (izstopni stroški) ali pa nadaljuje sam z vplačevanjem sredstev na osebni račun.
Uvedba PDPZ pomeni za zaposlene pomembno in dolgoročno pridobitev, ki se je bomo v polni meri začeli zavedati šele ob upokojitvi. Takrat bo dodatna pokojnina pomenila dobrodošel in pomemben dodatek, ki nam bo omogočal dos-tojnejšo in kvalitetnejšo jesen življenja.
Konec aprila, ko bo izšel Naš glas bomo že vedeli, ali nas je bilo dovolj (več kot 51% zaposlenih v družbi) za pristop k Pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta PDPZ in če bo ie-ta zaživel.
Marjeta Koštomaj
Brez dodatne pokojnine bo starost težka
Pokojninski načrt, ki ga financira delodajalec, dodatni del premije pa si lahko plačujejo zaposleni, je bil sprejet s sklenjeno PKP med delodajalcem in sindikati družbe. Dodatno pokojninsko zavarovanje pa se lahko izpelje le, če se zanj odloči vsaj 51 odstotkov povprečnega števila zaposlenih.
Za zagotovitev življenja brez gmotne stiske pristopimo k podpisu izjav oziroma k sprejetju pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta v čim večjem številu, saj se bo pri varčevanju za dodatno pokojnino krepko poznalo vsako zamujeno oziroma izgubljeno leto.
Alenka Kubik
Droga Portorož, Živilska Industrija d.d.
Industrijska 21, 6310 Izola
Na podlagi točke 7.3. statuta družbe Droga Portorož, Živilska industrija d.d. in na podlagi 66. člena
Zakona o trgu vrednostnih papirjev uprava sklicuje
8. skupščino delničarjev,
ki bo v Izoli, 31. maja 2002 ob 11. uri v kongresni sobi DROGE d.d., Industrijska cesta 21, Izola.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in	izvolitev delovnih teles skupščine.
2.	Sprejem sklepa	o spremembah oz. dopolnitvah	Statuta
3.	Sprejem sklepa	o spremembah oz. dopolnitvah	Poslovnika o delu	skupščine delničarjev	družbe	Droga d.d.
4.	Sprejem sklepa	o uporabi bilančnega dobička,	izplačilu dividend	in udeležbi uprave in	nadzornega	sveta na dobičku za leto 2001 ter-
razrešnici
5.	Sprejem sklepa	o imenovanju revizorja.
Predlogi sklepov:
1. Sklep k tč. 1.:	Izvolijo se delovna telesa skupščine.
2. Sklep k tč. 2.:	Sprejmejo se spremembe oz. dopolnitve Statuta.
3. Sklep k tč. 3:	Sprejmejo se spremembe oz. dopolnitve Poslovnika	o delu	skupščine delničarjev družbe Droga d.d.
4. Sklep k tč. 4:	Sprejme se sklep o uporabi bilančnega dobička, izplačilu	dividend	in
udeležbi uprave in nadzornega sveta na dobičku za leto 2001 ter se članom uprave in nadzornega sveta podeli razrešnica.
Ugotovitev bilančnega dobička:
Čisti dobiček 1997	52.846.465	SIT
1998	771-343-377	SIT
1999	1.341.697.019	SIT
2000	1.610.727.785	SIT
2001	1.438.835.228	SIT
skupaj	5.215.449.873	SIT
Bilančni dobiček v višini	5.215.449.873	SIT se uporabi za:
Izplačilo dividend	496.257.840	SIT
Izplačilo upravi in nadzornemu svetu	14.158.000	SIT
Druge rezerve	4.705.034.033	SIT
Bruto dividenda znaša	1.755	SIT.
Izplačilo dividend in izplačilo upravi ter nadzornemu
svetu bremeni dobiček	iz	leta 1997 v višini	52.846.465	SIT
in leta 1998 v višini	457-569.375	SIT.
Dividende se izplačajo v roku enega meseca po skupščini. Dividenda pripada delničarjem, ki so na dan 6.6.2002 knjiženi kot imetniki delnic pri Centralni klirinško depotni družbi d.d.
5. Sklep k tč. 5.:	Za revizorsko hišo se imenuje družba KPMG.
Predlagatelj sklepa o imenovanju revizorja je nadzorni svet, v ostalih primerih pa uprava družbe.
Čas zasedanja: Skupščina je sklicana za 31.05.2002 ob 11. uri.
Pogoji udeležbe: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so delnice družbe na dan 25.05.2002 vknjižene na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri Klirinško depotni družbi oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Glasovalno pravico lahko uresničuje le tisti delničar oziroma zanj njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik, ki je najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine družbi pisno prijavil svojo udeležbo. Prijava udeležbe je pravočasna, če na sedež družbe prispe do 28.05.2002. Pooblaščenec delničarja mora k prijavi udeležbe priložiti tudi pisno pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi.
Gradiva: Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda vključno s spremembami statuta je na vpogled v času od 30.04.2002 dalje na sedežu družbe, Industrijska 21, Izola, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
DROGA d.d. Uprava družbe
Opomba: Skladno z 287. členom ZGD Vas obveščamo o sklicu skupščine, dnevnem redu in predlaganih sklepih, ki bodo objavljeni 26.4.2002 na spletni strani borze na naslovu http://seonet.ljse.si ter v Uradnem listu RS, št. 37/02, z dne 26.4.200
SKUPINA DROGA
V Drogi so uspešne tudi ženske!
Ga. Ružiča Radojevič, direktorica Droga d.0.0. Skopje je prejela prestižno nagrado-Menedžerka leta 2001 v kategoriji trgovanje. Priznanja je konec marca podelila agencija Mareli Press iz Skopja, ki je tudi opravila raziskavo na osnovi anket. Ankete so izpolnjevali kupci - partnerji, ki so menedžerke (ankete so bile namenjene le ocenjevanju poslovnih žensk) ocenjevali na osnovi medsebojnega sodelovanja.
Gospa Radojevič prejema priznanje
Večina partnerjev je ocenila, da ga. Radojevič premore vse atribute, ki
Prizor s slovesnosti
so nujno potrebni za uspešno trgovanje: ambicioznost z neustavljivo
željo po napredku, znanje na področju trgovanja in spretnost, s katero to znanje uvaja v prakso, ter sposobnost za organizacijo in sinhronizacijo dela. Pripisali so ji tudi lepo lastnost, ki se kaže v spoštovanju osebnosti sogovorni-ka-partnerja in v upoštevanju mnenja drugih.
Podelitev priznanja ‘Menedžerka leta 2001’ je imela v Makedoniji veliko odmevnost, saj so podelitvi sledili vsi mediji, kar je zagotovo pripomoglo k večji prepoznavnosti našega povezanega podjetja Droga, d.0.0.,Skopje in Droginih izdelkov.
Gospe Ružiči Radojevič čestitamo v imenu vseh zaposlenih v Drogi d.d. in ji želimo še nadalje uspešno poslovno pot. Njeno priznanje je zagotovo tudi priznanje Drogi in v čast vsem njenim zaposlenim.
Bo ca6oT«Tra, bo "Xojiimej hh\ bo mcct na MaKCflOMCKaTa AcJiOBna >Kcna, arciuuijaTa "Mapc/in npcc’ ni aoacah Harpanirrc na 15-tc iiajyciicuiHit jkciih-MCHaucpH ia MimaTaTa ro/uma. Kpirre-piiyMii ja floncjiyBaH,e na obiic npinnann-ja, Kako ihto pc«ic BOAHTCJiKaTa Jlii/ia <I>njiimoBCKa, cc ycncuiiiOTO pa6oTcibc h H jrpaAomioT iimiiu na cjjnpMaTa, MeuaTa-Mciiaucp, OAHOCKO iipiriiiaiiiijaTa ril ao-oiija kciiii oa iiaiim ycnciiuii« <j)iip\m. kom co cBojoT iiiiTviiTif ncii Ayx če BnyuiTiija bo KpcaTIIBCII TBOpCHKIl lipoUCC II CCKOi aill uaoraaT pciiicmija na npo6jieMirre. roAH-
naBa 3a ycncmnn >Kenu-Menauepii Gca iipornacciiH I liicTaiika JlacKOBa-rcncpa* ach AHpeKTOp na 'Kan*. Py%ima PaAoc-BiiK-rciicpancii AiipeKTop na *flpora flOO", flaBmina TaiioBCKa-4)HiiaiicoB paKOBOAiiTCJi na J n "CrpoKCBo’. PopAa-na 3a6p»iancn -ynpaBiiTCJi na Tlnonnp upoMCT '98", Bcpa XpncTOBCKa-t|)nnan-cob AnpcKTop na "MBM M/icicapa-EiiTO-Jia", EMimnja raBpnnoiia-Mcnaucp na Kanon 77, CaBcra fopfncBa-paKoBOAn-tcakb na cK0ii0MCK0-({)iinancucKaTa cny>K6a TOHflAX AH. >KiiBKa JaitKOna* concTBcniriKa na iipiiBaTintoT JApan-
ctbch Aom " A jicKcanAap" -OrpyM»ma n Biiojida fliiMocka- rcucpajicii ceKpcTap na Pcny6nimKH0T ncmap ja nosioui na juma co MemaAcn xciiA»Kcn riOPAKA. 3a yciicninn xcnn-MaA0C0ncTBcnn‘iKii Gca iiporAaccnn Taniana ricmcBCKa-concTBcnn«iKa na koimctiimkhot ca/ion 'Topjo*. Jcjimia r>occBCKa-(J)nnanco» AnpcKTop na MHn flOO, Ba/ieimina Ta* ncBCKa-coiicTBcniiMKa na (j>piijcpcK0T0 cryAno *Mb\ Mhmii KapajanoBa- conc-TneHlflKa na amcKaTa "f>uo(|)apM" oa Te Brcanja n Cim Bana fluMKOBCKa- conc-TBCHHMKa na UBckapa 'CiuiBa'. (B.M.)
Dogodek je zabeležil tudi osrednji makedonski dnevnik
SKUPINA DROGA
Droga Livsmedel AB - Švedska (Prevod)
Droga Livsmedel AB je bila ustanovljena leta 1993. Danes je to eden največjih švedskih distributerjev za izdelke iz JV Evrope. Naši ciljni trgi so trije: trg za priseljence, verige trgovin na Švedskem in izvozni trg. Sprva smo prodajali predvsem na domačem trgu, danes pa je tržni delež velik tudi na ostalih dveh trgih. Poslovanje je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta zelo uspešno, prodali smo za 1,1 milijonov evrov proizvodov. Lani smo v celem letu s prodajo realizirali 3,6 milijonov evrov.
Naše izdelke prodajamo po vsej Švedski, največ okrog Goteborga, Stockholma in Malmoja. Verigam trgovin na Švedskem prodamo 30%
KCtcv CorlOn/
vseh proizvodov, izvozimo pa 25% proizvodov. Največ izvažamo na trge Velike Britanije, sledijo Danska, Irska, Finska, Islandija in Norveška.
V	Drogi Livsmedel AB je samo 10 zaposlenih: 5 prodajnikov: Mats Lindqvist (generalni direktor), Bogdan Kosoric, Zoran Gačo (trgovska posrednika), Tomas Holmstedt in Rita Corlin.
2 skladiščnika, ki sta zadolžena za sprejem in izdajo izdelkov: Robert Scharnke in Christoffer Lindell.
3 upravitelji: Igor Božic, odgovorni za nakup in prodajo izdelkov, Annika VVickstrom Božic, ekonomistka, ki skrbi za upravljanje, poročila in proračune, ter Anders Larsson, ki je zadolžen za carinjenje uvoženih izdelkov ter za prevzem in izdajo naročil in računov.
Prodaja Argete in Začinke je na Švedskem izredno uspešna.
Naše delavce smo spraševali, kaj menijo o matičnem podjetju Droga d.d. Odkrili smo, da pogrešajo stike s slovenskim podjetjem. Mnogi v Sloveniji še sploh niso bili, in razen Giannija Sokolica ne poznajo dosti zaposlenih iz matične firme, zato bi radi pogosteje kontaktirali z Drogo Slovenia. Tako bi bolj občutili, da so vsi del enega skupnega podjetja. Naši trgovci so lani obiskali Slovenijo in Drogo zelo pohvalili. Bolje so spoznali tudi vse Drogine izdelke. Skladiščniki poznajo Drogo v Sloveniji samo po izdelkih. Da bi bili torej stiki boljši, bi se morali pisno sporazumevati v angleščini. Malo jih je, ki revijo Naš glas razumejo, zato bi bilo pametno, če bi nam iz Slovenije pošiljali kratka poročila o dogodkih ali morda kratke povzetke iz Našega glasu v angleškem jeziku.
Prehrambeni sejem Next Step v Stockholmu
Ta teden se Droga Livsmedel AB predstavlja na prehrambenem sejmu Next Step v Stockholmu. Vodje oddelkov so sejem pohvalili. Piščančji pašteti Argeta je švedski izdelovalec paštet dodelil največ točk za kakovost in pri tem izjavil, da sam ni zmožen doseči tako visoke kvalitete. Na sejmu smo imeli degustacijo argetinih proizvodov in podeljevali vzorce začinke All-krydda.
DROGA
SKUPINA DROGA
Droga Livsmedel AB - Svveden
Since the establishment in 1993, Droga Livsmedel AB has grovvn into one of Sweden’s largest suppliers of Products from South East Europe. Our target market is divided into three divisions: immigrant market, Svvedish chains & export market. During the first years of our busi-ness, sales were conducted almost exdusively towards the ethno market, but today, our other two target markets are gaining shares and they are increasing each year. 2002 has started off very well and we reached a turnover of slightly over 1.1 million Euro the first quarter. This is to be compared with 3.6 million for the entire year 2001.
Our goods are sold in ali of Svveden, vvith a majority around Goteborg, Stockholm and Malmo. 30% of our sales are conducted to pure Svvedish chain-connected stores vvhile 25% is export sales. Our main export markets are England, Denmark, Ireland, Finland, Iceland & Norway in the mentioned order. Droga Livsmedel AB has 9 employ-ees plus one sales man who vvorks on commission. Considering that we are 10 people ali together the vvork-ing tasks are devided as follovvs:
5 sales persons: Mats Lindqvist (General Manager), Bogdan Kosoric, Zoran Gačo (commission sales man), Tomas Holmstedt & Rita Corlin.
2 storage staff handling ali incoming and outgoing goods:	Robert Scharnke & Christoffer Lindell.
3 administrators: Igor Božic who is responsible for products, purchase and commercial activities. Annika VVickstrom Božic taking care of economy, administration & ali reports and budgets. Anders Larsson vvho takes care of ali import administration & customs and vvho registers orders and invoices to and from our customers.
Our sales group is getting more and more appreciation from the Svvedish consumers especially for Argeta and Zacinka.
We asked the employees regarding their opinion of our mother compa-
ny - Droga d.d. and the collected ansvver is that we have too little con-tact. Part of our employees have never visited Droga in Slovenia and part from Gianni Sokolic, they have not met many members from the mother firm. The main vvish vvould be to achieve a more continuous contact vvith Droga Slovenia so that everyone vvould get a feeling of belonging together a one company. We vvill have to think about a solu-tion for resolving and improving the lack of “getting together”. The sales group visited Droga in Slovenia last year and they vvere very satisfied vvith their trip. They ali got a better feeling for the products after this educative vveek. The guys in the storage knovv Droga Slovenia only from goods coming in. One way of making the communication better and increasing the feeling of belonging vvould be to have ali communication vvritten in English. Today, only very fevv of us can read for example Nas Glas. It vvould be a big and very positive step if someone from the mother company vvould vvrite a short “information letter” in English every once in a vvhile. It could include the main events for the period - maybe a fevv vvords from some of the articles in Nas Glas.
Next Step Food fair in Stockholm
This vveek, Droga Livsmedel AB, is attending a food fair called Next Step in Stockholm. So far, vve have received many positive reactions from the attending branch people. Argeta Chicken spread received highest quality points from one of the Svvedish producers of meat spreads - they even claimed that they are not able to reach such high quality in their own production! During the fair, vve have degusta-tions of products from the Argeta group and vve are giving away sam-ples of Zacinka - Allkrydda.
Annika VVickstrdm
SKUPINA DROGA
Droga d.0.0. Sarajevo (Prevod)
Dne 4.3.2002 je Droga Sarajevo d.0.0. z uradno podelitvijo certifikata s strani (priznane certifikaci-jske hiše) BVQI potrdila skladnost z zahtevami standarda ISO 9000:2000 na področju uvoza, izvoza in distribucije (razdeljevanja) prehrambenih izdelkov.
