£!. 37 Ptuj, dne 15. septembra 1967 Cena 0.50 ND (5^ SD) Letnik XX »Tednik« Izhaja pod tem Unenom »rt 24 novembra 1961 dalje po sklepu obč-mSKilj odborov SZDL Ptuj in ormot. — Izdaja savod • Ptujskj tednik« Ptul Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava: Ptuj, Hft- .x>ja Lacka 2 — Tel. 158. Številka t^-kofega ratima: NB 524-3-72. — Ttska Časopisno podjetje Maribor- 9Jd tisk — Maribor. — Rokopisov ne vraCamo. — Celotna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND, v orodaji Izvod 0.50 ND (50 SD). BERITE: NA DRUGI STRANI: Direktorjev dan — ali je vašega takšen? Kje je boljša organizacija dela? Turistično leto v ptujski občini V Avtoopremi osebni do- hodki po prodanih proiz- vodih 1'oložaj šolstva v občini Ptuj neugoden N.V TRETJI STRANI: S seje sveta za prosveto v Slovenski Bistrici Pereči problemi vajencev na ormoškem območju Vesti iz raznih krajev NA Četrti strani: Obširen program dramske dejavnosti v Ljutomeru Predpisi so eno, redne možnosti pa so povsem drugačne Zgodovinski arhiv Ptuj ob pričetku razstave v Ormo- žu Gimnazija Ljutomer NA PETI STRANI: Vzgojna vprašanja Količek za kmetovalce Iz ljutomerske zgodovine Iz pradavnine ormoškega kraja Otvoritev zgodovinske razstave v Ormožu Jutri, v soboto, 16. septembra, bo ob 10. uri v viteški dvorani ormoškega gradu otvoritev raz- stave »Ormož skozi stoletja«. Itazstava bo odprta vsak dan od X. do 15. ure do 30. septembra. Kazstavo prireiata zgodovinski arhiv Ptuj in občinska skupšči- na Ormož. Na njej bo prikazana zgodovina ormoške občine, in sicer od naselitve do leta 1848. Gradivo, ki bo sedaj prvič raz- stavljeno, je bilo do sedaj do- stopno samo redkim strokovnja- kom v arhivih na Dunaju in v Gradcu. To so listine ormoške graščine in vclikonedeljske ko- mcndc. Razstavljeni material bo trajno ostal v Zgodovinskem arhivu v Ptuju. ZASEDANJE OBČ. SKUP- ŠČINE SLOV. BISTRICA BO 25. SEPTEMBRA Skupščina občine Slovenska Bistrica bo zasedala verjetno 25. septembra. V obravnavi bo sprejetje predloga o uporabi mestnega zemljišča in sklepanje o predlogu, da se v Mariboru ustanovi medobčinski zdravstve- ni center. Program otvoritve ormoške kleti v nedeljo, 17. septembra, bo ob 9. uri povorka vinogradnikov in vinogradni-ške mehanizacije skozi mesto Ormož. Na Glav- nem trgu bodo razvili prapor kmetijskega kombinata »Jeru- zalem-Ormož:<, ob 10. uri pa bo slavnostna otvoritev kleti. Predstavnik izvršnega sveta SR Slovenije bo spustil v tek stro- je, ki bodo pričeli mleti in sti- skati grozdje. Otvoritev kleti je povezana s pričetkom letošnje trgatve, ki jo bosta popestrila pevski zbor Svobode iz Ormoža in pihalni orkester. Povorka vinogradnikov skozi mesto Ormož bo uvod v prire- ditve ob času trgatve, na katerih pa bodo sodelovali brači in pii- tarji. V kombinatu so tudi iz- delali spominske kozarčke, ki jih bodo prodajali na dan otvo- ritve. Po otvoritvi bo klet od- prta na ogled občanom, v po- poldanskem času bo pri kleti ljudsko rajanje m vinska trga- tev. Na voljo bodo prleške spe- cialitete in specialiteto na žaru. Goste bo zabaval dom.ači an- sambel ?;;brat. Hkrati bo ob kleti poku.^nja vin, razstava in prodaja sadja in grozdja ter razstava fotografij vinogradov in vinskih kleti skozi več let v ormo.ški občini. Občani in gostje bodo lahko pili prvovrstna vina. Oh kleti bo tudi razstava vino- gradniške mehanizacije. V kom- binatu uDajo. da se bo otvorit- ve* udeležil predsednik izvršne- ga sveta SR Sloveniie Stane Kavčič, ki bo slovesno odprl največji in najsodobnejši objekt tirmoike občine. Razprava o občinskih problemih v torek, 5. septembra, je bilo v Ljutomeru posvetovanje re- publiških poslancev ljutomerske občine, predstavnikov družbeno- političnih organizacij in občin- ske skupščine. Posvetovanje je sklicala občinska konferenca SZDL Ljutomer. Regulacija ščavnice in njenih pritokov ž delno regulacijo Ščavnice je dobršen del kmetijskih povr- šin in sam Ljutomer obvarovan pred morebitnimi poplavami. Sčavnica s pritoki pa ni v ce- loti regulirana, kai- povzroča predvsem v zgornjem toku po- toka številne poplave ob neur- jih. V bližnji prihodnosti bo nujno potrebno preiti k celotni regulaciji Ščavnice s pritoki. O tem vprašanju bi glede sred- stev razpravljali z občani, ki jih predvsem neposredno ogro- žajo poplave. Urejanje voda po- meni za ljutomersko občino enega od temeljnih programov dela vseh odgovornih občinskih organov in družbenopolitičnih organizacij. Reorganizacija zdravstvene službe v skladu z določbami 12., 13. in 14. člena zakona o organiza- ciji zdravstvene službe v SR Sloveniji morajo biti zdravstve- ni domovi organizirani tako, da so usposobljeni za opravljanje vseh nalog preventivnega in osnovnega zdravstvenega var- stva. Pri določanju organizacije zdravstvenega doma je treba upoštevati zlasti dosledno izve- deno strokovno povezanost med delovnimi enotami zdravstvene- ga doma in strokovno poveza- nost zdravstvenega doma z viš- jimi organiziranimi zdravstveni- mi zavodi, zlasti s takšnimi, da bo zdravstveni dom usposob- ljen izvajati sprejete programe zdravstvenega varstva, da bo usposobljen nuditi najbolj učin- kovito in kompleksno zdrav- stveno pomoč itd. Prebivalstvu se z združeva- njem zdravstvenih zavodov v nov zdravstveni dom vsekakor ne more oteževati njihova pra- vica do uveljavitve zdravstve- nega varstva, ampaik nasprotno, saj gre pri reorganizaciji za čim popolnejšo zaščito zavarovanca. Vsekakor je osnovno, da je potrebno pri reorganizaciji iz- hajati iz ocene dosedanje eksten- zivne organiziranosti zdravstve- ne službe tako glede tipov zdravstvenih zavodov kot po njihovem številu. To je nekaj