'
Certifikat sustava kvalitete
dodjeljen
DROGA d.0.0. SARAJEVO SARAJEVO, BIH
Bureau Veritas Quality International potvrctuje da je napravljena prosudba sustava osiguranja kvalitete kod gore imenovanog dobavljača te ustanovljena sukladnost sa %a h tj e vi m a niye navedenog standarda
. STANDARDI KVALITETE ISO 9001:2000
■ OPSEG DOBAVLJAČEVE DJELATNOSTI
UVOZ, IZVOZ I DISTRIBUCIJA PREHRAMBENIH PROIZVODA
Datum prve certifikacije:
4. MART, 2002
U% uvjet da dobavljal neprekidno sradovoljavajuie primjenjuje sustav osiguranja kvalitete, ovaj certifikat vrijedi do:
4. MART, 2005
Datum: 14. MART, 2002
Podružnica:
BVQl SLOVENIJA Celovška 73 1000 Ljubljana Slovenija
7
UKAS
MANAGEMENT
Zn Bureau Veritas Quality International (Holding) S.A., 2,ul Floor, Tovver Bridge Court 224-226 Tovver Bridge Road London SE1 2TX
Certifikat br: 106568
The uk of Accruiitntion Mark indicu« accruiiutmn in respvet of thimc achvitics covvrtd by rite »ccrcditation cirtificatc numlxr (»IM
* Degustacije in druge promocijske aktivnosti blagovnih znamk Argeta, Barcaffe in 1001 cvet potekajo na bosanskem tržišču že od začetka letošnjega leta. Aktivnosti so organizirane po maloprodajnih mestih trgovske verige Konzum in v vseh večjih centrih.
* Na bosanski trg sta uvedena dva nova izdelka blagovne znamke Barcaffe: Barcaffe classic 100 g in Barcaffe Orient 100 g. Uvajanje novih izdelkov je marketinško podprto z oglasi v tiskanih in elektronskih medijih.
* Pričeli smo s poslovanjem v prvem renoviranem objektu trgovske verige Konzum v “KONZUM - STOP”.
DROGA d.o.o., Sarajevo
* Dana 4.3.2002., DROGA d.0.0. Sarajevo je i službeno potvrdila sistem upravljanja kvalitetom, certificiranjem od strane renomi-rane certifikacijske kuče BVQI, a u skladu sa zahtijevima standarda ISO 9001:2000, na području: uvoza, izvoza i distribucije prehrambenih proizvoda.
* Od početka godine se redovno održavaju planirane degustacije i promocijske akcije brandova “ARGETA”, “BARCAFFE” i “1001 CVET”. Predmetne aktivnosti se organiziraju u lancu maloprodajnih objekata KONZUM kao i u svim velikim tržnim centrima.
* Uvodenje na tržište dva nova proizvoda iz asortimana BARCAFFE (BARCAFFE CLASSIC 100 g i BARCAFFE ORIENT 100 g), takoder je podržano i marketinškom kam-panjom u pisanim (dnevni listovi i časopisi) i elektronskim medijima. (prilog: BARCAFFE CLASSIC & BARCAFFE ORIENT).
KONZUM d.d. Sarajevo
Želimo Vas obavijestiti da smo u mjesecu februaru 2002., uključili u sistem poslovanja prvi u lancu renoviranih objekata iz lanca “KONZUM - STOP”.
SKUPINA DROGA
Ena izmed degustacij Argete
ULAZ
Nekaj malega o kavi Barcaffe Orient
V	februarju smo pričeli s proizvodnjo in prodajo novega izdelka Barcaffe Orient. Izdelek se proizvaja v Bosni in sicer v podjetju Vispak iz Visokega in je namenjen bosanskemu tržišču. Izdelek smo razvili v laboratoriju za kavo v sodelovanju z Drogo Sarajevo.
Izdelek je mešanica pražene mlete kave pakirane v vrečko po 100 g. Na prednji strani vrečke je prikazan tipičen način priprave kave v Bosni, to je “turški” način.
Kava se pripravi v “džezvah” ali “ibrikih” in nato nalije v “fildžane”, to je majhne okrogle porcelanske skodelice.
Prav ta tradicionalni način priprave in pa navade pitja kave v Bosni smo tudi upoštevali pri razvoju nove kavne mešanice. Pri tem so nam pomagali sodelavci iz Droge Sarajevo, ki so nas seznanjali s bosanskim tržiščem in okusom kave. Izhodišče za nov izdelek so nam torej bili poznavanje razlik med tipičnim slovenskim in bosanskim okusom kave in načinom priprave kave ter analiza pomembnejših izdelkov bosanskega trga.
Nova kavna mešanica Orient je polnega, bogatega, močnega okusa s prijetno izraženo grenkobo. Aroma kave je polna, močna.
Vsa tehnologija (stopnja praženja, način mletja) je podrejena načinu priprave turške kave. V izdelku je združena tradicija bosanske kave s sodobno tehnologijo in našim znanjem.
Klement Valenčak
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
Sestanek notranjih presojevalcev
Na začetku vsakega leta pripravimo plan notranjih presoj za tekoče letoin z njim opredelimo kdaj in v kateri organizacijski enoti bodo potekale notranje presoje. Temu okvirnemu planu sledi še podrobnejši plan, v katerem so opredeljene presojevalske skupine in presojanci v posamezni OE. Lani smo prvič začeli z izvajanjem notranjih presoj sistema ravnanja z okoljem po SIST ISO 14001, letos letu pa smo notranjim presojam sistema kakovosti (ISO 9001) in ravnanja z okoljem (ISO 14001) dodali še presoje HACCP, ki bodo izvedene v aprilu in oktobru v vseh PC.
Kmalu po tem, ko je plan notranjih presoj pripravljen in potrjen s strani uprave, se aktivni notranji presojevalci zberemo na rednem letnem sestanku.
Letos je sestanek potekal 15. februarja.
Na njem smo predstavili plan in podrobnejši plan notranjih presoj, se seznanili s problematiko izvajanja notranjih presoj, najpogostejšimi neskladnostmi in problemi pri podajanju neskladnosti v lanskem letu, opozorili, na kaj naj bodo presojevalci posebej pozorni pri letošnjih presojah, in podali informacijo o novem SIST ISO 9001:2000.
Na začetku sta bila poudarjena
vloga in pomen notranjih presoj, ki služijo predvsem vodstvu kot orodje za izboljšanje sistema vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem.
Ko smo obravnavali načine podajanja neskladnosti, smo si ogledali dva primera pomanjkljivo napisane neskladnosti in primer ustreznega podajanja neskladnosti.
Seznanili smo se tudi z novostmi iz 3. izdaje SIST ISO 9001:2000, katerega kopijo so presojevalci dobili kot gradivo. Glavna razlika je v procesnem pristopu, zato moramo v Drogi čimprej definirati procese in njihove medsebojne povezave.
V	zaključku so bile podane informacije o tem, da bo recertifikacijska
presoja sistema kakovosti v januarju 2003 in bo potekala po SIST ISO 9001:2000.
Usposabljanje notranjih presojevalcev bo izvedeno v prvi polovici 2002 in jeseni bodo notranje presoje že potekale po novem standardu.
Plan notranjih presoj in podrobnejšo razdelitev v skupine si lahko ogledate preko računalniške aplikacije Droga Organizacijski dokumenti / Vsi / LPNP - Letni plani notranjih presoj / LPNP 2002 / Kontrolirano.doc in Dodatni dokumenti.
Damjana Poberaj
Novost v letu 2002 - notranje presoje HACCP
Po letu in pol dela na izgradnji sistema HACCP za nemesne proizvodne programe so rezultati dela že dobro vidni in nastopil je čas, da jih preverimo, ocenimo ter razmislimo o dopolnitvah in izboljšavah. Cilj je seveda zagotoviti učinkovit sistem, ki bo zagotavljal zdravstveno ustrezne izdelke.
Notranja presoje sistema so primerno orodje za ta namen. Prve notranje presoje sistema HACCP izvajamo v aprilu. Po posameznih profitnih centrih potekajo v sklopu notranjih presoj ISO 9001 in ISO 14001 ali pa samostojno. S presojo ugotavljamo, ali so postopki, ki obsegajo HACCP-študijo, HACCP- plan, osnovni program in vzdrževanje sistema skladni z osnovo za vzpostavitev in izvajanje in ali je sistem v praksi pravilno izvajan.
Teden dni pred presojo dobijo presojevalci na vpogled HACCP- študijo in HACCP-plan. Dokumente natančno preučijo. Nadaljnja tehnika izvajanja presoje je enaka kot pri notranjih presojah sistema kakovosti (izdelava plana, uvodni sestanek, izvedba presoje, zaključni sestanek, poročilo o neskladnosti, korektivni ukrepi). Presojevalci morajo imeti poleg znanja za izvajanje presoj tudi znanje s področja varnosti živil. Pomembno je poznavanje zakonodaje, osnovnega programa, poznavanje tveganj, poznavanje postopkov za preprečevanje tveganj. Pri izvajanju presoj smo posebno pozorni na usposobljenost zaposlenih, ki obvladujejo kritične kontrolne točke in izvajajo osnovni program. Ti morajo poleg poznavanja postopkov poznati tudi posledice neizvajanja.
Za lažje izvajanje presoj HACCP smo izdelali vprašalnike, s pomočjo katerih se na presojo lahko ustrezno pripravimo in ki med presojo služijo presojevalcem kot opomniki.
Notranje presoje HACCP bomo izvedli ponovno oktobra, takrat za nove HACCP študije. V maju pa nas čakajo tudi tri informativne zunanje presoje sistema HACCP, na katerih bomo pridobili še neodvisno mnenje zunanjih strokovnjakov o uspešnosti in učinkovitosti našega HACCP sistema.
Nataša Gladovič
USPOSABLJANJE
Sodelavcem prijazno in uspešno vodenje
Z 28.marcem se je zaključilo eno izmed prijetnejših druženj z vidika usposabljanj.
To je bila namreč zadnja delavnica iz cikla “Sodelavcem prijazno in uspešno vodenje", na katerih so se usposabljali predvsem vodje izmen.
V	nekoliko krajši obliki kot naši predhodniki (srednji proizvodni management) smo skozi šest delavnic gradili pozitivno klimo na delovnem mestu, se posvečali različnim oblikam organizacijske komunikacije in obvladovali spremembe. Predvsem vedrost svetovalcev, ge. Katje Klobučar in g.Milana Terpina, in ugodna klima, h kateri smo prispevali prav vsi udeleženci, sta povzročili, da smo se mnogi med nami že v ponedeljek veselili četrtkovega druženja in novih vsebin, ki naj bi jih trenirali.
Delavnice so popestrili tudi video posnetki posameznih vaj, ki so nam še bolj približali predavane vsebine in nam dali motivacijo za izboljšave.
Ves čas je vladala ugodna klima
Slednjo sta nam ob slavnostni podelitvi diplom še dodatno dvignila svetovalca, ki sta nas pohvalila kot eno boljših skupin, s katerimi sta delala.
Želimo si lahko le, da bomo vse ”natrenirano” s pridom in čimbolj pogosto uporabljali v praksi...
Katja Pevc
Uspešna poslovna predstavitev ( Dodatek k članku iz marčne številke glasila)
S tem, da vaja dela mojstra in da je eksperiment najboljša metoda spoznavanja, se strinja tudi naša sodelavka, ki je morala “oponašati" samo sebe (ob budnem očesu predavateljice).
Tudi 2. skupina je bila pohvaljena!
USPOSABLJANJE
Sistem za spremljanje in razvoj vodij - 2. del
V	februarski številki smo predstavili prvi del sistema za spremljanje in razvoj vodij oz. nastanek orodja, ki je podlaga za sistem.
Drugi del vpeljave sistema za spremljanje in razvoj vodij pa je bil namenjen usposabljanju vseh vodij in sodelavcev.
Na celodnevnih delavnicah so se vodje pod vodstvom svetovalcev TMI usposabljali za štiri področja, po katerih so bili oz. bodo ocenjevani. To so :
• USMERJENOST K CILJU (na kratko smo se sprehodili skozi postavljanje ciljev, spoznali strateški model, ki ga oblikujejo različni nivoji ciljev, in ga navezali na razmere v Drogi)
• ORGANIZACIJA (spoznali smo ATKAM kot obliko pregledne in učinkovite organizacije)
• KOMUNIKACIJA (ponovili smo oblike komunikacije in se seznanili z različnimi komunikacijskimi profili)
• TIMSKO VODENJE (“trenirali” smo “strokes” - gre za katerokoli obliko pozornosti, ki jo lahko pokažejo ljudje - in veliko pozornosti namenili delegiranju kot učinkovitemu načinu reševanja nalog, stimuliranju sodelavcev in povečevanju ravni njihovih pristojnosti)
Zadnji del delavnic je bil namenjen ocenjevanju. Vodje so spoznali orodje oz. vprašalnik in najprej ocenili sami sebe, v nadaljevanju pa še svojega nadrejenega vodjo. Svetovalec TMI, g. Cimerman, je vodje seznanil z rezultatnim obrazcem, ki sestoji iz treh krivulj (slika):
• modre, ki ponazarja samooceno vodje,
• rdeče, ki ponazarja oceno nadrejenega ter
• zelene krivulje, ki predstavlja skupno povprečno oceno vseh podrejenih in je tako anonimna.
S pomočjo pripravljenih obrazcev so se vodje urili v interpretaciji rezultatov in pripravi na dialog s svojim nadrejenim ter tudi podrejenim vodjo.
Vtisi, ki smo jih nabirali po koncu delavnic, so bili zelo pozitivni. Dopolnjuje pa jih tudi analiza anket, ki je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva prav z vsemi vidiki delavnic.
V	aprilu so se usposabljali tudi sodelavci. Na kratkih delavnicah so se seznanili s sistemom, spoznali, zakaj ga potrebujemo in čemu je namenjen, ter izvedli ocenjevanje in tako oblikovali prej omenjeno zeleno krivuljo.
Vpeljava sistema za spremljanje in razvoj vodij je tako zaključena. Svetovalci bodo pripravili rezultatni obrazec, ki ga prejmeta vsak vodja in njegov nadrejeni. Služil jima bo za pripravo na letni osebni pogovor,
kjer bosta skupaj ugotavljala prednosti in izzive in pripravila osebni razvojni načrt vodje.
Vodje vsakodnevno igrajo različne vloge oz. lahko rečemo, da imajo več klobukov, ki jih kar naprej menjujejo:
• klobuk poslovneža, ki si ga nataknejo, ko sklepajo posle z drugimi poslovneži,
• klobuk strokovnjaka, ki ga nosijo, ko opravljajo delo na svojem strokovnem področju, ter
• klobuk managerja oz. vodje, ki ga nosijo kot vodje svojim sodelavcem.
Prav slednji je zelo pomemben in verjamemo, da smo vsi skupaj pripomogli k razvoju tega klobuka vodij, ki vodi h kakovostnejšemu in učinkovitejšemu vodenju sodelavcev.
PROJEKTNA SKUPINA
Ocenjevanje vodij - povratna informacija
Ime In priimek.............Šifra:........Cikel:
REDKO OBČASNO POGOSTO
Hvali pred skupino, kritizira pa na štiri oči.
£
m
Spodb. sodelovanje vseh In podrejene vključuje v odgovorne naloge.
r
m
z
O
Zaupa v sodelavce.
Ustvarja pozitivno vzdušje In podrejeni mu zaupajo.
Pri odločitvah upošteva mnenja podrejenih oz. sodelavcev.
Povzroča nezaupanje v timu.
Slabo uskljajuje različne interese tima.
Z
m
S
m
m
z
O
Prisvaja sl zasluge tima In govori v ednini 'jaz sem'.
OdlDČa sam, brez upoštevanja mnenja članov tima.
VEČINOMA
H
3 0 < o o. m'
| USPOSABLJANJE
Droga se spreminja - Naš glas je zrcalo sprememb
Delavnica o vlogi in pomenu glasila pri internem komuniciranju.
Ameriška pisateljica Eriča Joung (napisala je uspešnico Strah pred letenjem) je v nekem intervjuju izjavila, da je roditi otroka veliko lažje, kot roditi roman. Misel, ki me je ob tej izjavi prešinila, je bila, da pač ima vsakdo svoje izkušnje in morda težave, skozi katere presoja svet. Vendar, ko sem se nekaj let kasneje lotevala pisanja prispevkov (ne romanov) za glasilo, sem se večkrat spomnila na pisateljičino izjavo. Zakaj?
Le kdor piše, ve, kako zelo težko je včasih najti primerne besede, ki bi zaokrožile porojeno misel, in kako mučna je misel na še ne napisan prispevek, ki ga moramo (morda do dvanajste ure istega dne) oddati v uredništvo, navdiha pa od nikoder. In še in še bi lahko naštevali.
Ena od delavnih skupin med pisanjem "domače naloge”, ki je sledila predavanju. Predavatelj je "suflirar vsem.
Dopisniki Našega glasu bodo uvod zelo dobro razumeli. Torej, ne pišemo le zato, ker to (morda) počnemo lažje od drugih ali ker smo potni navdiha in idej; največkrat pišemo zato, ker se zavedamo pomembnosti internega komuniciranja in ker vidimo v njem smisel. Vemo, da če sami ne bomo opisali dogodka, ki se je zgodil v našem delovnem okolju, o njem ne bo pisal nihče, pa tudi nihče nič vedel ne bo o njem.