osnovnih ocen dosedanjih razprav o poteku reorganizacije zdravstvene služ- be v Ljutomeru. Bilo je omenjeno, da so po- tekali že razgovori o integraciji zdravstvenih domov med Ormo- žem, Radgono in Ljutomerom. Vendar so se ti razgovori izja- lovili. Pred kratkim so se pred- stavniki ljutomerskega zdrav- stvenega doma razgovarjali s predstavniki ptujskega zdrav- stvenega doma. Ti razgovori so še v teku. Na tapeti je bilo še vprašanje obstoja komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Murski Soboti, ki se zaradi slabe finan- čne situacije srečuje z izredni- mi težavami pri financiranju zdravstvene službe. Zato so ce- ne zdravstvenih stoiitev v pri- merjavi z ostalimi komunalnimi skupnostmi precej nizke. Izra- ženo je bilo stališče, da bi bilo v bodoče potrebno cene za zdravstvene uslugo urediti, da bi bili zavarovanci v Sloveniji enako tretirani, ne glede na to, v katero komunalno skupnost spadajo. Vsekakor bo potrebno že v tem mesecu v skladu z zakonom detajlneje preučiti po- samezne pogoje in možnosti in- tegracije ljutomerskega zdrav- stvenega doma v zdravstveni center s tistimi zdravstvenimi domovi oziroma domom, ki bodo zagotavljali boljše ekonomske pogoje in učinkovitejšo organi- zacijo zdravstvene službe. Vse- kakor pa ni edina možnost re- ševanja te zadeve v spajanju ljutomerskega zdravstvenega doma s soboškim, kot bi se dalo sklepati iz članka Bora Boro- viča, s katerim je pohitel v Delu dne 8. septembra, ko je opisal le eno plat medalje s tega posvetovanja, kar pa pri- zadevanju za čim uspešnejšo iz- vedbo reorganizacije zdravstve- ne službe v Ljutomeru v več pogledih lahko samo škoduje. Kmetijska problematika 2e na zadnjem podobnem posvetovanju, ki je bilo 26. ju- nija v Ljutomeru, je bil sprejet predlog, da je potrebno v tem letu pričeti odkrito reševati probleme v kmetijskih organi- zacijah na področju občine ozi- roma preiti na spajanje kmetij- skih organizacij. Enak predlog je bil sprejet tudi na zadnji seji ^ občinske skupščine. Pogoj za razgovore v tej z.ve- zi je, da se izdela organizacijska oblika, struktura bodoče za- družne organizacije. Pri tem je potrebno upoštevati, da bodo družbeni obrati, to je lastna proizvodnja, popolnoma ločeni od zadružnih obratov, ki bi bili organizirani po vseh večjih pro- izvodnih centrih (bivše zadru- ge) z vključevanjem zasebnega sektorja oziroma kooperacije. Samostojnost zadružnih enot mora biti v tem, da bodo imele svoje organe upravljanja in go- spodarile s sredstvi, ustvarjeni- mi iz kooperacije. Vsekakor bo predhodno potrebno strokovno utemeljiti prednost združenega )5odjetja oziroma organizacije. Izdelan je bil tudi akcijski pro- gram razgovorov z občani. Nadalje so obravnavali še de- lovanje izobraževalne skupno- sti, vprašanje zaposlenosti mla- dine, priprave na proslave stote obletnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru, oriprave na mo- dernizacijo ceste Ljutomer— Stročja vas ter zakon o zdrav- stvenem zavarovanju kmetov. -P Konferenee ZIC Ormož bo 30. oktobra t. I. v ponedeljek, 4. septembra, je občinski komite ZK Ormož na 21. seji razpravljal o osnutku sklepa o organiziranosti komuni- stov v občini, o poslovniku bo- doče konference; določili so tudi dnevni red občinske konference, ki bo 30. oktobra. Takrat bodo razpravljali o problemih nadalj- njega razvoja kmetijstva v ob- čini, sprejeli sklep o organizira- nosti Z\'eze komunistov v občini ter o drugih važnejših vpraša- njih. Komite je v celoti sprejel gra- divo za 21. sejo in pa kriterije, po katerih bodo volili člane ob- činske konference. Kriteriji za izbor kandi- datov občinske konfe- rence V teh kriterijih oziroma izboru kandidatov za konferenco je po- trebno upoštevati komuniste iz vrst delavcev, mladine in inteli- gence, ki s svojo politično in idejno usmerjenostjo lahko k delu konference in njenih orga- nov doprinesejo čimveč. Pri iz- boru kandidatov se bo potrebno izognili vsem članom, ki so bili v preteklosti kaznovani, in tistih, ki po neaktivni. Kriteriji pa so naslednji: da je kandidat v prak- si pokazal, da se zavzema za samoupravljanje in demokratič- ne odnose, da je pokazal aktivno zavzemanje za cilje gospodarske reforme, da ne opravlja vodilne funkcije v vodstvih ostalih druž- benopolitičnih organizacij in ob- činsko skupščine, da ima naj- manj triletni staž v Zvezi komu- nistov, da ni bil kaznovan m nima prekinjenega staža v ZK, da ima ugled in razume sedanjo vlogo ZK in da je pripravljen aktivno delati v vodstvih ZK v občini. Sklep o oblikah organi- ziranja komunistov Sprejet je bil sklep o oblikah organiziranja komunistov v obči- ni, da bodo komunisti v ormoški občini v bodoče organizirani: občinska organizacija Zveze ko- munistov bo imela občinsko kon- ferenco, občinski komite kot iz- vi.^ni organ konference, krajevne oganizacije (Kog. Miklavž, Ivanj- kovci. Tomaž, Podgorci, Velika Nedelja. Središče in Ormož, ki bo iincl dva oddelka). V večjih delovnih organi7acijah. npr. v tovarni ».Jože Kerenčič« "in v kmetijskern kombinatu Jeruza- lem-Ormož bodo potrebne osnov- ne organizacije. Aktiv} bodo v Zdravstvenem rlnmu Ormož, v Ogradu. stanovan isko-lvomunal- nem podjetju, v TP Zarja in pa v osnovni šoli Ormož. Pri sklepu o organizirnnoti ko- munistov v kmetijskem kombin-i- tu še komite ni odločil, ali bodo organizirani komunisti v podjet- ju ali pa v krajevni organi^.aciji ZK. To imraSanje bo v razuravi do 25. septembra. V občini se bo volil na vsakih B članov ZK po en član konferenca. Konferenca bo imela 50 do 60 članov, občin- ski komite pa 11 članov. Nadalje je bil sprejet osnutek poslovnika občinske konference in njenih