Kako zelo pomembno je interno komuniciranje in kolikšna je pri tem vloga internega glasila, smo poslušali na delavnici z naslovom “Droga se spreminja-Naš glas je zrcalo sprememb”, ki je potekala
9.4.2002	v konferenčni dvorani upravne zgradbe v Izoli. Organizirala jo je agencija PR PLUS iz Maribora, ki je v Drogi d.d. (po pogodbi) zadolžena za stike z javnostmi. Naslov delavnice je sicer tesno vezan na Drogino glasilo, vsebina predavanja pa je obsegala celoten projekt internega komuniciranja v podjetju.
G. Brane Gruban, eden izmed direktorjev mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev IABC s sedežem v San Franciscu, nas je seznanil z modelom strateškega načrtovanja upravljanja internih komunikacij, dotaknil se je teme interne komunikacije tretje generacije, nove psihološke pogodbe, novih modelov internih komunikacij in pri tem nepogrešljive vloge vodij (komunikacije so sestavni in neločljivi del
vodenja) ter številnih drugih zanimivih tem o internem komuniciranju. Po predavanju g. Grubana smo pod vodstvom predstavnic agencije, ge. Lavre Munda Slaček in ge. Miloj-kePodgornik, poskušali ugotoviti pomanjkljivosti svojega glasila in načine, kako jih odpraviti. Kako pritegniti bralce in nove dopisnike, je bila tudi ena izmed (večnih)tem. Predvsem pa smo poskušali poiskati nove vsebine rubrik.
Delavnica je bila zanimiva in poučna. Naša pričakovanja so bila sicer mnogo večja, kar je pričala zabeležka, ki smo jo sestavili v uvodu delavnice; menili smo, da nam bo agencija ponudila rešitve naših težav. Naredila je mnogo bolje. Opozorila nas je na dejstvo,
da so rešitve v nas samih; kako naj ne bi bile, saj svoje delovno okolje sami najbolje poznamo.
Naj bo Naš glas res zrcalo sprememb v našem okolju, zatorej dopisujte v svoje glasilo.
Majda Vladi
Foto Dragica Mekiš
NOVI IZDELKI
Mešanice začimb
Z dolgoletnim znanjem in izkušnjami smo v našem razvoju pripravili dve novi mešanici začimb za ribje jedi in različne rižote. Pri ustvarjanju receptur mešanic smo upoštevali predvsem značilnosti naše kuhinje, tradicionalni slovenski okus in tudi raznolikost okusov gostov iz celega sveta, ki radi posegajo po teh jedeh.
Marsikdo, ki rad kuha, se sreča z vprašanjem, kako začiniti tako specifične jedi kot so ribje jedi ali rižote, da ne izgubijo svojih značilnosti delikatne in “dietetične" hrane. Katere začimbe naj torej uporabimo, da okus teh jedi še izboljšamo? Danes vam predstavljamo dve novi mešanici.
Začimbna mešanica ZA RIBE, neto ^og.
Mešanica začimb in soli za ribe je primerna za začinjanje vseh vrst rib pripravljenih na različne načine. Mešanica je sestavljena iz mletih začimb: česna, črnega popra, gorčice, pimenta, z dodatkom citronske kisline in naravne arome limone.
Vsebina vrečke zadostuje za pripravo 2 kg rib. Pri uporabi upoštevajte, da je mešanica že slana, zato je dodajte le nekaj ščepcev več, kot če bi ribo solili.
Recept za enostavno ribjo jed:
OSLIČ S PANCETO
S primerno količino začimbne mešanice za ribe natrite osličeve fileje z obeh strani. Popecite jih na vročem olju in zalijete z malo belega vina. Počasi jih dušite, dokler tekočina ne izpari in se vino razdiši. Takrat so fileji pripravljeni.
V	drugi posodi hrustljavo zapecite rezine slanine in jih položite na osličeve fileje. Jed je pripravljena.
Nasvet: Pripravljeno jed postrezite s polento Zlato polje, popečeno na maslu.
Začimbna mešanica ZA RIŽOTE, neto 20g.
Začimbna mešanica za rižote je idealna mešanica mletih začimb, ki so primerne za vse vrste rižot, tako mesnih in zelenjavnih kot ribjih. 1 čajna žlička začimbne mešanice ZA RIŽOTE zadostuje za pripravo rižote za 2 osebi. Mešanico sestavljajo mlete začimbe: čebula, črni poper, česen, peteršilj, zelena, sladka paprika, gorčica, majaron, lovor, muškatni cvet Ta mešanica ne vsebuje soli.
Recept za okusen obrok:
RIŽOTA IZ PURANJEGA MESA
Na maslu prepražite na kocke narezane puranje prsi in jih na nizkem ognju dušite, da se meso na pol zmehča. Začinite z začimbno mešanico Za rižote, dodajte riž Zlato polje in solite. Prepražite, da riž postekleni. Jed zalijte z vročo vodo samo toliko, da je pokrita.
Ob občasnem dolivanju vode rižoto dušite na zmernem ognju, da se riž skuha “al de n te”.
Nasvet: Rižoto dekorirajte z nasekljanim peteršiljem in potresite z naribanim parmezanom.
točim w
tuiltui tu tlirtlt
BtettoHI
Bojofl/
A
Helena Čok Slike Jaka Jeraša
NOVI IZDELKI
Maeslrov piknik
Takoj ko posijejo prvi spomladanski žarki, se z lepim vremenom in visokimi temperaturami prične čas piknikov in uživanja v okusni hrustljavi hrani, pripravljeni na žaru.
Tako vam danes ponujamo nekaj nasvetov, kako z začimbami in začimbnimi mešanicami Maestro začinite na žaru pečene jedi. Kot uvod v letošnjo sezono piknikov vam ponujamo tudi okusen recept Mesni krožnik z žara, ki je pripravljen za štiri osebe z dobrim tekom.
Na žaru lahko pečemo vse jedi:	zelenjavo,	meso,
morske sadeže in celo sadje. Jedi na žaru so dobrodošla popestritev vsakdanje prehrane, ki pa je ne pripravljamo samo na pikniku v naravi. Majhen električni žar si lahko namreč omislite tudi doma.
In kako je z začimbami? Zagotovimo vam lahko, da boste z začimbami Maestro dodali vašim izkušnjam na žaru povsem nove dimenzije. S široko paleto izdelkov začimb Maestro bo prav vsak izmed vas lahko postal strokovnjak v pečenju na žaru. In katere začimbe dodati? Za meso na žaru je v paleti začimb Maestro kar nekaj namenjenih prav jedem, o katerih govorimo: Čevap je namenjen za pripravo mletega mesa na žaru, Žar za vse vrste mešanega mesa na žaru, Mešanica za svinjino pa, je pripravna za pisana nabodala. In še en majhen nasvet: kotlete na žaru na koncu pečenja posujte še z nekaj listi aromatičnega pehtrana. Za vse vrste perutnine lahko uporabite mešanico Koko, s Curryjem pa lahko začinite tudi purana. Če pa se boste odločili za pripravo rib na žaru, je na voljo nova mešanica začimb Za ribe.
In kako je z zelenjavo? Na žaru lahko pečemo različne vrste zelenjave: od paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk do krompirja, pravzaprav vse, kar najdemo na vrtu ali kupimo na tržnici. Za najbolj preprost recept potrebujemo le še malo soli, lahko pa zelenjavne jedi izboljšamo z Mediteransko mešanico ali tudi z mešanico Žar.
Brez omak pri jedeh na žaru ne gre. Spet vam bodo v pomoč začimbe, npr. pri pripravi omake iz paradižnikov in paprike, ki ji lahko velikodušno dodate poleg soli in popra še peteršilj ali - še bolj preprosto - uporabite mešanico Za paradižnikove jedi.
Na žaru pa lahko pečemo tudi sadje, ki je lahko samostojen obrok ali okusna sladica. Tako lahko pri pečenju ananasa na žaru dodate Čili, ki pa se odlično prilega tudi k pečenim bananam in jabolkom.
Na koncu ne pozabite, da se k jedem na žaru lepo prilegajo osvežilne solate iz sveže zelenjave, v katere prav posebej sodi Česnova sol.
fMA€ STI\0\
Danes kuha maestro!
f Ča4 piknikov je tu
Začinite si sončne dni z začimbnimi mešanicami Maestro! j	Razveselite sebe in svoje	najbližje s specialitetami z žara.
Me&ni krožnik z žara (za 4 &ebe)
i	4 manjša piščančja bedra
i	4 manjše puranje zrezke
40 dag svinjskega stegna 12 dag mletega mešanega mesa j	12 dag rdeče paprike Maestro
25 dag krompirja mešanica začimb Koko Maestro curry Maestro
mešanica začimb za svinjino Maestro mešanica začimb čevap Maestro zeliščna sol Maestro črni poper Maestro olje
\	3 dag čebule
j	Priprava:
Piščančja bedra začinite s Koko Maestro, puranje zrezke pa s curryjem Maestro Svinjsko stegno začinimo z mešanico za svinjino Maestro, narežemo na manjše !	koščke in nanizamo na nabodala.	Mleto meso začinimo z mešanico čevap Maestro,
dobro premešamo z malo na olju	prepražene čebule in oblikujemo kroglice.
Oprano in na kose razrezano papriko začinimo z zeliščno soljo Maestro Opran, olupljen in na kose narezan krompir solimo in popramo. Na žaru na segretem olju najprej pečemo piščanca, nato dodamo še drugo meso in zelenjavo. Pečene
dobrote ponudimo s svežo ali popečeno čebulo in solato.
In na koncu še:
vse omenjene mešanice začimb boste na policah v trgovinah spoznali po značilni oranžni barvi nalepke in pokrovčka kozarčkov. Večina mešanic pa vam je na voljo tudi v vrečkah.
Sandra Kregar Brus
SVET DELAVCEV
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha!
Ta neštetokrat potrjen ljudski pregovor lahko uporabimo tudi ob zaključku pogajanj o Podjetniški kolektivni pogodbi DROGE d.d..
Svet delavcev je na zadnji seji, 27.3., z zadovoljstvom pozdravil podpis Podjetniške kolektivne pogodbe, ki je bila podpisana istega dne. Tako so se uspešno zaključila pogajanja med upravo in tremi sindikati, organiziranimi v Drogi - OSO, ZSSS in KNSS. Pri tem ni pomembno, koliko je ena in druga stran popustila, pomembno je, da je PKP podpisana.
In spet bi lahko ta isti pregovor uporabili ob dogajanjih s prehrano v tovarni. SD je sprejel sklep, s katerim je imenoval odbor, ki naj spremlja in rešuje vse naše pripombe na prehrano med delovnim časom.
SD je na marčni seji obravnaval prvo informacijo o poslovnih rezultatih v lanskem letu. (O tem smo poročali v marčnem NG).
“Z doseženimi rezultati poslovanja smo zelo zadovoljni!” je menil član uprave, Aleš Škraba.
SD pa je ob tej priliki izrazil mnenje, da zaposleni pri sistemu nagrajevanja ne vidimo korelacije med uspešnostjo poslovanja družbe in nagrajevanjem. Najbolj smo zaposleni nejevoljni nad korekcijskim faktorjem, ki ga-kljub obrazložitvi v prejšnjem NG - ne znamo izračunati. SD je na tej seji obravnaval tudi gibanja bolniških odsotnosti (objavljeno v marčnem NG), in prišel do vzpodbudne ugotovitve, da se bolniška odsotnost zmanjšuje. Prav tako smo se seznanili s podatkom, da so počitniška stanovanja DROGE zelo dobro zasedena ter da smo v letu 2001 enajstkrat solidarnostno pomagali našim delavcem ali njihovim družinskim članom.
Vedno smo najbolj veseli novih delovnih mest. Tokrat je družba uvedla, SD pa se je s tem strinjal, naslednja nova delovna mesta:
Novi delniški rekordi
MAREC je s svojim nadpovprečno toplim vremenom dobesedno prebudil delniške tečaje iz zimskega spanca in jim tudi ni dovolil pomladanske utrujenosti. SBI je namreč v enem samem mesecu zrasel za rekordnih 12,1 %, PIX pa za prav tako visokih 8,7%. Seveda se je rast poznala tudi v porastu vrednosti dnevnega prometa, saj je na doseženo rast tečajev odločilno vplival prav pritok novega denarja v delnice. Optimistično razpoloženje trga in vedno manjše število za portfeljsko investiranje razpoložljivih delnic sta namreč v zadnjem letu dodatno osiromašila ponudbeno stran, končni rezultat razlike med ponudbo in povpraševanjem pa smo že navedli.
•	Vodja VRS v PC NT, tehnik kakovosti v PC SOL, vodja marketinga za gostinstvo in vodja pozicioniranja. SD
je imel zgolj eno pripombo in sicer, da je poimenovanje zadnjega delovnega mesta nekoliko nenavadno.
SD je na predlog sindikata (OSO) imenoval ODBOR za prehrano med delovnim časom v sestavi:
Brane NADIŽAR, Bruno VOJVODA, Slavka VINCELJ in Borut KUKOVEC. Imenovani odbor ima osnovno nalogo spremljati in reševati morebitne pomanjkljivosti vsebine prehrane. Odbor pri svojem delu sodeluje s Splošno službo.
Do časa, ko pišemo te vrstice, se odbor še ni sestal, ne glede na to pa vam predlagamo, da kakršnokoli pripombo, predlog, kritiko ali pohvalo - posredujete članom odbora ali vpišete v dopisno knjigo, ki vam je na razpolago v jedilnici.
Do naslednjič vam SD vošči čim lepše pomladne dni ter zadovoljno in uspešno delo, še posebej pa vesel in prešeren praznik vseh praznikov - l.maj svetovni, praznik dela!
Dragica Mekiš
Na drugi strani je absolutna in nesporna zvezda meseca prav delnica DROGE, ki je tokrat investitorje, ki so zaupali v njeno odličnost, nagradila prav z vsemi svojimi petimi zvezdicami. Zaradi take rasti so se v medijih takoj pojavila ugibanja o vzrokih za tako močno in nenadno rast - mediji so tako v sebi lastnem stilu takoj postregli z ugibanjem o Nestleju kot o možnem prevzemniku, a je uprava ta ugibanja ustrezno zanikala. Sicer pa teorija uči, da je cena delnice, ki ustreza dosežkom izdajatelja in njegovim prihodnjim načrtom, najboljši in najcenejši način obrambe pred prevzemom.
BORZNI KOMENTAR
BORZNI KOMENTAR	KADROVSKE	NOVICE
	9.mar.02	9.apr.02	Spr. %
DROGA	46.600	60.041	+28,8
Istrabenz	5.251	6.303	+20,0
Lek	47-293	56.046	+18,5
Krka	30.401	34.007	+11,9
Luka Koper	3.893	4.300	+10,5
Petrol	26.845	29.002	+ 8,0
Intereuropa	4.381	4.686	+ 7.0
SBI	2.318,77	2.598,31	+12,1
P 1X	1.805,27	1.961,82	+ 8,7
Seveda se investitorju postavi vprašanje, ali ni mogoče sedaj primeren trenutek za prodajo delnice Droge, katere tržna cena se je zgolj v zadnjem mesecu povečala za tretjino. Gledano po kriteriju tržna cena / dobiček na delnico in po kriteriju dividendne donosnosti je delnica Droge pri ceni okoli 60.000 SIT primerno ovrednotena oz. ne odstopa znatno od povprečij na trgu. In vendar se človek na podlagi preteklih triletnih izkušenj vpraša, ali ni vse skupaj kar prelepo, da bi lahko trajalo. Zaenkrat sicer kakšnih večjih groženj za nenadno spremembo tečajev ni, kar pa še ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. V času, ko cena nafte skoči za tretjino svoje cene že zaradi enega samega malo bolj zaostrenega stanja na Bližnjem vzhodu, človek pač ne more staviti na gotovo prihodnost. Zatorej kakšno delno zmanjšanje izpostavljenosti v delnicah verjetno zdravju in donosnosti portfelja ne more pretirano škoditi.
Je pa tudi res, da prihaja čas sklicev skupščin in glasovanja o izplačilih dividend za leto 2001. Denar iz naslova dividend, ki ga bo v roke investitorjev prišlo največ prav času poletnih kislih kumaric, pa zna delovati kot zelo dobrodošlo tečajno sidro. Zato velja: veselimo se donosov, a previdno !
Uroš Janževič, finančni analitik PFC Interfin Koper
ZAPOSLENOST V MARCU 2002
V matičnem podjetju je bilo na dan 31.03.2002 zaposlenih 628 delavcev, od tega 301 moških in 327 žensk.
Prihodi delavcev:
V marcu smo sprejeli 10 sodelavcev za določen čas in 1 sodelavko za nedoločen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v marcu prenehalo 3 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili potek delovnega razmerja za določen čas.