organov, ki je dan v razpravo krajevnim oganizacijam in organizacijam in organizaci- jam ZK v podjetjih, da ga bodo pred sprejetjem na konferenci dopolnile ler se še bolje sezna- nilo z delom najvišje organiza- cije ZK v občini. Na seji komiteja sta bili ime- novani tudi dve komisiji, in si- cer komisija za raziskovanje pro- blemov v kmetijstvu in druga, Id bo predlagala kandidate za kon- ferenco, komite in komisije. -P V PTUJU BODO SNEMALI LETOS ŽE TRETJI FILM V kratkem času bo to že tre- tji film, ki ga bodo snemali v Ptuju. Pogodbo o snemanju te- ga filma je sklenil Jadran film iz Zagreba za angleško filmsko hišo »Orion«. Film bo prikazo- val življenje slavne balerine Izidore Duncan iz 19. stoletja. Izidore Duncan. ki jo bo igra- la angleška filmska igralka Va- nesse Redgrave. se spozna z ruskim pesnikom .Tesenjinom. Z njim preživi nekaj let v Mo- skvi, kjer vodi lastno baletno šolo Prav odlomki iz te balet- ne šole se bodo odvijali v vi- teški dvorani ptujskega gradu. TE DNI PO SVETU DRŽAVNI SEKRETAR. ZA ZUNANJE ZADEVE V PARIZU V duhu »diplomat- sice ofenzive" Jugoslovanski državni sekre- tar za zunanje zadeve Marko Nlkezič je prispel na uradni obisk v Francijo, potem ko je opravil podoben obisk v Wa- shingtonu in pri glavnem tajni- ku OZN U Tantu. Jugoslovanska diplomatska »ofenziva«, ki se je pričela z znanimi poslanicami jugoslo- vanskega predsednika poglavar- jem držav oziroma pi-edsedni- kom vlad, se tako nadaljuje. Obisk predsednika Tita Kairu, Damasku in Bagdadu je dal podlago za tako široko akcijo, ki naj bi privedla do rešitve bližinjevzhodne krize, posebno še, ker se je arabski vrh v Kar- tumu izjavil za mirnejšo obliko reševanja krize, se pravi ne za vojaško, temveč politično reši- tev. Seveda bi bilo napak trditi, da bo državni sekretar Nikezič obravnaval s kolegom Couvom de Murvilleom samo bližnje- vzhodno krizo. Na svetu je še več nerešenih vprašanj, ki ter- jajo rešitev. Pri tem je treba omeniti, da so nekatera franco- ska in jugoslovanska stališča dokaj podobna. To velja poseb- no, kar zadeva obsodbo agresi- je v Vietnamu in sploh vpra- šanje tujega vmešavanja z gro- bo silo. Predsednik de Gaulle je s tem, ko je obrnil hrbet dose- danji organizaciji NATO, na- povedal svobodno francosko po- litiko brez tujega skrbništva. Predvsem je pričel normalno politiko do socialističnega sveta in do Azije. Na drugi strani obstajajo tudi vprašanja, kjer se Francija in Jugoslavija raz- hajata. Mednje sodi npr. vpra- šanje atomske razorožitve in nadzorstva nad jedrsko energi- jo. Vendar le-ta ne motijo plod- nih razgovorov, posebno še, če pri tem upoštevamo tradicio- . nalno prijateljstvo med obema državama, ki sega globoko v preteklost in ki ga tudi meseci nekoliko napetih odnosov (v ča- su osvobodilnega boja alžirske- ga ljudstva) niso mogli spod- kopati. Francoski predsednik upošte- va nevezani svet in vlogo, ki jo ima prav Jugoslavija pri tem. Njegove mirovne pobude tako glede Vietnama kakor Bližnjega vzhoda so pomemben dejavnik tistih sil, ki si zares žele poštenega mednarodnega sodelovanja in miru. Nedavni obisk na Poljskem je nudil francoskemu dr-žavniku prilož- nost, da je spet omenil svojo zamisel o združeni Evropi. Ra- zumljivo je, da misli pri tem Evropo po svojem, zahodnem vzorcu, vendar je v dneh, ko se ponekod spet pojavljajo blo- kovske grožnje, lepo slišati iz- jave, ki govore o združevanju in ne o razdruževanju že tako neenotne Evrope. Nikezičev obisk bo veljal tu- di dvostranskim odnosom, ki so dobri in se vsestransko razvija- jo. Ni dvoma, da bodo tudi na- šli še nove možnosti sodelova- nja na vseh področjih. Sam obisk pa bo dal jugoslovanski diplomatski »ofenzivi«, ki jo svet čuti in tudi ugodno komen- tira, nove spodbude. Drugi dogodki Medtem ko je svet prejšnji teden še komentiral sklepe kon- ference trinajstih arabskih dr- žav na vrhu, ki je bila v Kartu- mu, posebno umirjen ton, ki ne postavlja v ospredje oborožene akcije proti Izraelu, temveč predvsem politično rešitev, se pravi rešitev s pogajanji, so stopila v ospredje poročila, da je maršal Amer s pomočjo ne- katerih višjih častnikov pri- pravljal udar proti sedanji vla- di in da je — poleg notranjega ministra in načelnika obvešče- valne službe — v hišnem pripo- ru. Seveda je izraelska agresija sprožila tudi v notranjosti ZAR nekaj vprašanj, posebno vpra- šanje, kdo je ki'iv za tako nagel poraz egiptovske armade. Pred- sednik Naser je zaradi tega od- stavil maršala Amerja kot obrambnega ministra, ker očit- no ni bil sposoben za ta polo- žaj. Le-ta se s tem ni hotel po- tolažiti, pa je snoval nekakšen »revolucionaren svet«, ki bi pri- pravil udar. Ali ne bodo ta notranja tre- nja, ki pa so bila po porazu nujna, izkoristil Izrael in še bolj razširil agresijo? Dobro obve- ščeni pravijo, da Izrael ni spo- soben razširili zasedenih oze- melj, povrh vsega je naletel tudi na odločne ameriške grož- nje. Slednjič smo priče zelo ži- vahne diplomatske dejavnosti, ki jo je sprožila Jugoslavija prav zaradi bližnjevzhodne kri- ze, in bi je ne kazalo zaustav- ljati v njenem največjem jeku z novim napadalnim dejanjem. DE GAULLE NA POLJSKEM Francoski predsednik de Gaulle se jo mudil na uradnem obisku na Poljskem in se vrnil, kot pravi sam, z dobrimi vtisi. Obe deželi bosta v prihodnje širje sodelovali v gospodarstvu, trgovini, industrijski koopera- ciji in kultiui. Pravijo celo, da je Francija naklonjena sklicanju evropske varnostne konference, kot si to želi tudi Poljska in socialistični svet. Nekateri sicer namigujejo na to, da je predsednik v svojem govoru namignil Poljakom, naj ne bodo preveč odvisni od ko- garkoli (očitno je mislil Sovjet- sko zvezo), vendar je to mogoče razumeti tudi kot željo, da bi Poljska posnemala Francijo (njen umik iz zahodne obram- bne organizacije NATO). Vse- kakor pa je de Gaulle še naprej za združevanje Evrope 5>od Pi- renejev do Urala«, kot je več- krat dejal, kar v sedanjem tre- nutku pomeni težnjo po zbli- žanju in medsebojnem sodelo- vanju. ODLOČITEV GIBRALTAR.LV Samo 44 odstotkov v Gibral- tarju živečih Špancev se je v nedeljo izreklo za pridružitev k Španiji. Vsi drugi žele ohraniti sedanje polkolonialno stanje. (Konec na strani 6) Posvetovanje na ObK ZKS Ormož Prihodn.io soboto bo ob 9. uri na ObK ZKS Ormož razgovor s člani CK ZKS. ki se ga bosta udeležila član IK CK ZKS Tone Kropušek in članica CK ZKS Lojzka Stropnik. Z nekaterimi člani ObK ZKS Ormož bodo razpravljali o poteku reorgani- zacije ZK v občini, o pripravah na občinsko konferenco ZK ter o di'ugih vprašanjih, ki so tes- no povezana s procesom reorga- nizacije ZK v občini. Občinski sindikalni svet Ljutomer Realizacija proizvodnje pod planom v torek, .5. septembra, je bila v Ljutomeru razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, ki so ji prisostvovali vsi pred- sedniki sindikalnih organizacij. Na seji so obravnavali proble- me gospodarjenja v prvem pol- letju letošnjega leta v občini, naloge sindikalnih podružnic pi'i razreševanju problemov za- poslovanja, priprave na inte- gracijo v zdravstveni službi ter priprave na izredne konference v sindikalnih organizacijah. Problemi gospodarjenja v I. polletfu Osebni dohodki v gospad^r- skih organizacijah so znatno po- ka, kar bo imelo za posledico — če ugotavljamo, da bo zaradi restrikcij obratnih sredstev na eni strani v delovnih organiza- cijah, na drugi strani pa zaradi zmanjšanja sredstev za sklade — nastalo Se bolj poreče vpra- šanje nadaljnjega zaposlovanja delovnih ljudi oziroma odpira- nja novih delovnih mest. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da sindikalne organizaci- je dosledno preučijo gospodar- sko stanje v svoji delovni orga- nizaciji tr-r se pri tem naslanja- jo predvsem na nadaljnji raz- voj delovne organizacije in s tem odpiranja ekonomičnih de- lovnih mest. Vso skrb je po- trebno posvetiti nadaljnji rea- lizaciji proizvodnih procesov v delovnih organizacijah, ker je ugotovljeno, da so ti pod plan- skimi predvidevanji za leto 1967. Sproti bo potrebno ugotavljati rezultate v delovnih enotah in pri tem sodelovati pri razdelitvi dohodka znotraj delovnih orga- nizacij, ker je bilo ugotovljeno, da je že v več delovnih organi- zacijah prav zaradi tega prišlo do raznih trenj, ker ni bilo ugo- tovljeno, kakšen dohodek posa- mezna delovna enota ustvarja. Reorganizacija zdravstvene služlie Nh seii je biio povedano, z;-.- kaj se iz^'aja reorganizacija v zdravstvu in da delovni ljudje, člani sindikata pričakujejo od nove organizacije v zdi^avstvu predvsem boljše zdravstvene storitve, kakor tudi boljšo orga- nizacijo same zdravstvene služ- be, ki bo morala biti kos nalo- gam, postavljenih z reorganiza- cijo. Priprave na izredne kon- ference sindikalnih podružnic Ker bo verjetno v drugi po- lovici decembra občni zbor ObSS Ljutomer, so sklenili, da se v «indi!'alnih 'ifvrii^acijah (Konec na strani 6) Stran 2 TEDNIK — petek, 15. septembra 1%? Stran 2 DIREKTORJEV DAN - ALI JE VAŠEGA TAKŠEN? Neka rogata misel pravi: Kjer je direktorjev inteligenčni kvoci- ent nizek, so navadno nizke tudi plače delavcev. No, pri nas ta misel najbrž sploh ne drži, pač pa le. da de- narja ni, ni — in ni! Molčimo torej o denarju, raje spregovorimo o direktorjevi spo- sobnosti! Ena od osnovnih nalog direk- torja je izpeljava pravilne orga- nizacije dela v delovni organiza- ciji. Stopnja sposobnosti direk- torja, da organizira uspešno po- slovanje in delovanje svojega de- lovnega kolektiva, je razvidna najbolj iz tega, kako mu je uspelo urediti svoj delovni dan ter last- no vodstveno, organizacijsko in kontrolno dejavnost! Vedeti moramo, da direktorju ne zadošča osemurni delavnik, in prav zategadelj je toliko bolj po- membno, da prepreči vsako izgu- bo časa zaradi predolgih razprav in posvetovanj in ne sme nikakor dopustiti, da bi mu njegov delov- ni dan krojili njegovi podrejeni in drugi obiskovalci, kakor bi se jim zljubilo. To more preprečiti le trden urnik njegovega dela. Razumen direktor bo pripravil razdelitev svojega delovnega dne na osnovi dogovora z ostalimi vo- dilnimi delavci o času rednih po- slovnih posvetov. Takšni posveti vodilnih delavcev delovne organi- zacije se ne začno nikoli prej kot eno uro po začetku delovnega dne, to pa zato, da ima vsak ude- leženec posveta dovolj možnosti za podvzemanje potrebnih ukre- pov v svojem sektorju dela, da bodo izpolnjene vse delovne na- loge tistega dneva. Na ta način določen čas je rezerviran izključ- no za redne posvete, zato v tem času direktor ne planira nobenega drugega vsakodnevnega dela. K rednemu vsakodnevnemu de- lu direktorja prištevamo poleg ostalih nalog še: — branje pomembne prispele pošte; — podpisovanje odhodne pošte, ki jo mora podpisati direktor; — kontrola nalog, ki jim je določen rok izvršitve; — obisk delovnih enot; — kontrola dela ene delovne enote ali oddelka; — priprava na naslednji delov- ni dan; — beleženje pomembnih dogod- kov tekočega dne. Poleg časa, ki ga zavzemajo redni dnevni opravki, mora direk- tor določiti še čas za redni spre- jem najavljenih in nenajavljenih vodilnih in ostalih delavcev svoje delovne organizacije. Zaradi jasnejše predstave bomo prikazali urnik direktorjevega de- lovnega dneva: 6.00 do 6.30: beleženje pomem- bnih dogodkov prejšnjega delov- nega