V Droginih podjetjih v tujini je bilo na dan 31.03.2002 zaposlenih 148 delavcev in sicer v:
DROGA d.o.o. BUJE - 26 zaposlenih
DROGA d.o.o. SARAJEVO -18 zaposlenih
DROGA d.o.o. SKOPJE -15 zaposlenih
DROGA d.o.o. PRIŠTINA -12 zaposlenih
DROGA d.o.o. SOMBOR -14 zaposlenih
DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA - 9 zaposlenih
SANDRI S.p.A. ITALIJA - 31 zaposlenih
AGRO - IMPEX DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz -
izvoz SKOPJE - 23 zaposlenih
V	APRILU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
10 - letniki
Alan HORVAT iz PC Nova tovarna - logistika
20 - letniki
Davorin EKSELENSKI iz PC Nova tovarna Rado HLADNIK iz PC Nova tovarna - logistika Valentin KONČAN iz PC Sol
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU
Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
OTROŠKI DODATEK
S strani Centra za socialno delo Piran so nas prijazno obvestili o naslednjem:
V	skladu z novim zakonom o starševskem varstvu in družinski prejemkih (Ur.l. RS 97/01) so v prodaji nove vloge za otroški dodatek.
VSI DOSEDANJI UPRAVIČENCI DO OTROŠKIH DODATKOV, KI IMAJO ODLOČBE VELJAVNE DO 30.4.2002, DOSTAVIJO NOVE VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK NAJKASNEJE DO 30.04.2002.
Vlagatelji, ki bodo dostavili popolne vloge po
30.4.2002	bodo upravičeni do otroškega dodatka s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka v skladu z določili zakona o upravnem postopku.
MARKETINŠKE AKTIVNOSTI
Nagradna igra Argeta Junior
Argetina nagradna igra je zaključena. Odkrili smo naj navijača ŠKL. Vsem, ki ste nam ga pomagali iskati, se zahvaljujemo.
Glavno nagrado, prenosni košarkarski koš in žogo Argeta junior, prejme Dejan Božičnik iz Podsrede. Ostali nagrajenci se lahko poiščete na seznamu, katerega najdete na Droginih spletnih straneh.
Žrebanje za prvo nagrado je potekalo preko TV oddaje ŠKL v soboto na POP TV. Glavna nagrada je bila podeljena na finalu za srednje šole, v četrtek, 19.4.2002, ostali nagrajenci pa bodo nagrade prejeli po pošti.
Izžrebanim nagrajencem čestitamo in vam želimo veliko športnih užitkov z nagradami Argete Junior.
zdravo z naravo
Kjer mavrica svoj lok spusti, lam je Zlato polje
V	marcu je bil posnet nov TV-spot za blagovno znamko Zlato polje. Namen nove oglaševalske akcije bo predvsem povezovanje blagovne znamke Zlato polje v prepoznavno družino izdelkov, saj je znamka še vedno poznana le kot znamka riža, obsega pa še skupino kaš, rižot, žitaric za zajtrk in seveda najbolj popularnih mlevskih izdelkov, med katerimi kraljuje polenta. Ideja mavrice je bila uporabljena tudi v nagradni igri za otroke, kjer otroci pripravljajo lepljenke iz uporabljene embalaže. Posnete so tudi radijske reklame, pripravljajo pa se tudi oglasi v tisku. Akcija bo prilagojena tudi tržiščem na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Akcija bo potekala od konca aprila dalje o konkretnih odzivih pa seveda drugič!
Zamisel in izpeljava akcije je delo agencije Faktor, katere direktor je Ivo Gajič. TV-spot je režiral njegov sin Igor Gajič (spodaj na sredini desno), ki je skupaj s kamermanom Zoranom Hochstaetterjem (spodaj na sredini levo) neutrudno snemal prizore od jutra do pozne noči. Sama sem prizorišče snemanja zapustila ob 23. uri.
Tekst in slike Tjaša Ulčar-Jesih
NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV
Nove tehtnice v PC Nova tovarna
Velikokrat slišimo, da je kupec kralj in da ima vedno prav. Za izdelke, ki se pakirajo v njegovi odsotnosti, pa je poleg vseh ostalih zahtev pomembno tudi to, da kupec količinsko dobi toliko, kolikor je plačal. To moramo zagotavljati proizvajalci sami, lahko pa pričakujemo nadzorne preglede s strani državnih institucij.
Biti prvi
pomeni zmagati
1
Sta že sklenili prijateljstvo!
Tako lahko na podlagi Zakona o meroslovju (16., 19. in 22. člen; Ur. I. RS, št.22/00) in Odredbe o pred-pakiranih izdelkih (Ur. I. RS, št. 109/99) nadzorni organi USM (Urad za standardizacijo in meroslovje) izvajajo občasne meroslovne nadzorne preglede v proizvodnih obratih.
Za zadostitev zahtevam iz navedenega zakona in pravilnika smo v proizvodnji dolžni:
• na kontrolnih točkah za tehtanje nazivne teže uporabljati le zakonska merila, ki so redno overjena;
• redno voditi zapise o izračunani povprečni vrednosti dejanskih neto tež vzorcev;
• upoštevati skupno merilno negotovost.
V	PC Nova tovarna smo tako najprej izvedli overitve obstoječih avtomatskih linijskih tehtnic v proizvodnji čajev (3x Mettler) in kave (2x Bosch) ter nabavili 3 nove statične tehtnice z možnostjo statistične obdelave podatkov (proizv. Libela-Elsi) za tehtanje končnih izdelkov v
Nima videza tehtnic, kakršnih smo vajeni...
proizvodnji kave, čajev in steril-izirnih konzerv.
Nove tehtnice so opremljene s čital-ci črtnih kod in lastnim spominom za izdelke, tako da je tehtanje maksimalno poenostavljeno.
Nabavili smo tudi novo kontrolno tehtnico na liniji pakiranja 100 g kave v transportnem kartonu. Princip delovanja temelji na dvigovanju kartona nad valjčno progo (cca. 1 cm), sledi faza tehtanja, spuščanje ustreznega kartona in njegovo potovanje preko označevanja in robota na paleto. Stehtane dejanske vrednosti se bodo izpisovale na transportnem kartonu. Tehtnice bodo preko mreže povezane z nadzornim računalnikom, kjer se bodo zbirali in shranjevali podatki o kontroli na posamezni tehtnici in za posamezni izdelek. Podatke o zatehtah in izračune vrednosti (povprečje, standardni odmik, kriterij sprejemljivosti) si bo možno ogledovati in po potrebi izpisovati.
Aljoša Muženič Slike Majda Vlačlč
Imeti več svobode pomeni imeti večjo odgovornost
Overitev
tehtnic
lotrli/d.o.o., Selca je prva imenovana pravna oseba v Republiki Sloveniji za overjanje tehtnic in uteži
Imenovan/e za overitev meril je podelilo
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
S*Lotrič d.0.0. Našemu dolgoletnemu poslovnemu partnerju, družbi Lotrič, d.0.0. Selca, je v aprilu podelilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport kot prvi pravni osebi v Republiki Sloveniji Odločbo o imenovanju za izvajanje overitev meril (tehtnic in uteži). To izkazuje zaupanje v strokovno delo zaposlenih in v njihovo opremo ter pomeni, da bodo zdaj lahko sami zakonsko izvajali overitve tehtnic in uteži, kar je prej izvajal Urad RS za meroslovje. Overitve meril so namreč ključni strokovni postopek, ki ga je treba izvesti na merilih v uporabi, da se zagotovijo točna in zanesljiva merjenja na področju varovanja zdravja, varstva okolja in splošne tehnične varnosti, prometa blaga in storitev in tudi postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi.
Maruška Lenarčič
SODOBNA TEHNOLOGIJA PRI NAS
Pilotne naprave so pomanjšane proizvodne naprave, na katerih se izdelujejo novi izdelki.
Pilotni laboratorij - sanje vsakega tehnologa
Razvoj varnih in kakovostnih živil ter naraščajoča ekonomska in socialna pomembnost industrijskega pridobivanja živil zahtevata dobro poznavanje fizikalnih in kemijskih lastnosti surovin, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu. Prav tako je zelo pomembno spoznati njihov vpliv na organoleptične lastnosti in mikrobiološko stabilnost izdelka.
kvaliteto in specifične lastnosti končnega izdelka. Naš pilotni laboratorij je opremljen z:
• vakuum kuterjem , kapacitete 30 litrov,
• laboratorijskim avtoklavom za sterilizacijo,
• polavtomatsko dozirko,
• polavtomatskim zapiralnim strojem za 100 g doze paštete in 200 g za ragu,
• specialnim merilnim instrumentom za merjenje središčne temperature v zaprti dozi paštete ali raguja med potekom sterilizacije.
Rojevanje novega izdelka: Katja Glavič ob vakuum kuterju pregleduje maso novega izdelka.
Fizikalne in kemijske lastnosti surovin velikokrat predstavljajo omejitve pri proizvodnji in jih moramo upoštevati pri tehnološkem postopku. Za sodobno razvito prehrambeno industrijo je izrednega pomena prenos vseh faz proizvodnega procesa iz laboratorijskega v večje merilo in predstavlja osnovni sestavni del razvoja.
Zato smo se v DROGI leta 1998 odločili, da opremimo pilotni laboratorij za sterilizirane konzerve. Pilotne naprave so pomanjšane proizvodne naprave, na katerih se izdelujejo novi izdelki, preskušajo različne surovine ter preverjajo in definirajo vsi parametri, ki vplivajo na
Preden smo dokončno opremili pilotni laboratorij, sta bila razvoj novih izdelkov in preskušanje novih surovin otežkočena, dolgotrajna in tudi povezana z večjimi stroški. Poskusna masa paštete, ki se je pripravila v razvojnem laboratoriju (v gospodinjskem električnem mešalniku ) ni bila primerljiva z maso, ki se pripravi v kuterju, kjer je način sekljanja in homogeniziranja popolnoma drugačen - homogeniziranje poteka namreč v vakuumu, pri večjih hitrostih.Tako pripravljeni vzorci so bili po konzistenci popolnoma drugačni - luknjičavi, kar je močno vplivalo na organoleptične lastnosti pripravljenega vzorca.
Večkrat smo tako morali poskuse izvesti v proizvodnji, kar je bilo pogosto moteče za proizvodni proces. Najmanjša možna masa, ki je bila izdelana v 2001 kuterju, je tehtala 100 kg.
Mira Kogoj ob prenosu mase v dozirko
SODOBNA TEHNOLOGIJA PRI NAS
Laboratorijski avtoklav je naprava,ki je identična avtoklavu v proizvodnji, vendar manjša in nam omogoča sterilizacijo pripravljenih vzorcev in istočasno v njem določimo parametre sterilizacije (čas, temperaturo in pritisk) za določeno vrsto izdelka.
Pri proizvodnji ARGETA paštete ne uporabljamo konzervansov, zato je sterilizacija zelo pomembna faza proizvodnje in zagotavlja, da je izdelek trajen in zdravstveno neoporečen.
Pred približno 2500 leti je grški filozof Heraklit zapisal: vse teče, vse se spreminja.V zadnjih tridesetih letih se je zavedanje o pomembnosti relacije med prehrano in zdravjem izrazito povečalo. Za prehrambeno industrijo je to velik izziv in hkrati odgovornost.Sodobno zastavljen razvoj z dobro opremljenim laboratorijem je eden od dejavnikov, ki ji omogoča da smelo sprejema te izive.
Mira Kogoj Slika Majda Vlačič
Dozirka
Predelovalna industrija z visoko razvitimi tehnologijami (mlekarska, industrija škroba in gostil itd.) nam ponuja veliko novih surovin, katerih uporaba nam omogoča izdelavo kvalitetnejših in zdravju prijaznejših izdelkov.
V	pilotnem laboratoriju lahko testiramo manjše količine vzorcev novih surovin, ki sicer ne bi bile zadostovale za poskus v proizvodnji. Proučujemo kompleksno obnašanje surovin in skušamo optimalizirati njihove lastnosti ter napovedati obnašanje pri predelavi in spremljati njihove lastnosti v izdelku v določenem časovnem obdobju.
Nuru ilubru pmtBtu
Laboratorijski avtoklav omogoča sterilizacijo pripravljenih vzorcev.
NAŠI SODELAVCI
Na Švedsko, v zahodno Evropo, Bosno in Makedonijo izvažamo iz Ljubljane.
Potujemo po telefonu!
Namen moje službene poti v Ljubljano (v prvi polovici aprila) ni bila predstavitev sodelavcev v izvozu, ob srečanju z njimi pa sem pomislila, kako zelo redka so naša druženja, morda celo izjemna. Dejstvo, da je v Drogi še veliko sodelavcev, ki ne poznajo Lidije, Ljubke, Jureta in Romana, me je vzpodbudilo, da sem pričela s pogovorom. Bili so navdušeni nad svojo predstavitvijo v glasilu.
Lidija Toromanovič je v Drogi od leta 1996. Kot tržni referent “obdeluje” področje Bosne. "Obdelovanje je le telefonsko”, pravi Lidija in doda: “Kljub večkratnemu povabilu gospoda Nermina, direktorja Droge d.o.o. Sarajevo, še nisem bila v povezanem podjetju”.
Lidija spremlja naročila izdelkov in pripravlja dokumentacijo za izvoz, spremlja plane, rešuje reklamacije in opravlja na desetine večjih in manjših opravil, ki so neobhodna za izpeljavo izvoza. Pravi, da je delo dinamično, pogreša pa direkten stik z ljudmi. Obilica operativnega dela ji onemogoča dodatno strokovno izpopolnjevanje in napredovanje. Sicer pa meni, da so dekleta tudi v Drogi pri napredovanjih v službi nekoliko zapostavljena.
V	pisarni z Lidijo sedi Jure Plahutnik, jure je pripravnik od julija 2001, kot štipendista pa smo ga že leta 1998 srečevali v Droginem marketingu in izvozu. Samostojno opravlja dela, ki so vezana z izvozom na Švedsko, dnevno pa pomaga sodelavcem v izvozu pri ostalih opravilih. To zelo
rad počne, poleg tega pa kot pripravnik spoznava ostala področja dela. Delo se mu zdi zanimivo. Všeč mu je raznolikost stikov z drugimi kulturami in jeziki. Moti ga le razmišljanje večine zaposlenih, da je prodaja na domačem trgu pomembnejša od prodaje v tujino, jure meni, da so odnosi med zaposlenimi zelo pomembni. Med svojimi sodelavci se počuti zelo lepo in z veseljem prihaja v službo.
V	sosednji pisarni (vrata so stalno odprta) sedi Roman Prijatelj, vodja prodaje v prekooceanske države in zahodno Evropo. Februarja letos je minilo leto od njegovega prihoda v Drogo.
Njegove naloge obsegajo široko paleto opravil, od oblikovanja izdelkov za omenjene trge, naročanja le-teh v proizvodnji do njihovega izvoza. Izdeluje plane, spremlja plačila in terjatve ter opravlja številna druga dela v zvezi z izvozom. "Delo je zanimivo, pestro, veliko komuniciram” pravi Roman in še doda: "Imam pa veliko operativnega dela, kar mi jemlje čas za stike na terenu”. Na moje vprašanje, kaj bi pri svojem delu spremenil, je odgovoril: "Veliko”. Meni, da je Droga prepočasna in premalo prilagodljiva pri poslih s tujimi partnerji. Pri navajanju vzroka za to pa se ni mogel odločiti med organiziranostjo in miselnostjo v podjetju.
Ljubko Skubic sem morala poiskati v novi stavbi čez cesto, nad restavracijo Maestro. Ta dan je Ljubka opravljala tajniška dela za g. Cačoviča, eno izmed njenih treh večjih zadolžitev, sicer pa jih ima v obilici. Ljubka je v Drogi od leta 1996 in od takrat dalje se je sodelavci ne spomnijo drugačne kot vljudne in
Ljubka je zmeraj dobre volje
nasmejane. Od tod izvira tudi toliko njenih zadolžitev (op.p.). Ljubka opravlja tudi tajniška dela v izvozu, njeno najpomembnejše delo pa obsega pripravo vseh dokumentov za izvoz v Makedonijo. Izvoz spremlja od naročila do odpreme. Nekoliko je v škripcih, ko se delo nakopiči. Drobna tajniška dela (predvsem telefonski klici) ji jemljejo koncentracijo, zato ji takrat priskočijo na pomoč sodelavci v izvozu. Ljubka ni pozabila omeniti sodelavcev v marketingu in prodaji. "Vsi se zelo lepo razumemo”, je zatrdila.
Bo že res, da se med seboj lepo razumejo, saj so svojo dobro voljo in pripravljenost za sodelovanje prenesli name že prvi trenutek srečanja. Prepričana sem, da temu ni botrovalo lepo vreme, saj je ta dan v Ljubljani deževalo, pa tudi petek ni bil. Recept je preprost: nekaj občutka za sodelavca, ščepec prijaznosti in veliko dobre volje.
Tekst in slika
Majda Vlačit
Lidija, Jure in Roman
DROGIN TELEGRAF
BREZ NASLOVA
Pred vami je nova rubrika, namenjena novicam “v zadnjem hipu” ali tistim “tik pred zdajci” oziroma
-	kot navadno rečejo poklicni novinarji - novicam “tik pred zaključkom redakcije”. Mednje spadajo tudi krajše vesti, katere je težko razvleči v kratek, samostojen članek ali take ki po vsebini ne spadajo v nobeno od običajnih rubrik. V delovnih okoljih se zmeraj zgodi kaj zanimivega, novega, poučnega itd. V uredništvu bomo zelo veseli, če si boste te dogodke zabeležili in nam jih opisalil Take novice zbližujejo ljudi med seboj. K sodelovanju ste vabljeni vsi!