dneva, diktiranje sekretarki in morebitno podrobnejše določa- nje dnevnega programa dela; 6.30 do 7.00: kontrola izpolnitve delovnih nalog, ki jim je potekel rok prejšnji dan — poročila in zadevni material dostavi sekre- tarka ali poda sodelavec, ki mu je bila ta naloga zaupana; 7.00 do 8.00: obisk v vseh ali samo v izbranih delovnih enotah; 8.00 do 11.00 rezerviran čas za redne posvete — v dneh, ko ni posvetovanj, je ta čas rezerviran za referiranje posameznih vodil- nih delavcev o delovanju njihovih delovnih enot, ali pa je ta čas re- zerviran za izredna posvetovanja ali sprejem najavljenih zunanjih obiskovalcev; 11.00 do 12.00: temeljita kon- trola ene izbrane delovne enote; 12.00 do 12.30 podpisovanje od- hodne pošte; 12.30 do 13.00 opoldanski od- mor; 13.00 do 14.00 sprejem najavlje- nih in nenajavljenih sodelavcev; 14.00 do 14.30 branje pomem- bnih dopisov, ki so prispeli v do- poldanskem času; 14.30 do 16.30: obisk rednih sej, priprava za naslednji delov- ni dan in preučevanje službenih smernic dela ter dragih pomemb- nih aktov. Torej, hočeš-nočeš, direktorjev delovni dan se krepko raztegne čez osemurni delavnik! Izkušen direktor bo odkrito pri- znal, da ni posebno težko sestaviti dobrega urnika njegovega delov- nega dne, pač pa je težko dosled- no držati se razporeditve časa. Vendar se izplača premagati teža- ve, ki nastopajo ob dosledni sleditvi urniku delovnega dne, saj je to edini način, da direktor do- seže mirno in koncentrirano de- lo ter da obenem ohrani svoje živce in zdravje. Eden od zelo usvešnih poslovnih ljudi je izjavil: »Dolgo let sem bil direktor. Spočetka se mi je po- gosto dogajalo, da zaradi preobi- lice skrbi nisem že vedel, kje imam glavo. Tako je bilo vse do trenut- ka, ko sem svoznal. da ne morem zadorn^Ura delati, dnk^pr ne bnm ime! fnčrio dolorenego orgnnrzn- cijskega načrta lastnega dela. Uspeh ni izostal, zato zagotavljam direktorjem, ki tega še niso spo- znali, da so dorasli sestavljanju takšnega delovnega programa, ki bo zagotovil uspešno poslovanje delovne organizacije, saj te ni moč voditi in kontrolirati brez točne razporeditve direktorjevega časa in dela ter doslednega spo- štovanja njegovega urnika.« Dobra razporeditev direktorje- vega delovnega dne je tem bolj pomembna, kolikor slabši ;e orga- nizacijski nivo delovne organiza- cije, ker more direktor le tako pravočasno opaziti zadeve, ki so odločilne za poslovanje njegnve- .■}n delovnega kolektiva. Takšen bi naj bil direktorjev delovni dan. Ali je vašega d'rek- torja delavnik prav takšen'' Inž. R. V, Kje je boljša organizacija dela? SE ENKRAT »OUO VADIŠ, KZ KMETOVALEC, UUTOMER?« V nekaj časopisnih vrsticah ni mogoče posameznih vprašanj zajeti kompleksno in jih prika- zati z vseh plati. Tako mi tudi v člankih »Quo vadiš, KZ Kme- tovalec« in »Za zadrugo ali proti njej« ni bilo omogočeno prikazati problemov v zadrugi v povezavi s celotnimi občin- skimi kmetijskimi problemi takšnih, kot so, osvetljenih z vseh plati, oziroma vzrokov, ki so vplivali na že navedeno sta- nje. Ljutomerska občina je pre- težno kmetijska, zato so pro- blemi okrog kmetijstva naj- aktualnejši, še posebno v seda- njem času, ko prihajamo v tako imenovano višjo fazo reforme, ko jasno prihajajo na dan pro- blemi, ki jih je potrebno čim uspešneje in učinkoviteje reše- vati. V predzadnji številki Tednika so bila rmed drugim obravnava- na stališča delavcev delovne enote Radoslavci, ki so iden- tična z izjavo traktorista delav- ne enote Ljutomer. Skoraj vsak, s katerim sem se pogovarjal, mi je zatrjeval, da je organiza- cija dela v delovni enoti Rado- slavci boljša od organizacije d'la v ljutomerski delovni enoti. Ali so izjave navedenih de- lavcev resnične ali ne, je naj- primerneje, če jih pogledamo skozi prizmo proizvodnih cen pri pitanju živine, pri gojenju poljedelskih kultur itd. Pitanje živine Do konca lanskega leta so imeli v delovni enoti Ljutomer dve pitališči goveje živine: v Cezanjevcih in v Noršincih. Pi- tališče v Noršincih so z letoš- njim letom ukinili zaradi nepri- mernosti objekta, saj je veteri- narska služba ugotovila, da so hlevi virusno okuženi. Voda v pitališču je bila kemično in bio- loško neprimerna z,a napajanje živine. Zaradi izredno hudih po- gojev dela so se pogosto me- njali krmilci oziroma živinorejci-^ v pitališču. Odvoz gnoja je bil izredno težak. Zaradi navedenih vzrokov so že predlani sklenili, ko se je pokazala izguba, da bo- do pitališče ukinili. Ker so imeli kr.Tiila, silažo in krmo v zalogi še za leto dni (vračunane so tu- di zasejane površine, predvide- ne za silažo), so sklenili, da bo- do pitališče v Noršincih likvi- dirali, ko bodo potekle zaloge krme (do konca lanskega leta). Prodaja živine iz noršinskega pitališča je bila izredno težav- na, ker ta ni dosegla tiste kva- litete, kot bi jo dosegla ob nor- malnih pogojih pitanja. Zato je bila prodajna cena^ živine zelo nizka. Izgubo in kritje v tem pitališču je vodstvo delovne enote že planiralo. Izguba pa je bila presežena le za sto tisoč sta-^ih dinarjev. Pitališča v Cezanjevcih po urejenosti sploh ne moremo pri- merjati s pitališčem delovne enote Radoslavci v Bučkovcih, ki spada med najsodobnejše tovrstne objekte. Vendar je proizvodna cena za 1 kg pitan- ca lansko leto — in tudi v pr- vem polletju letošnjega leta — bila mnogo nižja od proizvodne- cene v pitališču Bučkovci. Lansiko leto je znašala proiz- vodna cena v pitališču Bučkov- ci 694 starih dinarjev za 1 kg žive teže pitanca, v pitališču Cezanjevci 663 starih dinarjev in v Noršincih 738 starih dinar- jev (planirana izguba). Proiz- vodna cena v prvem polletju letošnjega leta: pitališče