-S-Februarja smo prešli na novi borzni sistem obveščanja SEOnet (http://seonet.ljse.si), preko katerega bomo v prihodnosti objavljali sporočila za medije in za javnost. SEOnet je javna elektronska storitev borze, ki omogoča pregledovanje javnih objav izdajateljev na SEOnetu, pregledovanje obvestil borze o javnih objavah v dnevnem časopisju in drugih medijih, o katerih izdajatelji na predpisan način obvestijo borzo, ter pregledovanje drugih obvestil naročnikov SEOina (naročniška storitev borze) in borze, ki so namenjena javnosti. V aprilu smo preko tega sistema objavili revidirane konsolidirane računovodske izkaze Skupine Droga za leto 2001 (konsolidirani izkazi vključujejo poslovanje vseh Droginih povezanih podjetij). Preko omenjene spletne strani lahko dostopate tudi do ostalih podatkov o naši in o drugih družbah, ki kotirajo na borzi, preberete njihova obvestila, informacije o trgovanju z delnicami ipd. Tistim, ki vas tovrstni podatki zanimajo, svetujemo, da se seznanite s to storitvijo.
*&S prvim aprilom je Alenka Kolarič zasedla novo delovno mesto poslovne sekretarke v OE uprava. S tem bo pridobila nekatere nove pristojnosti. Skrbela bo za organiziranje srečanj za poslovne partnerje in za zaposlene, za organiziranje sej skupščine in nadzornih svetov, vodenje protokola ter za obveščanje borze o poslovanju preko SEOneta.
#-4. april - Letos smo sponzorsko podprli tudi Vivino akcijo “Moj zdravnik”, preko katere so bralci in poslušalci medijev od januarja do konca marca izbirali najbolj cenjenega zdravnika ali zdravnico. Zavedamo se, kako pomembno je zdravje za kakovosten in trajen razvoj človeka, saj se tudi sami z zagotavljanjem zdrave, varne in okusne hrane in z uporabo okolju prijazne tehnologije trudimo, da bi izboljšali kakovost življenja ljudi in okolja, v katerem živimo.
09.	april - Skrbnik celostne grafične podobe Armando Tul se je prijavil na natečaj, ki sta ga skupaj organizirala Coca-Cola Beverages Slovenija, d.d., in 18. bienale industrijskega oblikovanja, ter izdelal oglas, ki bo predstavljal Slovenijo na svetovnem nogometnem prvenstvu, ga poslal in zmagal. Strokovna žirija je v ožji izbor med 98 prispelimi deli uvrstila 8 del, med njimi pa izbrala ravno Armandov plakat - nogometni kot na vrhu Triglava. Zmagovalno delo in intervju z njim najdete na spletni strani http://www.coca-cola-gol.com.
i!c-i8. aprila je letos prvič zasedal nadzorni svet. Pregledal je rezultate poslovanja v letu 2001, uresničevanje LPN DROGA 2001, obravnaval je gradivo za 8. skupščino DROGA d.d. ter zaključno poročilo o Novi tovarni. Naslednja seja nadzornega sveta bo 4. julija.
-&ŠKL - Zaključil se je projekt ŠKL (šolska košarkaška liga) za šolsko leto 2001/2002, katerega kot generalni sponzor podpiramo že peto leto. 10. aprila je v sejni sobi predstavništva Droge v Ljubljani potekala tiskovna konferenca, kjer so organizatorji predstavili program, sponzorje projekta in finaliste med osnovnimi in srednjimi šolami. Na POP TV-ju pa so nekaj dni zatem predvajali nagradno žrebanje Argete Junior, kjer so izžrebali srečnega prejemnika glavne nagrade - prenosnega košarkaškega koša, ki ga je prispevala Droga v sodelovanju z glavnim junakom nagradne igre, racmanom juniorjem. Glavna nagrada je bila podeljena srečnemu dobitniku na finalni prireditvi 17. aprila. Bilo je pestro kot še nikoli. Najboljše ekipe v osnovnih in srednjih šolah so se potegovale za prvo, drugo in tretje mesto. Sočasno so potekale razne animacijske prireditve, podelila so se tudi priznanja in nagrade za različne dejavnosti v okviru projekta. Podrobnosti pa v naslednjem glasilu ...
Janja Križman
DROGIN TELEGRAF
Ker nismo bili zadovoljni z malicami, ki smo jih dobivali do nedavnega, smo se odločili za novega pripravljalca malic. Hrana je sedaj dobra in obilna, pa še jedilnica je dobila novo podobo : nove mize, prte, zavese in cvetje.
Novica in zahvala iz PC GOSAD
Od lanskega leta, ko je prišlo do selitve dela proizvodnje iz PC Argo v PC Gosad do danes je bilo storjeno veliko. Potrebno je bilo veliko trdega dela vseh, ki so bili za to zadolženi. Radi bi se zahvalili vzdrževalcem, ki so bili v Gosadu in nam pomagali pri zagonu strojev: g. ZAIMU KURBEGOVIČU, g.MIRO-SLAVU INDJIČU in g.SAŠU ZRIMŠKU. Za strokovno pomoč se zahvaljujemo ge. Jerici Ručna in g. Aleksandru Sušlju ter vsem, ki so po svojih močeh pripomogli k zagonu linij.
Tekst in slika
Danica Krajnc
»LOP - V naslednjih dveh mesecih bodo potekali letni osebni pogovori. Najprej bo LOP-e izvedla Uprava s svojimi sodelavci, nato pa se bodo v maju nadaljevali po ostalih službah. Letos bo v LOP-e vključen tudi ‘Sistem za spremljanje in razvoj vodij’, v okviru katerega se bodo vodje pogovarjali s svojim nadrejenim o ocenah, ki so jih dobili na ocenjevanjih, ki so potekala v aprilu. V naslednjih dveh mesecih se bodo na področju izobraževanja intenzivno posvetili usposabljanju za računalniška znanja na podlagi letnega načrta usposabljanja.
Silvija Benčič
»ODPRODAJA STAREGA ARGA 27.3. smo podjetju Relax, d.o.o., odprodali stari Argo, s čimer smo končali proces dezinvestiranja, kot smo si ga zastavili v letnem poslovnem načrtu. Novi lastnik letos še ne bo začel z investicijami, zato bo vzorčno skladišče za zdaj še zmeraj v teh prostorih, iščemo pa že ustrezno novo lokacijo.
Janja Križman
-»KUHARSKE DELAVNICE NA KASETAH
V	zadnjem času vedno bolj opažamo, da je za večino naših zdravstvenih težav poleg stresa in premalo gibanja kriva tudi prehrana - kaj uživamo in na kakšen način uživamo to hrano. Vedno manj je počitnic, ko smo se odpravili na morje, ležali na plaži in se basali s hrano. V trendu so tako imenovane Čvvellness« počitnice, ko hotelska hiša poleg bivanja, gostu ponudi različne športne aktivnosti, kozmetične in zdravilne tretmaje (masaže, aroma terapije itd.). Poleg tega pa je bistvena tudi uravnotežena in zdrava prehrana.
Zato smo se na pobudo hotelov Palače odločili, da organiziramo tri delavnice na temo zdrave prehrane. Prva bo vsebinsko namenjena zajtrkom, druga solatnim bifejem, tretja pa kosilu oz. večerji. Na teh delavnicah bo poleg teoretičnega dela o zdravi prehrani, potekala tudi praktična delavnica pod strokovnim vodstvom priznanega kuharja. Delavnice bomo tudi posneli in pripravili video kasete, ki jih bomo kasneje uporabljali za predstavitev tudi pri drugih hotelskih hišah.
Branka Pogačnik
DROGIN TELEGRAF
Prispevek je posredovala Ingrid Špende
-^Prejeli smo - Dne 14. aprila 2002 je potekala na Oš ‘'Anton Ukmar” v Kopru VII. prvenstvena tekma v ženski športni gimnastiki za pokal Kopra.
Na tekmi so nastopile deklice vseh kategorij "Ai” programa in mlajše deklice iz desetih gimnastičnih društev iz cele Slovenije. Domačinke iz GD Koper so bile zelo uspešne, saj so zasedle dve prvi mesti v kategoriji kadetinj in članic in dve drugi mesti v kategoriji deklic in mladink.
Ob tej priliki se zahvaljujemo DROGI Portorož za prispevek k boljši organizaciji tekmovanja s prispevki v obliki vaših proizvodov, kateri so razveselili prav vsako od tekmovalk.
Gimnastično društvo Koper
-S-Velik mednarodni uspeh slovenske kuharske ekipe
V Drogi d.d. smo se odločili, da s sponzorskimi sredstvi podpremo slovensko kuharsko ekipo, ki se bo pomerila na različnih mednarodnih tekmovanjih. Prvo tako kulinarično tekmovanje je potekalo v okviru mednarodnega sejma “Vse za gostinstvo in turizem” v Salzburgu od 17. do 21. marca. Od tam se je peterica kuharjev pod vodstvom Matjaža Pozderca vrnila s PETIMI MEDALJAMI; dvema zlatima in z dvema srebrnima posamično, ter skupinsko srebrno medaljo, kar je največji kulinarični uspeh v samostojni Sloveniji.
Na tekmovanju, na katerem je sodelovalo preko 30 kuharskih ekip iz osmih evropskih držav, je potekalo tekmovanje v treh kategorijah.
V kategoriji A, v kateri kuhar pripravi razstavne plošče za 8 oseb, 4 različne predjedi in grižljaje (“finger food”), ki jih pripravi pred gosti, sta si zlati medalji prislužila Danilo Kozar, šef kuhinje v Moravcih, in Janez Dolšek iz grand hotela Union.
V kategoriji B, kjer pripravljajo
restavracijsko jed za dve osebi s petimi hodi in dvema brezmesnima jedema, sta srebrni medalji dobila Matjaž Cotič, vodja kuhinje restavracije Hrast iz Nove Gorice, in Borut Jakiž, šef kuhinje Perla.
V	kategoriji C, kamor spadajo slaščice, se pripravlja ploščo za 8 oseb, ploščo za 6 oseb, čokoladno skulpturo in 4 restavracijske sladice na krožniku. V tej kategoriji je tekmoval Matjaž Novak, slaščičar podjetja Incom iz Ajdovščine.
Veliki uspeh smo medijem predstavili na novinarski konferenci v restavraciji Maestro v začetku aprila. Na ta način trud, ki so ga kuharji vložili v svoje delo, ne bo ostal anonimen, vzpodbuda javnosti pa jim bo dala polet za nova tekmovanja, ki jih čakajo. Že v novembru se odpravljajo na kuharsko olimpijado v Luxem-burg.
Branka Pogačnik
NAŠI UPOKOJENCI
Obiskali so nas bivši sodelavci
Če bi se srečal z našo bivšo sodelavko Nevo Mahne, bi naš selektor Srečko prav gotovo rekel “Kapo dol!”. Izključno njej gredo namreč zasluge za pravi zbor upokojencev, ki se je zgodil v PC Zlato polje ».aprila. Neva si je vse skupaj zamislila, direktor Zvone Sila je bil takoj za in stvari so stekle.
Od 40 povabljenih se jih je vabilu odzvalo 26. Dva izmed njih sta lep kos poti do Gradišča morala pešačiti, saj je bil to edini način, da sta lahko prišla. Kljub takim malim težavicam so se točno ob dogovorjeni uri naši bivši sodelavci zbrali v avli PC. Droben kanček zavisti se je utrnil v vsakem izmed nas, ko smo v mislih preklinjali pokojninsko reformo in jih občudovali, saj izgledajo kot sami mladeniči in mladenke. Po uvodnih besedah Zvonimirja Sile, ki je na kratko predstavil prenovljeni PC Zlato polje, so se naši upokojenci v njegovem spremstvu z vodjem proizvodnje odpravili na ogled skladišč in proizvodnje. Na koncu so v naši menzi popili še skodelico dobre kave in se spominjali starih dobrih časov.
posušili do 50 ton česna (suhega!), v zlatih časih pa prodali v izvoz za takrat zelo pomembne devize tudi do 150 ton zelišč mesečno. V začetku je bilo zelo težko, saj niso znali nič. Izvoz je bil pod posebnim režimom, prodajali pa so približno 400 različnih zelišč, o katerih niso nič vedeli. Prihajala so iz Srbije pod srbskimi imeni. Gospod Kocjančič se je spomnil še velike poplave 12.avgusta 1978, ko je toča zamašila vse odtoke in je bilo uničenih 12 ton podleska.
Gospod Kocjančič je na delovnem mestu nasledil gospo Marico Kocjančič, ki se je tudi spominjala trdih let, predvsem požara leta
1962.	Ljudje so takrat znali dobro kuhati žganje in zato je nastala
Najbolj zgovoren je bil gotovo Tone Kocjančič, ki zna na pamet vse datume in pomembne dogodke, povezane s Sudestom. Najprej se je spomnil vseh sodelavcev, ki so že pokojni, nato pa vneto pripovedoval
o	starem Sudestu. Zaposlil se je leta
1963,	ko so v Sudestu že sušili zelenjavo. Sušilnica je nastala iz zadružnega hleva. Zadruga je propadla. Da bi rešili objekte, so začeli s sušenjem sadja in zelenjave ter s proizvodnjo brinjevca, sadjevca in slivovke. Borove veje so sami nabirali po okoliških hribih in iz njih pridobivali borovo olje. Že v Ločah (nekaj kilometrov pred Gradiščem) je bilo čutiti vonj po čebuli, ki so jo sušili v Gradišču. V eni sezoni so
V avli je upokojence sprejel direktor Zvonimir Sila
Te tri pa že niso za v penzijo!
NAŠI UPOKOJENCI
Po ogledu proizvodnje so bili vsi začudeni nad spremembami
dobra proizvodnja sadjevca, brinjevca in slivovke. Vse to je bilo pod zelo strogim republiškim nadzorom. Ko je prišlo do požara leta 1962, je bila največja škoda, ko je zgorelo brinjevo olje in brinje. Gasilci so se trudili, a je vseeno gorelo 2 dni.Po požaru je bil takoj sprejet sklep o obnovi proizvodnje. Takratni direktor Marcelo Kralj in predsednik občine Ovčarič sta odšla v Pulo in si izposodila 2 vagona cementa, da so lahko začeli z obnovo.
Upokojenke so primerjale sedanje
delovne pogoje s pogoji, v katerih so delale same. Marija Samsa pravi, da je prišla delat v pravo “štalo” in je izredno zadovoljna, ko vidi, koliko se je naredilo.
Spomin gospe Eme Prebeg seže v leto 1957, ko v Sudestu niso imeli niti orodja in so hodili od hiše do hiše v Gradišču in nabirali vile, grablje in lopate, da so lahko delali. Delo je bilo težko, saj se je takrat šele začenjalo s proizvodnjo, moških ni bilo in so ženske morale poprijeti za vsako delo, same so
celo natovarjale vagone na Kozini. Zaradi mraza so delale kar v plaščih, včasih pa so si zakurile s kakšno polomljeno gajbico. Na bolniško niso šle, ker bi se jim preveč poznalo pri plači. Rajši so si med sabo pomagale in “prišparale” bolne sodelavke.“Ne vem, če je zdaj še takšno prijateljstvo!” pravi gospa Ema.Nikoli si med sabo niso rekle žal besede. Če je slučajno prišlo do nesoglasja, so se trikrat opravičile. Delale so dosti. Če je bilo treba, tudi 24 ur na dan. “Zaslužile smo dobro,« pravi gospa Ema Prebeg, “saj smo pridno delale in smo dosti presegale normo”. Norme pa jim niso dvigali, saj so vedeli, da pridno delajo. Druga druge niso izkoriščale. Če je šla katera slučajno na stranišče, je prišla takoj nazaj, da druge niso delale namesto nje.
Mirna Novak se je spomnila, kako so poleg čajev in lovorjevega lista mešali in pakirali krmo za prašiče REDISOL. Po okoliških hribih, zlasti okrog kraja Golac so same nabirale borove veje in iz njih delale borovo olje. Kuhale so tudi brinjevec. Delale so dosti, včasih od jutra do polnoči, vedno v treh izmenah. Ko so bili zaposleni sezonski delavci, je bilo v Sudestu tudi po 180 delavcev. Pera Volk ne more pozabiti časa, ko je šel njen mož v Kanado in je ostala sama z otroki. Direktor Zvonimir Sila ji je omogočil, da je delala samo v dopoldanski izmeni in s tem rešila varstvo otrok, njeni sodelavci pa so to sprejeli z razumevanjem, za kar jim je še danes hvaležna.
Frančiška Polčes je bila pri rezanju zelišč vsa leta par “s Fiksetom”, ki je bil vedno Fikse, samo na sv.Jožefa dan je bit Jože. “Lepo je bilo, zmeraj smo se smejali!”
In nasmejani so se naši upokojenci odpravili še na kosilo v bližnjo gostilno, kjer so se zadržali do večernih ur in se najbrž lepo imeli.
Tekst in slika Manuela Ferenčič Meden
P.S. Še kratka razlaga za mlajše sodelavce: ime Sudest je sestavljenka iz besed sušenje in destilacija.
Po obisku v PC Zlato Polje so se zbrali ob kosilu
INFORMATIKA
Pozdravljeni v aprilski prilogi Informatika!
V tem mesecu se bomo pobliže spoznali z naslednjim :
• VOIP - Internetna telefonija
• Pomoč in triki
NFORMATIKA
VOIP - internetna telefonija
V Drogi postopoma uvajamo novo storitev, ki deluje preko internetnega omrežja.
Storitev se imenuje Internetna telefonija in postaja v svetu močna alternativa klicanju preko telefonskih linij.
Zakaj internetna telefonija?
V današnjem svetu je pravočasna informacija najpomembnejši dejavnik pri sprejemanju poslovnih odločitev. Te informacije prejemamo od poslovnih partnerjev po celem svetu. Večino naših dogovorov opravimo s poslovnim partnerjem preko telefona, ki pa vsakemu podjetju predstavlja velik strošek pri poslovanju. Internetna telefonija pa ta strošek zmanjšuje, ob tem pa ostaja kvaliteta telefoniranja nespremenjena.
Kaj je internetna telefonija?
VOIP je angleška kratica za “voice over internet protocol”, kar prevedeno pomeni: prenos govora s pomočjo internetnega protokola. To je nova tehnologija za prenos govora s pomočjo Interneta. Prenos govora poteka tako, da se govor s pomočjo ustrezne programske in strojne opreme digitalizira in s pomočjo Interneta pošlje v obliki podatkovnih paketov na ciljno lokacijo. Na drugi strani oprema podatkovne pakete ponovno spremeni v običajni govor in ga posreduje naslovniku.
S pomočjo tehnologije VOIP je
mogoče opravljati telefonske pogovore, pa tudi pošiljati fakse ali druge podatke. Komunikacija je mogoča s pomočjo navadnega telefona, posebnega IP - telefona oz. centrale ali računalnika, odvisno od ponudnika storitev.
VOIP omogoča bistveno znižanje telefonskih stroškov, predvsem za mednarodne pogovore, saj podatkovni paketi veliko bolje izkoriščajo komunikacijske poti kot klasična telefonija.
Kako deluje?
Uporabnik internetne telefonije pri uporabi tega načina komuniciranja ne opazi nobenih razlik v primerjavi z navadnim načinom telefoniranja. Dostopa lahko preko javnega telefonskega omrežja ali pa preko najete (direktne) zveze. V obeh primerih uporabnik dostopa do naših strežnikov, ki sprejmejo klic in ga preko interneta pošljejo v državo, v katero je namenjen. Tu pa se zopet preko javnega omrežja vzpostavi zveza do naslovnika. Razlika je lahko le v tem, kje se nahaja prehod (gateway), ki govor spremeni v IP. Prehodi so lahko pri uporabniku (v primeru najete linije) ali pri nas (za klicni dostop ali tudi za najeto linijo). Prenos govora je digitalen in omogoča visoko kvaliteto.
Kam lahko kličem?
Preko interneta je možno klicati v preko 230 držav sveta, kar predstavlja praktično ves svet. Vsak kotiček sveta, ki je dosegljiv s klasičnim telefonom, je dosegljiv tudi preko nas, strošek klica pa je manjši.
Kako poteka vzpostavitev klica?
Tudi če podjetje nima digitalne
hišne centrale ali uporablja (Geo) Centrex (v primeru našega podjetja), se lahko uporablja storitev slo-tujina. V spominu telefonskih aparatov, s pomočjo katerih se kliče v tujino, se vpiše le vhodna številka za storitev, tako da uporabnik pri klicu v tujino pritisne le tipko, kjer je shranjena vhodna številka, nato pa po zvočnem signalu odtipka želeno telefonsko številko v tujini. Če želite, si lahko na računalnik naložite poseben program,ki prevzame funkcijo telefona in ima možnost neposrednega dostopa klicnega (internetnega) omrežja.
Podjetje, ki želi uporabljati opisano storitev, mora le sporočiti vse tel. številke (oziroma začetne št.) telefonov, s katerih se bodo vršili pogovori v tujino. Ponudnikov računalniški sistem bo prepoznaval samo posredovane (ID) številke in jim omogočal dostop v omrežje. Podjetje lahko uporablja storitve mednarodnega prenosa govora tudi, če nima naročniške centrale, ima pa telefon, ki lahko posreduje tel. Številko(ID). Pri tem mora uporabnik ročno odtipkati brezplačno vhodno telefonsko številko ali le-to vnesti v spomin. Po zvočnem signalu uporabnik nadaljuje s klicanjem v tujino po običajni poti (vhodna številka klicane države, lokalna številka, tel. številka).
Kako je z varnostjo klicanja preko VOIP?
Pogovori so enako varni kot pogovori preko fiksnega omrežja.
Kakšna je kvaliteta zvoka?
Kvaliteta se dejansko ne razlikuje od kvalitete obstoječih storitev nacionalnega operaterja
INFORMATIKA
kako vstaviti odseke v že vneseno besedilo.
1. Najprej si v Wordu prilagodimo pogled, da bomo najlažje spremljali vnesene spremembe. Z menuja Pogled/Vievv izberemo Postavitev strani/Page Layout.
2. Izberemo mesto v besedilu, kjer želimo, da se začne drugačno številčenje. Če smo že vnesli namerni prelom strani (page break), ga odstranimo - preprosto zbrišemo.
3.V besedilo vstavimo prelom odseka (section break). Z menuja Vstavljanje/lnsert izberemo Prelom... /Break... Prikaže se pogovorno okno, v katerem lahko izbiramo med različnimi prelomi. Za nas so zanimivi prelomi odsekov (section break). Kot lahko opazimo, je mogoče prelom odseka vstaviti tako, da se novi odsek začne kar z naslednjim znakom besedila (Zvezno /Continuous) ali pa na naslednji strani. Pri prelomu, ki besedilo nadaljuje na naslednji strani, pa imamo tri možnosti. Lahko izberemo stran, ki sledi (Naslednja stran/Next page), ali pa zahtevamo, da se mora nov odsek začeti na lihi (Liha stran/Odd page) oziroma sodi strani (Even page). V zadnjih dveh primerih je mogoče, da bo Word samodejno vstavil prazno stran, če bo treba,
Primer izgleda postopka klicanja :
Pomoč in triki
(številke in odseki)
Kako se v programu Word 2000 številke shrani le v enem delu (ali od nekega dela do konca), s tem da se številke začnejo šteti pri 1 in ne pri dejanski številki strani?
Dokumenti v Wordu so lahko sestavljeni iz več odsekov (sections). Uporaba odsekov omogoča, da
imajo strani različno glavo, nogo, številčenje in še nekatere druge lastnosti. V nadaljevanju si bomo ogledali postopek, kako dokument z več stranmi razdelimo na odseke, na katerih bomo uporabili različno oštevilčevanje strani ter glavo in nogo.
Odseke lahko dodajamo v besedilo že, ko ga vnašamo. Verjetno pa je bolje besedilo najprej vnesti in šele na koncu oblikovati, zato bomo tudi v našem primeru sledili napotkom,
Vrste prelomov
Prelom strani C Prelom stojpca ONivni prelom Vrste prelomov odsekov (* [Naslednja siiran j C Zvezno £oda stran C yha stran
V redu
_U_XJ
Prekliči
Telefonski aparat
porabniku (naprirner program ir anjemicen
V državi kamor kličete
GATEWAY
VOIP omrežje
Najeti
vod
Centrala
Poenostavljen način klicanja preko lokalne številke
Poenostavlja način klicanja ■s pritiskom na eno tipko internega telefona pri uporabniku (naprmner S) ali s programiranjemjcentrale za direkten
INFORMATIKA
						
Vstavi sanpbesedilo *	® '0 £F H		IH ©	ca %	m I t,..:	S -1—1—1—	Zapri
— Vstavi številko strani
Enak kot prejšnji -------------
Preklopi med glavo in nogo
Pokaži prejšnjo ---------------
Pokaži naslednjo --------------
uporabimo pa ju praviloma le pri tiskanju na obe strani. Za naš zgled bo najbolje, če izberemo prvo možnost, Naslednja stran/Next page.
4. Preostanek besedila je zdaj na novi strani. O tem, da smo resnično začeli nov odsek, se lahko prepričamo v vrstici stanja (status).
5. Zdaj bomo novemu odseku določili številčenje. Izberemo ukaz Vstavljanje/ Številke stranL./Insertl Page numbers... V pogovornem oknu, ki se prikaže, lahko določimo položaj in poravnavo, vendar nas to zdaj ne zanima, kajti te lastnosti bomo tako ali tako pozneje določili v sami nogi ali glavi dokumenta. Za nas so veliko pomembnejše nastavitve, ki se skrivajo pod gumbom Oblika.../Format... Te bodo namreč vplivale na številčenje v celotnem odseku. Najprej lahko izberemo obliko številk (number format), za tem sestavljeno številčenje, ki obsega oznako poglavja (include chapter number), na koncu pa še začetno
številko, ki se uporabi pri številčenju trenutnega odseka (page numbering). Prav ta nastavitev je za nas najpomembnejša. Pod naslovom Oštevilče-vanje strani/page numbering vklopimo stikalo Začni z:/Start at: in po želji popravimo številko, ki se pokaže v vnosnem polju. Verjetno bomo zadovoljni s predlagano 1. V to vnosno polje vnesemo številko, ne glede na izbrano obliko številčenja.
6.	Z gumbom V redu/OK najprej potrdimo nastavitve oblike številčenja in zatem še samo vstavitev številke na stran. Kot rečeno, bomo vstavljeno številko zbrisali, nastavitve oblike pa se bodo ohranile. Z menuja Pogled/View izberemo ukaz Glava in noga/Head and Footer, da nam Word omogoči popravljanje glave in noge strani.
7. Zdaj se velja dobro seznaniti z orodjarno, ki se prikaže pri urejanju glave in noge. Ker ima dokument zdaj več odsekov, lahko urejamo več glav in nog. Po privzeti nastavitvi so sicer glave in noge vseh odsekov med seboj povezane in zato enake, vendar lahko povezavo prekinemo. Pomembnejši gumbi v orodjarni so označeni na naslednji sliki.
8. Vidimo, da se lahko hitro pomikamo iz enega odseka v drugega, izbiramo prikaz glave ali noge in po želji prekinemo vez med glavo oziroma nogo trenutnega in prejšnjega odseka, če nastavitev položaja prikaza številke strani nismo spreminjali, bomo okvirček s številko našli v nogi. Vklopimo gumb, ki izmenično prikazuje glavo in nogo, da nam Word prikaže nogo strani. Okvirček z vstavljeno številko kliknemo z miško in ga s tipko Delete zbrišemo.
9.Na poljubno mesto v nogi (ali, če želimo, tudi v glavi) vstavimo številko strani z gumbom v orodjarni, po želji pa lahko nogo (glavo) opremimo še z dodatnim besedilom, črto, sliko...
10.Podobno lahko oblikujemo postale odseke. Urejanje glave in noge končamo tako, da vnovič izberemo ukaz Pogled/Glava in noga/ViewlHeader and Footer ali pa preprosto kliknemo z miško telo besedila.
Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec
CttUka llitm	VMHm	otfki	OtMM	:«£■«	0«0	£»**
□ of h •are<?--'-n4n|°°»-(3 ■ m*«*”««« •
»l|BJ|SS|i3|_J|0|i-l|-iJ|w|IBI -'lili! '|ia»!»| *iCJ«J
g
I	ii □•✓•A.-:
—1
laruco -pr»pr 1 c »mo- v vrnic i- nanj	i
(Še dnu rtrart (noga) Pc^vnavi
P PofcaH ••v#« prv* gitn
V redu
nastavil liinje JormaC).\
&ft«ltev*j r WuaRev*epo0ev)fl	|l,U,	d
	1	J
	r~	J
HrM 0tte*fev«nu *tm		
n Ifiri 1:
L
iz* Vstavljanje ^ Strrflkr
e-prikaie.khkodoločuno'
aitnorti-bomotakoah-
o-pomembMjirio-ia-nai'
Tfbodo*namr«Č'vphvale*
ihk©*ita*ilk-(*w*»A#r
ie-t-hajHernumbet),•nate |a-odieka(pate-
[srn
1 1 1
iatenv»eitavljeno*i
koocu-paie-taŽetnt	__________________
numberm*) Prav-ta&utavitev-jViaMrn^omembuejJa •Pod*nailovom,OŠU»vilt»v»iiJr itrafli/pafrnuiabariftf-vklopimc-ftikalo-ZainfrK/Surt-ati-m-po-ielji-popravimo-Ite vilko,-luie-pokafe-v-vnoincm-poliu • Vorjetno-bomo-E»d©voljnrfpredla*ano-1 -V-to-Tnoin©'pol|a*vnai«nwlte vilko,•w*lede'na‘i«bran©'obIiko'ltevrtČ«n)a.*Word*Mm'poekrbi,1 da-irlUvUka-po-pofrabi-prikaža-v^fimiki-oblikralrkot-irkal
6 -*Z'Cumbom'V'r«da/OK'najpraj*potrdiino>MUtavitva'obUka‘ftavU£anjaMD'zat«m'ia' um^vitavrtevItevilke-na-itraivKotTečeno/bomo^vitavljeno-itavilkoTbriiah/ naitavitve-oblike-pa-ie-bodo-ohranile •Z-manuja’Pogled/Vlewizb*r«mo-ukax-Glave-iir
It C/	s	■»	DOB	4	31	81	•	J.	■	£*•
1 1,4 cm Vri 9 Me I
ibvinUni (Q
Nova rubrika
V	prejšnji številki glasila smo vam obljubili rubriko, v kateri boste lahko zastavljali vprašanja iz vašega delovnega okolja oziroma področja. Tri smo že prejeli, kar pomeni, da ste pripravljeni sodelovati in da vam ni vseeno. Res razveseljivo! Ponavljamo, da ime in priimek nista obvezna, lahko se podpišete z geslom (šifro) ali pa zahtevate, da ime in priimek nista objalvljena - v tem primeru ostaneta v uredništvu. Če vprašanje ne bo primerno ali če odgovora nanj ne bomo uspeli dobiti do naslednje številke glasila, bomo pošiljatelju to sporočili v tej rubriki. Predvsem pa sprašujte čim več! In ne pozabite: dosti težav ostane nerešenih samo zato, ker pač nihče ni nanje opozoril”
LOP
Sem zaposlen v DROGI in še nisem doživel LOP - letnega osebnega pogovora z nadrejenim. Kaj lahko naredim?
Moj pogovor z nadrejenim se je pričel in končal na vratih njegove pisarne, trajal je eno minuto, češ, saj si nimava ničesar povedati....
V NG 3/2002 sem prebral, da so vodje dolžni opraviti LOP, podrejeni pa ne. To se mi ne zdi v redu, saj bi to moralo biti obojestranska dolžnost in pravica! Prosim za komentar. Koliko vodij LOP-a ni opravilo in kakšne so posledice neizvršene delovne naloge?
V nadaljevanju podajam celovit odgovor, ki zajema vsa štiri vprašanja:
Na usposabljanjih za pripravo na letni osebni pogovor je bilo povedano, da je potrebno v primeru, ko vodja kljub sodelavčevi želji ne opravi LOP-a, obvestiti kadrovsko službo oz. skrbnika tega sistema, ki bo poizvedel, zakaj je do takšne situacije prišlo in ukrepal dalje.
V kadrovski službi vodimo evidenco opravljenih LOP-ov. Ker za sodelavce niso obvezni, težko opominjamo vse, za katere zapisa o pogovoru nismo prejeli. Če zapisa o LOP-u ni, je to lahko zaradi tega, ker ga sodelavec ni želel, ali zato, ker vodja ni opravil svoje dolžnosti. Če vodja ni opravil svoje dolžnosti, nas mora sodelavec, kot smo že zapisali, obvestiti in ukrepamo dalje. Primerov, da zapisov o pogovoru nismo prejeli, je bilo malo, vendar nismo prejeli nikakršnega
obvestila od sodelavcev, da vodja ni želel opraviti pogovora.
Letni osebni pogovor je namenjen temu, da se odnosi med vodjo in sodelavcem izboljšajo, v primerih, ko imajo vodje večje število zaposlenih, pa da se sploh vzpostavijo. Ko je odnos med sodelavcem in vodjo že dalj časa neuspešen, se z LOP ne more doseči zastavljenih ciljev. Če kateri izmed sodelavcev ne želi opraviti pogovora, ga lahko nadrejeni povpraša o vzroku, naredi krajši zapis in ga posreduje v kadrovsko službo.
LOP za sodelavce ni obvezen, ker pri vzpostavljanju dobrih medsebojnih odnosov ne sme biti prisotna nikakršna prisila. Vodja pa je svoje ljudi dolžan voditi, jih usmerjati in jim pomagati pri uresničevanju delovnih ciljev skozi celo leto in LOP je le eno izmed orodij, s katerim to lahko počne.