Ceza- , njevci 665 in pitališče 685 sta- rih dinarjev, pitališče v Nor- šincih pa je bilo ukinjeno. Gojenje l- čini Ptuf |e neugoden v preteklem šolskem letu je učni uspeh za dva odstotka slabši. Z novim zakonom o šolstvu se niso uresničila pričnkovanla prosvetnih delavcev. Šole brez pomoči republiške izobraževalne skupnosti in občine ne bodo mogle izhajati. Denar.la je le za me- sečne obroke šolam, ki se od lanskoletnih niso nič povpčaii 7a več ur dela enako plačilo. Osebni dohodki učiteljev so nržji kot v drugih občinah. Obstoječi obvezni viri ne omogočajo izbo!j- šanja stanja. Delovne organizacije naj dajo vsaj en odstotek svojih bruto osebnih dohodkov v sklad izobraževalne skupno-^ti Obveznosti do mariborskih šol. Na Tcdnikova vprašanja odgovarja ADOI.F PRAPKf>TMK, predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Pluj. Koliko učencev se je v pre- teklem letu šolalo v ptujski ob- čini in kakšen je bil učni uspeh? V preteklem šolskem letu se je v osnovnih šolah v naši ob- čini šolalo 10.297 učencev. Raz- porejeni so bili v 350 oddelkov. Precej mladine pa se je šolalo v gimnaziji, ekonomski srednji šoli, administrativni .šoli, polje- delsko živinorejski in vajenski šoli. Precejšnje število absol- ventov osnovne šole se šola v mariborskih srednjih šolah. V osnovnih šolah je v pre- teklem šolskem letu napredova- lo v višje razrede 80,9 odstotka v šole vpisanih učencev. V pre- teklem šolskem letu je učni uspeh za dva odstotka slabši od prejšnjega. Vzroki, ki so botro- vali poslabšanju, so različni in jih je mnogo. Nikakor pa ni upravičeno za tako stanje kri- viti le učiteljev. Ali so se z novim zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobra- ževan,ja uresničila pričakovanja prosvetnih delavcev ptujske ob- čine? Doslej ne. Na osnovi finanč- nih sredstev, ki jih je temeljna izobraževalna skupnost Ptuj imela na razpolago v zadnjih dveh mesecih, je možno sklepa- ti, da se finančni položaj šol brez pomoči republiške izobra- ževalne skupnosti in občinske skupščine ne bo mogel izboli- šati. Denar, ki mesečno priteče na tekoči račun izobraževalne skupnosti, komaj zadošča, da lahko nakažemo šolam mesečni obrok, in to le v isti višini kot lani. Znano pa je. da so šnle že lani dobile za svojo d<^javnnsi dokaj pičla sredstva. Treba je omeniti, da morajo šole leln.c delati po predmetniku, ki t-er^a več ur učnega dela kot oreišnii Konkretno: za več ur dela ena- ka vsota denarja. V šoLstvu je vse nrefInJsMio j.n vso r«-" ' — od učnega programa do šte- vila ur pouka, !e o.scbni df'iofU'! niso enotno določeni. Osebni dohodki učiteljev v naši občini so nasproti osebnim dohodkom učiteljev v mnocih drunih ob- činah precej nižji Kako dotekajo sredstva? Dotok sredstev je odvi.<;en predvsem od obveznih virov ki so določeni z zakonom in občin- skimi odloki. Obvezni viri sf-"- stev za šolstvo so posebni nri- spevek iz osebnega dohodka di^' občinskega prispevka iz f>s°h- nega dohodka od kmetiiske de- javnosti in samostojne obrti t?r del občinskega d=:vka od pronr^- ta blaga na drobno. Ugotavljamo. da on-eni-^ni obvezni viri ne omogočam iz- boljšanja trenutneiza s^ania Zato je občinska skupščin,-^ v juniju sprejela tudi pript^rrv*^^- za financirani.' •;'r>k(>vne'" žolstva v občini t> -.Semeni v Liii- tomeru'--. Filma je posnel liuto- merski odvetnik dr Kari Gross- mann na ozki. 17,.'^) mm filra?ki trak Prvi film dr. Grossmann.t ie dols IS m in pol. drugi pa 7.3 m. Hrani ju Ak^demiSa za igralsko umetnost v Liubliani. Glede na 60-letnico crn°niene- pa pri/ega slo^'en?ke2a filma bo v Liutoineru in 7 oktobra v organizaciji kinokluba »Prlekija film« iz Ljutomera festival ama- terskega filma, ki bo povezan s proslavo ."iO-letnice oktobrske revolucije. Na festivalu bodo so- delovali kino klubi iz Štajerske, Prekmurja, Koroške. Hrvatske, Madžarske in Avstrije, To bo pr- va tovrstna prieditev v Ljuto- meru. Letni kino v porAn;smm obratovanju Kinoklub »Prlekija film« iz Ljutomera je ob koncu poletia odprl letni kino na d-vori,= čn sta- rega sodišča v Ljutomeru Do- slej so imeli redne predstave vsak ponedeljek in petek, to ie v času, ko ni film.skih predstav v Domu kulture Predvalali sn že nasled- nje celovečerne filme: Prlekija 20 let v svobodi. .Jeruzalem v jeseni. Cari itd Predvajali so tudi nekai reklamnih filmov lju- tomerskih podjeMj Ker je za letni kino veliko zanimanje, ga bodo drp2o leto že odprli ob koncu maja. Financiranje šolstva II. stopnje v občini Slov. Bistrica Izvršni odbor občinske konfe- rence SZDL v Slovenski Bistri- ci je imel pred kratkim svojo drugo redno sejo. Prva in glav- na točka zasedanja je bilo ob- ra-vnavanje financiranja šolstva II. stopnje v občini. Izvršni od- bor je ugotovil, da do sedaj zbrana sredstva ne dosegajo ni- ti polovice planiranih sredstev. Nadalje so ugotovili, da je v občini še šest organizacij, ki še niso podpisale pogodb o finan- ciranju šolstva II. stopnje, kaj šele da bi v ta namen nakazale sredstva. Izvršni odbor je za- radi tega sklenil poslati tem gospodarskim organizacijam pri- poročila ter da bodo predstav- niki občinske konference obi- skali ta podjetja in ugotovili, ali so organi delavskega samo- upravljanja v teh podjetjih sploh razpravljali o tem pro- blemu. Izvršni odbor je sklenil izve- sti seminar za tajnike in pred- sednika krajevnih konferenc in predsednike krajevnih skupno- sti. Seminar naj bi obsegal na- slednje tri teme: 1. Vloga in naloge Socialistične zveze pri graditvi samoupravnega siste- ma, 2. Naloge in vloga krajev- nih skupnosti v našem družbeno- političnem sistemu, in 3. Pro- gramiranje v krajevnih skup- nostih. Prva seja