Silvija Benčič
ODPADNI PAPIR
V	začetku letošnjega leta smo bili vsi zaposleni v DROGI deležni predstavitve certifikata ISO 14000, ki določa naš odnos do varovanja okolja.
Nekdo v moji skupini je vprašal, kako je z odpadnim papirjem v DROGI in zakaj ga ne zbiramo. Odgovor je bil jasen in glasen: na svetovni ravni veljajo ugotovitve, da zbiranje odpadnega papirja ni racionalno. Osebno sem bil nad odgovorom razočaran, saj ISO 14000 ne razumem zgolj kot denarno pridobitev, temveč kot pridobitev za varovanje okolja, varovanje planeta Zemlja.
Pri branju NG 3/2002 pa sem bil zopet presenečen, saj nam je Manuela Ferenčič-Meden zelo nazorno prikazala pomen zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji in zapisala tudi koliko ga zberemo v DROGI. V upravni zgradbi ga gotovo ne zbiramo. Prosim za temeljit odgovor!
Bralec NG
Najprej se zahvaljujem za vprašanje in veseli me, da se skrb za okolje razširja med vse zaposlene.
V	Drogi imamo “odpadni papir” razdeljen na dva okoljska vidika: OD
01	Odpadni papir in OD 02 Odpadni karton. Metoda, po kateri ocenjujemo (poudarjam ocenjujemo) okoljske vidike, je opisana v OP 09 49 Prepoznavanje in ocenjevanje okoljskih vidikov.
Vzpostavljanje vsakega sistema (tudi ravnanja z okoljem) je dolgotrajen proces, kjer je potrebno najprej odpraviti največje težave in šele nato manjše (nenehno izboljševanje).
Odpadnega kartona v Drogi proizvedemo bistveno več kot odpadnega pisarniškega papirja. Ob prvem ocenjevanju je bil kot pomemben okoljski vidik “pisarniški papir” ocenjen le v PC Zlato polje, v vseh ostalih pa kot formalno nepomemben.
Razlogov za takšne ocene je bilo več:
• majhna količina v primerjavi s kartonom,
• dodatno delo za uničevanje dokumentov, ki so neke vrste interne poslovne skrivnosti
VAŠA STRAN
• sama logistika,
• takrat neestetske možnosti za reševanje tega problema,
• negodovanje podjetij, ki bi prevzemala papir in karton skupaj,
• nepripravljenost za dodatne zadolžitve znotraj podjetja.
V	zadnjem času nam je podjetje Dinos ponudilo bistveno bolj funkcionalno in estetsko rešitev, ki so jo v Zlatem polju že vpeljali. Za PC Nova tovarna in za upravno stavbo smo imeli enake zabojnike obljubljene za prve dni aprila. G. Udovič s podjetja Dinos PE Koper je žal sporočil, da je bila prva pošiljka teh zabojnikov, katerih del je bil namenjen tudi nam, umazana in zato neuporabna. Pričakujemo jih prve dni maja.
Kljub formalno za Drogo “nepomembnemu” okoljskemu vidiku, se bomo v najkrajšem možnem času lotili tudi zbiranja pisarniškega papirja, kar dokazuje, da ravnanje z okoljem razumemo tudi kot našo moralno dolžnost do planeta Zemlja(uporabim vaše besede).
Da papirja ne zbiramo zato, ker na svetovni ravni velja, da to ni racionalno? Težko verjamem, da sem to izrekel.
Ob zbiranju pisarniškega papirja, ki je večkrat močno obdelan (belila, črnilo, zaščitne prevleke, fotobarvi-la....) pa se večkrat pojavljajo dvomi (tudi svetovnih okoljevarstvenikov), ali v procesih razbarvanja in reciklaže v vodo ne spustimo toliko strupenih kemikalij, da je reciklaža tega papirja lahko tudi manj ekološka od odlaganja oz. sežiga.
Vsekakor pa trenutno v svetu velja, da je reciklaža papirja z najboljšimi tehnologijami in na okolju prijazen način upravičena in dobrodošla. Koliko te najboljše tehnologije trenutno uporabljamo v Sloveniji, žal ne vem.
Podobno bi lahko rekli za steklo, ki je bolj ekološko od plastike (polietilena) samo v primeru, ko ga dejansko ločeno zbiramo. Če steklo
konča na deponiji, povzroča toliko večjo porabo energentov pri sežigu, da je polietilen bolj “ekološki”. Nikakor pa to ne pomeni, da je zbiranje stekla neracionalno (vaše besede).
Namesto zaključka bi povedal to, da imamo v Drogi že veliko možnosti za zmanjševanje našega vpliva na okolje in da jih bomo v bodoče imeli še več.
Vsak pri sebi pa naj čuti “moralni dolg do planeta Zemlja” da čimbolj uporablja obstoječe možnosti, razmišlja o novih in jih tudi predlaga. Prepričan sem, da lahko vsakdo izmed nas še veliko doda k okolju prijazni Drogi.
Vasja Rebec
IZOBRAŽEVANJE
V družbi DROGA d. d. imamo Pravilnik o izobraževanju.
Njegovo vsebino si lahko ogledamo na za to določenih mestih v družbi, ampak pristojnim postavljam naslednje vprašanje:
KDAJ IN KJE SE LAHKO ZAINTERESIRANI DELAVEC SEZNANI, KATERE SMERI IZOBRAŽEVANJA NAJ IZBERE, DA BO S TEM KORISTIL DRUŽBI? Dogaja se namreč, da zaposleni zaprosi za pogodbo o izobraževanju skladno z veljavnim pravilnikom in dobi odgovor, da je plan izobraževanja ob delu že izpolnjen ali da smer ni ustrezna.
V imenu več zainteresiranih se lepo zahvaljujem za odgovor.
/IME IN PRIIMEK V UREDNIŠTVU/
Interes družbe je definiran v 12.členu Pravilnika o izobraževanju in usposabljanju, ki pravi:
“Družba praviloma usmerja delavce v izobraževanje ob delu v okviru njihovega poklica oziroma delovnega področja, in sicer: tiste, ki še nimajo ustrezne javno veljavne izobrazbe za delovno mesto, na katerega so razporejeni,
v primeru, da je bil delavcu ob razporeditvi postavljen pogoj, da si
mora pridobiti določeno izobrazbo, izjemoma se delavci lahko usmerijo v izobraževanje tudi izven svojega poklicnega področja, če to zahteva kadrovski interes družbe zaradi potrebe po poklicni preusmeritvi.“ Temelj je torej poklicno področje, na katerem zaposleni dela.
Sicer pa se o izobraževanju dogovarja na letnih osebnih pogovorih, kjer sodelavec skupaj z vodjo ugotavlja, ali je izobraževanje potrebno, ali je smer ustrezna oz. ali izobraževanje izhaja iz potreb delovnega procesa.
Na podlagi tega in na podlagi „Načrta novih sodelavcev, izobraževanja in usposabljanja", ki ga vodje pošiljajo v kadrovsko službo praviloma v septembru tekočega leta za naslednje leto, nastane letni plan izobraževanja in usposabljanja, ki ga potrdi uprava.
Torej vsako izobraževanje in usposabljanje, o katerem se dogovorita vodja in njegov sodelavec, je podvrženo še dvema „filtroma“: prvi „filter“ je kadrovska služba, ki preveri, ali so bile pri planiranju upoštevane zahteve delovnega mesta oz. procesa dela, drugi »filter" pa je uprava, ki plan potrjuje.
Katja Pevc
V	uredništvo je prispelo pismo sodelavk iz Zlatega polja, katerega smo po vsebini uvrstili v rubriko Vaša stran (vprašanja in odgovori). Po zagotovilu predsednika uprave in vodje kadrovske službe, da so podpisane sodelavke že prejele odgovor od svojega neposrednega vodje, je uredništvo menilo, da objava odgovora ni potrebna.
Uredništvo
POČITNIKOVANJE
Obljuba dela dolg
V	marčni številki Našega glasu smo vam obljubili novo ponudbo za počitnice v Dobrni. Dejali smo tudi, da bomo sodelovali na podlagi izmenjave počitniških možnosti. Slednjega za letošnjo poletno sezono še ne bo, upamo pa, da bomo to možnost dorekli za jesen in dalje.
Vseeno upamo, da boste veseli posebne ponudbe, ki so nam jo ponudili iz Toplic Dobrna in vam jo predstavljamo kar v nadaljevanju.
TERMIN	NASTANITEV	STORITEV	CENA
14. april -	Hotel SVICARIJA,		
27. dec. 2002	dvoposteljna soba	polpenzion	5.900 SIT za osebo
Ponudba vsebuje:
• polpenzion (samopostrežni zajtrk, kosilo ali večerja - izbira 3 menujev, solatni bife)
• neomejeno kopanje v bazenu s termalno vodo,
• neomejeno uporabo fitnes naprav,
• vodene sprehode v okolico Dobrne,
• plesne večere z živo glasbo,
• bogat animacijski program. Doplačilo za enoposteljno sobo znaša 1.500 SIT dnevno za osebo, doplačilo za polni penzion 1.350 SIT dnevno za osebo.
POPUST:
brezplačno - en otrok do 12. leta starosti in otroci do 5. leta v sobi z dvema odraslima osebama. Turistična pristojbina znaša 154 SIT
Povabilo k pošiljanju receptov, objavljeno v prejšnji številki Našega glasu, le ni bilo neopaženo - ga. Elena Ujčič iz PC Zlato polje je poslala kar dva recepta. Za recept “Solata iz kus kusa in brokolija”pre-jme obljubljeni merilnik časa kuhanja v obliki kuharčka, za drugi recept “Sadno pecivo iz kus kusa” pa predpasnik Zlato polje z oprijemalkama. Sodelavki se najlepše zahvaljujemo
dnevno za osebo.
V času bivanja bodo gostje lahko z doplačilom v medicinskem centru v hotelu DOBRNA koristili razne vrste masaž: celotno, polovično, delno ročno masažo, limfno drenažo, refleksno consko masažo, shiatsu masažo, aromaterpijo in kopeli za sprostitev (biserno ali zeliščno kopel).
V Dobrni imajo gostje v zdraviliškem parku tudi veliko možnosti za športne aktivnosti: tek po trim stezi, knajpanje, vrtni šah, namizni tenis, športno strelišče, rusko kegljišče, balinišče, tenis igrišče.
Izvajanje športnih aktivnosti v športnem parku Toplic DOBRNA bo za goste iz DROGE - brezplačno.
Mnogi med nami pa že vemo, da je naš dopust v Dobrni nekaj enkratne-
za sodelovanje, ostale pa ponovno vabimo, da nam pošljete izvirne recepte - saj smo prepričani, da izdelke Zlato polje uporabljate, le časa ali volje niste našli, da bi to zapisali. Še vedno velja tudi elektronski naslov: tjasa.ulcar@droga.si. Spol, zakonski stan ali članstvo v politični stranki pri sodelovanju niso ovira. Ponovno vabljeni!
Sestradani uredniški odbor
ga, da ponuja tudi veliko novih možnosti, kot na primer planinske pohode v okoliške hribe, ki so primerni “za vsako nogo”, ali pa kar v Celje, kjer se ponašajo z naravno in kulturno dediščino, vredno spoštovanja in občudovanja.
INFORMACIJE / REZERVACIJE:
Dragica Mekiš,
DROGA d.d., Industrijska 21, Izola -tel. (05) 663 1 523 - e-mail: Dragica.Mekis@droga.si - ROK: 25. 5. 2002;, po tem roku pa neposredno v recepciji Toplic Dobrna, najpozneje 10 dni pred prihodom: tel. (03) 78 08 000; plačilo v recepciji hotela Dobrna.
Dragica Mekiš
NAGRADNA IGRA
•ft
Prijazni kuharčki še vedno čakajo vaše recepte!
NAMIG ZA IZLET
Neizčrpni navdihi Kraškega roba
Danes nadaljujemo naše raziskovanje Kraškega roba.
Obiščimo odročno vasico Rakitovec in spoznajmo prostranstva nad njo!
Kako iz Kopra v Rakitovec?
S ceste proti Ljubljani zavijemo v Rižani ali pod Črnim Kalom v smeri za Buzet, nato pa s pomočjo smerokazov peljemo skozi vasi Predloka, Loka, Bezovica, Podpeč, Zazid do Rakitovca, ki je zadnja vas na slovenski strani. Skupaj je približno 30 km vožnje.
RAKITOVEC (54om) Je tipična gručasta vas pod Kraškim robom, nad katerim se dviga hribovje z vrhovi Golič (864 m), Lipnik (8o4m), Kavčič (833 m) in najvišja Žbevnica (iooi4m). Žal je vas precej zapuščena in z mnogimi že močno načetimi hišami. A kljub temu lahko občudujemo smisel nekdanjih prebivalcev za sonaravno bivanje, ki je v današnjem času tolikokrat poudarjeno, a v resnici malokrat upoštevano.
Na vzhodni strani vasi poteka državna meja s Hrvaško; po cestni povezavi, ki žal nima urejenih mejnih prehodov, pa je vas povezana s kraško pokrajino Čičarija. Tu je tudi pomembno
prometno križišče zaradi želežniške proge, ki poteka po južni strani kraja in povezuje Istro s celinsko Slovenijo (Divača-Pulj).
Kraj so prvi naselili Slovani v 13. stoletju, področje pa je bilo v celoti v lasti nemških knezov. Vas je bila v vojni med Beneško republiko in Habsburžani leta 1615 požgana in opustošena.
Kljub temu je vse do danes ohranila prvotno in tipično podobo istrske vasi. Kamnite hiše so stisnjene druga ob drugi, skozi kraj pa vodijo ozke “uličice”. Občudujemo lahko kamnoseške mojstrovine: baladurje
-	balkone, kolone - oboke, pilj -božje znamenje.
Avto parkiramo na ploščadi ob spomeniku padlim v NOB. Nato krenemo peš mimo zanimive mlake, kjer si lahko ogledamo njene značilnosti (trstika, ločje, žabe, pupke...), in naprej mimo cerkve skozi vas proti vzhodu. Nato stopimo na kolovoz, po katerem pridemo v velikem loku do križišča. Držimo se desne poti, ki nas pripelje v 15 minutah do Istrskih vrat (umetno napravljena). Tu zavijemo ostro levo in v 5 minutah smo na vrhu Kavčiča (833m). Vrh označujeta kar dva križa (leseni in železni). Od vasi do tu potrebujemo dobro uro. Pot sicer ni označena, a staremu kolovozu ni težko slediti.
NAMIG ZA IZLET
svet zarasel z gozdom, kar ne bo temeljito spremenilo samo krajinske slike, temveč tudi vrstno sestavo zdajšnjega rastlinstva ( nas pouči dr. VVraber). Tu namreč najdemo mnogovrstno floro, ki razveseli ne samo botanikov, ampak tudi naključnega obiskovalca, ko naleti na cvetoče gredice narcis (medenice), potonik, zlatih korenov, perunik, srebrnih lasičev in še kaj bi se našlo.
Najlepše je tu v maju (konec meseca).
Vračanje po isti poti je najenostavnejše. Tistim, ki imate boljšo orientacijo in malo žilice za raziskovanje pa iz srca priporočam, da se z
Presenetila nas bo nepričakovana prostranost travnatih površin. Ob lepem vremenu pa bomo navdušeni nad imenitnim razgledom proti Lipniku s Tržaškim zalivom v ozadju, Goliču (za njim je Slavnik) in Kojniku. Znameniti slovenski botanik dr. Tone VVraber opisuje to področje kot največje travnato površino Slovenije (Proteus št.
7/64,	2002). To so travišča
tankolistne vilovine, ki ji Istrani pravijo dratenka (Sesleria juncifo-lia). Pred ne tako davnimi časi so površine kosili, danes pa zaradi odsotnosti te dejavnosti in paše Cvetje pod Kojnikom nas prepriča, da je svet vendarle lep -vsem neumnostim navkljub!
obstaja strah, da bo ves travnati
vrha Kavčiča spustite po označeni stezi nazaj na kolovoz, po katerem nadaljujete pot proti zahodu do Lipnika. Od tu se ponovno spustite navzdol proti zahodu, kjer najdete staro vaško pot, ki pripelje v vas. Skupne hoje je približno za slabi dve uri.
Glejte priloženi zemljevid, sicer pa svetujem, da si kupite zemljevid Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, ki je izšel pri Planinski zvezi Slovenije leta 1997.
Veter češe travnata prostranstva nad Rakitovcem, misel zahrepeni v slutnjo daljav za zelenim obzorjem...
Tekst in stike Maruška Lenarčič
Vaška ulica v Rakitovcu: večno lepo, nedoumljivo toplo sožitje kamna in lesa.
ŠPORT ZA VSAKDANJO RABO
Si upale izvedeti, kakšna je vaša telesna zmogljivost?
To, da je gibanje pomembno za zdravje in dobro počutje, vemo vsi. Način življenja in dela nas v zadnjih letih žal silita v vse več sedenja, zato bi morali vsaj prosti čas preživljati čimbolj aktivno. Športna unija Slovenije in organizacija CINDI Slovenija se trudita, da bi čimveč odraslih prebivalcev Slovenije spodbudili k gibanju in zdravemu življenju.
Ena od akcij, ki jih že nekaj let izvajata s pomočjo raznih športnih društev in zdravstvenih domov v različnih slovenskih krajih, je tudi TEST HOJE NA 2 km.
Testiranje je namenjeno odrasli populaciji med 20. in 65. letom starosti, ki je telesno nedejavna ali zmerno dejavna, tudi prekomerno prehranjenim in debelim! Udeleži se ga lahko vsak, ki si želi izmeriti svojo TELESNO ZMOGLJIVOST ali FITNES INDEKS.
Takoj po prihodu v cilj medicinska sestra izmeri srčni utrip
Če že sami vemo, da se premalo gibamo, in smo se morda že odločili, da bomo spremenili življenjski slog, je prav, da se udeležimo testiranja in ugotovimo svojo telesno pripravljenost. Po določenem obdobju, recimo čez 6 mesecev, v katerem začnemo s kakršnokoli obliko redne rekreacije, lahko testiranje ponovimo in ugotovimo lasten napredek.
Preizkus hoje na 2 km je enostaven, varen, natančen in ponovljiv test, ki so ga razvili na Inštitutu za telesno
dejavnost na Finskem. Na osnovi tako hitre hoje, kot jo vsak posameznik zmore, mu strokovnjaki izračunajo fitnes indeks. Ta indeks izračunajo seveda s pomočjo računalniškega programa, ki upošteva spol, starost, telesno težo, višino, čas hoje in srčni utrip takoj po končani hoji. Na osnovi dobljenih rezultatov vam strokovnjaki, prisotni pri testiranju, po opravljenem testu svetujejo ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala vaše zdravje in dobro počutje. Tako pravi teorija, kaj pa praksa?
Prejšnji teden sem se testiranja udeležila že tretjič in vam lahko “iz prve roke” povem, kako vse skupaj poteka.
Bistvo je seveda v tem, da morate razdaljo 2 km v naravi, po ravnini, prehoditi v čim krajšem času. Na dan testiranja se prijavite pri organizatorju, na lokaciji testiranja. Priti morate seveda v športni opremi. Najprej vam (ponavadi to opravi zdravnik ali medicinska sestra) izmerijo krvni pritisk in srčni utrip v mirovanju. Že srčni utrip je dober pokazatelj vaše telesne pripravljenosti, saj imajo dobro telesno pripravljeni športniki v mirovanju nižji srčni utrip od ostalih, baje nekateri vrhunski kolesarji tudi samo 40 udarcev na minuto (“normalno” je nekje okrog 80). Če zdravnik ugotovi, da je z vašim zdravjem vse v redu, vam dovoli opraviti test. Po ogrevanju, za katerega poskrbijo običajno profesorji športne vzgoje, začnete s hojo.
Za dober končni rezultat je treba res hitro hoditi. Tudi pri tem velja, da vaja dela mojstra. Prvič je najtežje, saj res nimaš občutka, koliko hitro moraš hoditi. Pri drugem opravljanju testa že imaš malo izkušenj in je že bolje. Takoj po prehojenih 2 km ti v cilju izmerijo srčni utrip, ga vpišejo v kartonček in te podatke vnesejo v računalnik, ki izračuna že prej omenjeni FITNES INDEKS. Dobiš računalniški izpis, ki izgleda nekako tako:
JANEZ NOVAK
Starost: 42 let Višina: 180 cm Teža: 78,0 kg BMI: 24kg/m
ŠPORT ZA VSAKDANJO RABO
REZULTATI TESTA
Čas: 13 min 56 s Hitrost: 8,6 km/h Srčni utrip: 148 na minuto Fitnes indeks: 121
Maksimalna aerobna moč: 51 ml/kg/min Potrošnja energije: 159 kcal/669M
OCENA TELESNE TEŽE
Vaš indeks telesne mase (BMI), izračunan iz vaše višine in telesne teže, je 24.T0 pomeni, da je vaša teža sprejemljiva.
Referenčne vrednosti za vaš indeks telesne mase (BMI) in odgovarjajoča območja telesne teže:
Razvrstitev fitnes indeksa in predvidena maksimalna aerobna moč
Tako, preostane vam samo še to, da se udeležite preizkusa. Datumi testiranj v krajih, kjer so Drogini proizvodni centri in druge dislocirane službe, so v spodnji tabeli. Žal je bil preizkus hoje na obali že 6.aprila v Strunjanu, a bo ponovljen septembra v Izoli.
Koristen napotek, ki vam ga lahko še dam, je čas hoje -če bo pod 15 minutami, bo to zelo dober rezultat. In ne bodite preveč razočarani, če bo vaš indeks pokazal, da je vaša telesna zmogljivost samo povprečna.
Bodite pozorni na plakate, ki vas obveščajo o akciji. Pogum velja in srečno!
pod 20	premajhna telesna teža	pod 65 kg
20 - 25	sprejemljiva telesna teža	65 - 81 kg
25 - 27	malo pretežak	82 - 87 kg
28 - 30	zmerno pretežak	88 - 97 kg
nad 30	veliko pretežak	nad 97 kg
Indeks telesne mase (BMI) izračunamo tako, da svojo težo v kg delimo z višino v m na kvadrat, npr. 78 kg/i,82 m2. (op.p.)		
REZULTATI TESTA HOJE
Vaš fitnes indeks, izračunan iz rezultatov testa hoje, je 121. V primerjavi z moškimi vaših let je vaša telesna zmogljivost nekoliko nad povprečjem.
Manuela Ferenčlč Meden
Fitnes indeks	Razvrstitev fizične kondicije	Maksimalna aerobna moč (ml/kg/min)
pod 70	veliko pod povprečjem	pod 32
70-98	malo pod povprečjem	32-39
90 -110	povprečno	40 - 46
111 -130	malo nad povprečjem	47-53
nad 130	veliko nad povprečjem	nad 53
kraj	datum	kontaktne osebe
Izola	21.9.	Dr. Višnjevec-Tuljak,
Lonka		
Ilirska Bistrica	11.5. ob 9h	Aleš Zidar,
OŠ Antona Žnidaršiča		tel. 031 688 621
Ljubljana	6.5., 11.5..	Lidija Koprivec,
Koseze ob bajerju (pot)	18.5., 1.6., 8.6.	tel .01 2311 728
Ormož	7.5. ob i6h	Vesna Mele,
Športni center Mestna grapa		tel.02 7410 900
Ljutomer	18.5. ob 9h	Renata Kozlar,
Hipodrom		tel. 02 5841 222
SPONZORSTVO
ANka
/\/\/>/VW. ABANKA.Sl
w.\KLU*.
9r ST" - e
ecmrns
KOPER - CAPODISTR1A
SK CAPRIS Z.P. Godina 2 6000 Koper 05 631 46 50
info@skcapris-klub.si
www.skcapris-klub.si
SK CAPRIS in DROGA d.d. uspešno sodelujeta (Brez pomoči sponzorjev ne gre.)
Čaj je ogrel tudi ministrico za kulturo.
Smučarski klub Capris iz Kopra smo ustanovili učitelji smučanja in deskanja na snegu leta 1997-Osnovni cilji in naloge so nam že od vsega začetka učenje smučanja in deskanja na snegu, animiranje otrok, mladine in odraslih za to vrsto rekreacije in druženje članov tudi v obdobjih, ko se pripravljamo na aktivnosti na snegu. Športna in družabna aktivnost SK CAPRIS je namenjena približno tisoč članom kluba iz Kopra in okolice ter iz
Ljubljane in drugih slovenskih mest. Kot večina društev se tudi naš klub srečuje s številnimi organizacijskimi in finančnimi težavami, ki jih bolj ali manj uspešno premagujemo. Seveda ne gre brez pomoči sponzorjev. Eden od takih sponzorjev je tudi DROGA, d.d., s katero smo našli skupni interes po sodelovanju. Gre za oglašanje in promoviranje blagovnih znamk čajev 1001 CVET, ARGETA JUNIOR in pa DROGA, ki so natisnjeni v klubskem programu in
na označevalnih (fluorescentnih) brezrokavnikih, ki jih nosijo otroci, ko so v smučarski šoli. Poleg tega smo imeli čaje in pašteto na zimovanjih tudi za okrepčilo in degustacijo, kar je prav gotovo najbolj učinkovita promocija artikla. Ko v klubu razmišljamo, kako bi pridobili od sponzorjev še več sredstev, prav gotovo ne moremo mimo razmišljanja, da lahko naredimo za sponzorja še več, da lahko sponzorju ponudimo še kakšne ugodnosti. Prav gotovo so to storitve iz našega programa; zimovanja, učenje smučanja in deskanja ter rolanja, nakup smučarskih vozovnic po “klubskih cenah”,.... Vse to lahko ponudimo zaposlenim v DROGI in njihovim družinskim članom po znižanih, “sponzorskih” cenah. Tudi klubu ni enostavno prodati storitev in iščemo različne možnosti promocije in prodaje. Zakaj ne bi tega najprej ponudili tistemu, s katerim sodelujemo - SPONZORJU.
V	letošnji zimi je kar nekaj zaposlenih z DROGE koristilo naše storitve. V prihodnje bi si želeli med našimi tečajniki še več zaposlenih in pa seveda njihovih otrok ali bližnjih sorodnikov.
SMUČARSKI KLUB CAPRIS BOJAN ŠTURM,prof.
Drogina Argeta in Nogometni klub Izola navijata drug za drugega.
	wi	
1	n	m
Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Industrijska 21, 6310 Izola, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Majda Vlačič. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1400 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju.
PRAZNIK DELA 1. MA)
Ljudski reki o delu
Pred nami je svetovni praznik dela 1. maj. V preteklosti smo ta praznik praznovali podobno kot sedaj, le v drugačnem vzdušju. Kakšno je bilo to vzdušje je pravzaprav vseeno, bilo je pač drugačno. Tudi danes pa poskrbimo, da je predvečer praznika osvetljen s številnimi kresovanji.
Vse se spreminja in obrača, danes je tako, jutri bo drugače.
Nekatere reči pa ostajajo iste - to so ljudski reki (izbrali smo jih nekaj o delu in plačilu) narodov sveta. Predstavljamo vam peščico pregovorov.
v?.’ kotS Delo je svetloba, če je plačano z ljubeznijo, (angleški)
\	''*#>	Epi''*'
Dobro hrani hlapca in krava ti bo dajala več mleka, (švedski)
Kdor na začetku pogosto dobiva, postane nazadnje berač, (italijanski) Čigar kruh jem, tega pesem pojem, (nemški)
Še božjega groba noče nihče zastonj čuvati, (slovenski)
Bolje zaslužiti s slamo kot izgubiti z zlatom, (srbski)
Zaslužek je počasen kot delo s šivanko, zapravljanje je urno kot voda, ki se izgubi v pesku, (kitajski) Kdor dela, ima eno srajco, kdor ne dela, ima dve. (istrski)
Delavčev zaslužek pride notri skozi vrata in gre ven skozi dimnik, (španski)	■'
Ker je delo osnovna človekova dejavnost, je že zdavnaj znanstveno raziskano in opisano v številnih znanstvenih knjigah. Eno je gotovo: da sta delo in delovna zavest od vekomaj spreminjala družbo in določala družbene sisteme, vključno z vsemi zakoni, predpisi itd.. Danes ni nič drugače. Nobena družbena ureditev doslej ni bila dovolj dobra, da je ne bi imelo smis-
la dopolnjevati, spreminjati. Vendar, vsi skupaj bi morali - vsaj razmišljati
-	o družbenih spremembah, v katerih naj bi delo izpolnjevalo dve osnovni naravni človeški zahtevi: dajalo naj bi nam materialne koristi in osebno zadovoljstvo, dvigalo raven življenjske blaginje in raven osebne sreče.
Še več! Ob dvigu delovne storilnosti naj bi raslo osebno zadoščenje delavca ob delu. Marsikje je že tako, drugje pa še bo! Vedeti namreč moramo, da težnje po uveljavljanju zgornjih dveh naravnih človekovih zahtev niso enotne vsem ljudem, zato prihaja do nesporazumov, konfliktov. A tokrat, pred praznikom ne bomo razmišljali več o tem. Rajši se odločimo za veselo praznovanje 1. maja, praznika dela vseh ljudi.
Dragica Mekiš Slika Monika Gregorovič
KOTIČEK KAR TAKO
Modre domislice na predvečer praznika dela
Svet je razdeljen na dva družbena razreda: prvi živi od dela svojih rok, drugi pa od dela rok prvega.
Včasih so rekli: Delu čast in oblast! Danes pravijo: Delu čast, nam oblast!
Nevaren pojav na področju ekonomskih ved: nadzor nad delom drugih neopazno prevzemajo nadpovprečno izobraženi teoretiki z podpovprečnimi delovnimi izkušnjami.
Kaj imata skupnega novopečeni pripravnik in dolgoletni zaposleni, ko postaneta sodelavca? Oba sta iste misli: Tale pa nima pojma o tem, kako je treba delati!
Dokler obstaja beseda lastnina, sta enakopravnost in socializem utopija.
Moderna pravljica: Platana v mestnem drevoredu se je zrušila na cesto in pri tem poškodovala bogatašev avto ter mimoidočega siromaka. Bogatašu je zavarovalnica povrnila škodo, siromaku pa so od plače odtegnili tisočaka, ker tisti dan ni prišel na delo.
Še ena moderna pravljica: Živel je nadrejeni, ki je imel tri podrejene. Dva sta bila pametna, tretji pa je delal.
Ker je grdo govoril o svojem nadrejenem, mu je disciplinska komisija izrekla javni opomin. V
obrazložitvi je pisalo, da je onesnaževal okolje in tako kršil določila standardov ISO 14001.
Sfriziran pregovor: Ti sodelavca do praga, šef tebe čez prag.
Še en sfriziran pregovor: Kjer se prepirajo sindikati in delodajalci, imajo delojemalci izgubo.
Kdor dela, zagreši tudi kakšno napako. Kdor ne dela, pa o teh napakah napiše poročilo.
Nekdo se je hvalil, da živi od dela svojih rok. To je bilo res, saj je cele dneve ploskal tistim, ki so živeli od dela drugih rok.
S.P.
KRIŽANKA
%		a od			<		POVRŠINSKA MERA	1			Šžj 'MT	is - z						
		►									►							
BOSANSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT (OSKAR)								KRAJ PRI BREŽICAH										
AFRIŠKA DRŽAVA Z GL MESTOM													NAŠ POLITIK TURNŠEK	3 5 1	*			
REKA V ITALUl, PO					■«£ ■*	U »g s									ALKOHOLNA PIJAČA ucun	= 1		
SES1AVIL JOŽE BORKO	zao MAJHNA KOUČINA	ORIENTALSKO RIŽEVO	J z Is M 2								S	MOJZESOV BRAT						
25 3? 5 ^ Baji										NAČRTNA GOJfTEV ŽIVALI TRGOVSKI ZASTOPNIK								
a								GLASBENA ZNAMENJA	i s <*								,5:1 £ '13 ca	el
£5 2= 3=* ^ 3=	1 ' •-			DENAR V SI AVSTRIJI EDEN OD PLANETOV							1 § ^ £ i ^	2S> ili						
.1	▲														RJAVO RUMENA DADUA	d j oc		
5	k	RAZNOBARVEN POL DRAGULJ. KALCEDON	•*c z							as -fig ii sfi	1							
				SOSEDNJI ČRKI	i.= o_ a •S s *	s« 3- Is							ODPOSLA- NEC	S e Otf *				
C<3 »																	POKRAJINA V GRČUI (IZ ČRK: PIRE)	2 s
								GOZDNI DELAVEC	=»■									
			/ Z></) Ii						•<£ 1						KRAJ PRI MARIBORU	Z 0 af		
	vr	E* 2						PRVOTNI PREBI»LEC	N t=	▲								
	L f			1			K				1 s g š s	HINDUJSKO IME ZA NAOČARKO						
													NAROČILO, UKAZ ZA IZVRŠITEV		■31 35		DOMNEVNI SNEŽNI ČLOVEK V HIMALAJI	POUFEMOV TEKMEC, UUBIMEC GALAIEJE
NAŠ GLAS - REŠITVE MARČNE KRIŽANKE
SRŽ KAS KLEPAR KOLT IAN LOBANJA KVAR GANTAR ZLATO POLJE REAL TAV AS STIL LADJA AJ STORŽIČ AT ELO AK ART ŠANSON OSAMA DEL OČKA RAHN ABT EMA STARC NOŽ ROJ ŽARA RAE DA ERA
Geslo križanke: RIŽ ZLATO POLJE
Število prispelih rešitev: 40. Tričlansko komisijo so sestavljale: Mateja Beržan, Borut Fakin in Majda Vlačič. l nagrado ■ 5.000 SIT prejme GIORGINA REBOL, Obala 19, Portorož; 2. nagrado 4.000 SIT prejme NADA KOBAL, Beiokriška 26, Portorož; 3. nagrado 3.000 SIT prejme SIMON RAK, Čokova 5, Portorož. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 13. maja, na naslov: Droga d.d., Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 4”.