konference SZDL bo 10. oktobra in bo obravna- vala probleme šolstva. Nasled- nja seja, ki naj bi bila v no- vembru, pa bo obravnavala pro- blematiko zaposlovanja in pa kulturna vprašanja. Izvršni odbor je sklenil raz- deliti naloge o udeleževanju svetov v občinski skupščini ta- ko, da se vsi člani spoznajo s problemi občine, da bi bilo delo občinske konference bolj pestro. Določili so posebno komisijo za delo z organizacijami z na- menom, da bi se delo v organi- zacijah, kot so taborniki, Par- tizan, Planinska zveza ipd., po- pestrilo in še bolj razživelo. Izvršni odbor je hotel formi- rati poseben odbor za proslavo 50-letnice oktobrske revolucije. Toda prišel je do sklepa, da zaradi premajhne udeležbe predstavnikov političnih organi- zacij na seji s tem počaka. Ali res ni mogoče poma- gati? Na Zagrebški cesti stalno stoji pod železniškim mostom voda. Ob deževnih dneh pa prekrije celo cesto. V sredini, torej tam, kjer je cesta najvišja, je bila ob zad- njem dežju voda celo 10 cm vi- soko. Zraven je ob cesti jarek po- točka, ki tere iz Spodnje Hajdine v Studenčnico. Če bi od roba ceste do jarka izkopali 5 m dolg in 25 cm širok jarek, bi voda s ceste odtekala vanj. Toda tudi jarek bi bilo potrebno očistiti, ker ga je prerasla trava. Tudi poglobiti bi ga bilo treba, vendar le nekaj de- set metrov daleč. Cesta je sedaj ob dežju nepre- hodna. Pešci preskakujejo jarek, da bi lahko šli naprej. Cestna uprava bi na^ odredda dva cestar- ja, ki bosta opravila delo v dveh dneh. Voda namreč tudi cesti nič ne koristi, če se že nihče ne zmeni za tiste, ki si močijo obutev in preskakujejo jarek 1. K., Ptuj Vendar ni bilo dobro Pred nekaj dnevi sem stal pred neko blagajno v Ptuju, da bi pla- čal račun. Pred menoj je stara ženica položila pred blagajničarko nekaj tisočakov. Ta je denar pre- štela in rekla: »Se 30 dinarjev." Ženica, ki je že slabo videla, je položila pred blagajničarko kova- nec za 50 in še enega za 20 starih dinarjev. Blagajničarko je vzela oba kovanca in rekla: »Dobro je." Jaz pa mislim, da ni bilo dobro. Tokrat ne bom imenoval bla- gajne in ne blagamičarke. Naj se blagajničarke vprašajo: »Ali ni- sem morda jaz tista?" Vsekakor pa bom javno imenoval blagajno in blagajničarko, če bom kaj po- dobnega še kdai opazil. Alojz Cestnik. Ptuj HUDOURNIK NA PANORA- MI Ptujčanom je dobro znana Panorama, grič severno od me- sta z lepimi nasadi jablan in vodovodnim rezervoarjem, saj je bila mnogim cilj njihovih sprehodov. Teh pa je zadnje čase vse manj. KK Ptuj, ki ima nasade na Panorami, je spomladi lepo ure- dil stezo, ki vodi skozi nasade. Navozili so gramoz in buldožer je cesto zravnal In zdaj? Po- glejte stezo! Razorana, razrita, po njej so korita, ki jih je iz- kopala voda. Voda stoji celo na cesti, na križišču pri vojašnici in odteka v obcestni jarek. Vi- deti je, kakor da je na Pano- rami začel izvirati potok, ki za svojo strugo nima boljše poti kakor steze. Kdor tako misli, je zelo blizu resnici. Na Panorami res izvira potok, sicer samo ob- časno, in to večji del ponoči. Izvira naravnost iz kanala vo- dovodnega rezervoarja! Vrli de- lavci, ki skrbijo za polnitev re- zervoarja, mnogokrat pustijo, da se voda izlije, in to pitna voda, ki jo Ptujčani plačujejo, tu pa je na desetine kubikov izteče, ne da bi bilo to komu kaj mar. Zanima me, kdo plača to vodo, ker so bile za to, da se je voda v rezervoarju zbrala, potrebne črpalke in električni tok. Ko pa je tu, pa lepo prosto spet od- teče. Ali je ta voda morda že vračunana pri tisti, ki teče sko- zi naše pipe? To bi bilo res za- nimivo vedeti. Komunalno pod- jetje pa bi lahko povedalo, ali ne bi bilo mogoče narediti česa, da bi do teh poplav ne prišlo več. Želeli bi. da bi bilo to ure- jeno in da bi Panorama spet lahko postala sprehajališče. DELO KRAJEVNE SKUP- NOSTI SLOV. BISTRICA Krajevna skupnost Slovenska Bistrica je sorazmerno precej aktivna. V zadnjem času je po- svetila posebno pozornost neka- terim komunalnim problemom. Trenutno končujejo z deli v mrtvašnici Denar za gradnjo so zbrali s samoprisp^vkrjm obča- nov, razen tega posamezni obrtniki zaston; i/.vrinieio raz- na mizarska, ple.^^karska in dru- ga dela. Iz tega j;.-3'nnn>'i^ni-'\,-ka so kupili tudi mrliški voz Glavni dohodek krajevne skupnosti bo letos precej manj- ši. To pa zato, ker bodo letos dobili za vzdrževanje cest samo 30.000 starih dinarjev za kilo- meter, medtem ko je bil lanski znesek 50.000 starih dinarjev. Velik problem je bila do se- daj vodovodna napeljava, ki pa so jo letos uredili. Pravkar de- lajo vodovod do Cigove. Od samoprispevka občanov v višini 1,800.000 starih dinarjev ter s strokovno pomočjo gozdne- ga gospodarstva sedaj končuje- jo dela na cesti Preloge—Pre- puš. Prav tako gradijo s samo- prispevkom cesto Zgornja Bi- strica—Nova gora v dolžini pet kilometrov. Občani so prispevali zo to cesto skoraj tri milijone starih dinarjev. Gozdno gospo- darstvo pa nudi strokovne in tehnične usluge. Na cesti so do sedaj izvršena zemeljska dela ter izkopi in propusti, končana pa bo prihodnje leto. Gradijo jo v sodelovanju s krajevno skupnostjo iz Smartnega. Kra- jevna skupnost Bistrica je zbe- tonirala letos most na Derini. Sredstva so ponovno prispevali občani in kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, strokovno Po so pomagali tehniki gozdne- ga gospodarstva. HB Se je res sam obstrelH? Takšen naslov in podobno smo čitali v časopisih in veliko se je govorilo o »nezgodi« na div- jem lovu. ki ga je izvajal poško- dovani IVlarjan Janžekovič s še dvema divjima lovcema na ob- močju lovske družine Desternik. Naj je bilo tako ali drugače, o tem dogodku preiskava še te- če, in prav gotovo ga bo pre- iskava osvetlila v pravi luči. Drži le to. da se ni zgodilo z »razstrelivom^.- in da ni bilo na prizorišču legalnih lovcev. Mar- jan se po vsej verjetnosti ni sam poškodoval, ker je strel prebil roko pod komolcem na zunanji strani in obtičal v mi- šici nad komolcem. Ali ni škoda mladega moža, da je na tak način postal inva- lid? Marjan .Janžekovič je lansko leto napravil prošnjo za spre- iem v lovsko organizacijo Čla- ni lovske družine Desternik, na katero je prošnjo naslovil, pa so na posvetu sklenili, da ga sprejmejo z določenimi pogoji ter so ga zato poklicali pred dva člana na razgovor, kjer je dajal dvomljive odgovore in se ni maral ločiti od svoje ilegalne puške. Verjetno mu je danes zciradi tega žal. To je že drugi primer nezgo- de na divjem lovu, ki se je pri- petil na območju lovske družine Desternik v zadnjem času. Naj bodo takšni »dogodki« v svarilo naivnim divjim lovcem, in če že imajo lovsko pravično žilico in pogoje v smislu zako- na o lovu in zakona o nošnji orožja, naj se vključijo v lov- sko organizacijo ter si nabavijo sodobno puško in strelivo, ki ne bo ogrožala življenja njim in njihovimi »sodelavcem«. Član LD Desternik Stran 4 TEDMK — petek. 1?. septembra 196? Stran 4 Dramska sekcija DPD Svoboda Ljutomer Obširen program dramske dejavnosti v Ljutomeru z izborom igralcev nimajo večjih težav. Vendar nastopajo predvsem težave pri vajah, ker nekateri člani posameznih dram- skih skupin delajo v dopoldan- skem, nekateri pa v popoldan- skem času. Z uprizoritvijo Hamleta se bo pričela dramska sezona 1967/68 v Ljutomeru. Andoro, ki jo je na občinski praznik v Ljutome- ru priredilo ptujsko gledališče, je občinstvo prisrčno sprejelo. Odgovarja STANE KRALJ, predsednik dramske sekcije pri Svobodi Ljutomer. 9 S kakšnim repertoarjem boste zadovoljevali v novi se- zoni ljutomersko »dramsko« pu- bliko? Dramska sekcija ljutomerske Svobode ima v sezoni 1967/68, ob stoletnici slovenskega gleda- lišča, bogato začrtano dejav- nost. Sredi meseca oktobra bo z mariborskim poklicnim ansam- blom, ki bo uprizoril Hamleta, pričetek dramske dejavnosti v Ljutomeru. V novembru bo dramska sek- cija Svobode v režiji Staneta Kralja uprizorila dramo Arthur- ja Millerja Vsi moji sinovi. Z vlogo Katty Keller bo Zalika Novak slavila 25. obletnico ak- tivnega gledališkega udejstvo- vanja. Istočasno bomo uprizorili mladinsko igro Bajka o slavč- ku ob spremljavi mladinskega godalnega orkestra glasbene šole iz Ljutomera. Igro bo re- žirala Nada Zrelčeva ob pomo- či poklicnega ptujskega režiser- ja Petra Malca. Od 10. do 15. decembra bo na sporedu Can- karjev večer, ki ga bo pripra- vila recitacijska sekcija Svobo- de v režiji Zinke Faričeve. Dramska sekcija bo skupaj z oktetom Svobode, z mladinskim orkestrom, recitacijsko sekcijo in glasbeno šolo stalno priprav- ljala programe za proslave, ki Zalika Novak kot Almira v Mi- klovi Zali bodo na sporedu v novi sezoni. V januarju 1968 bo gostovalo v Ljutomeru amatersko gleda- lišče iz Ptuja z Veroniko Dese- niško. V mesecu marcu bo premlerSi Jurčičeve Igre Hči mestnega sodnika, ki jo bo režirala Julka Bez Jakova. 0 Ali je ljutomersko občin- stvo zainteresirano za dramske stvaritve? Občani ljutomerske obMne zelo radi prihajajo na dramske predstave, saj kažejo veliko za- nimanje do te zvrsti kulturne- ga ustvarjanja. Posebno z za- nimanjem sprejemajo uprizorit- ve domačih ansamblov. Zadnje dramsko delo, Miklovo Zalo, ki jo je uprizoril ljutomerski an- sambel, si je ogledalo okrog 5000 občanov. Občinstvo je mnogo bolj za- interesirano za klasične dram- ske stvaritve, bolj ljudske kot p>a moderne. Potrebno pa ga je pridobiti oziroma vzgojiti, da bo enakovredno sprejemalo ta- ko klasična kot moderna dela. • In kako? Ce pogledamo naš program, vidimo, da se prepleta z moder- nimi in klasičnimi dramskimi stvaritvami. Seveda od moder- nih dram ni nobena tako ne- razumljiva, da ni bi bila našim ljudem dostopna. Želimo upri- zarjati taka dramska dela, da lahko vsak gledalec >odnese« s predstave del kulturnega ustvarjanja, da vidi na odru samega sebe, svoje vsakodnevne probleme, da začne razmišljati o njih Itd. Zato je posebno po- membno, kako pridobiti čimveč obiskovalcev, da ne bodo pred- stav samo mehansko sprejemali, ampak da jih bo ta zvrst kul- ture duhovno plemenitila. -P Občina Ormož Predpisi so eno - realne možnosti pa so povsem drugačne Kljub finančnim težavam so letos za popravilo šol odšteli 15 milijonov starih dinarjev. Težave nastopajo pri sofinanci- ranju srednjega in še posebno strokovnega šolstva. Novih pred- pisov ni mogoče v polni meri izvrševati. Republiška Izobraže- valna skupnost Ima premalo de- narja, da bi lahko ugodila vsem zahtevam. Potrebe v družbenih službah so več,1e, kot so gospo- darske možnosti. Odgovarja EDVARD PAJEK, predsednik Izobraževalne skup- nosti v Ormožu. O Osnovni problemi pri delu vaše izobraževalne skupnosti? Izobraževalna skupnost v Or- možu se srečuje kot ostale Iz- obraževalne skupnosti v vzhodni Sloveniji s številnimi problemi. Osnovni problem vseh Izobra- ževalnih skupnosti so nezadost- na sredstva, ki jih izobraževal- ne dejavnosti pri svojem delu nujno potrebujejo. Cez noč ni mogoče rešiti v šolstvu oziroma v celotnem sistemu izobraževa- nja In vzgoje vsega, kar je že dalj časa zanemarjeno oziroma vsaj nezadostno podprto z ma- terialnimi sredstvi. Naša izobraževalna skupnost ima sicer dotok sredstev, s ka- terimi lahko rešuje najosnov- nejše probleme, kot je zagoto- vitev osebnih dohodkov pro- svetnih delavcev in najnujnejša popravila pri šolah. Težave bodo nastopile pred- vsem sedaj, ko smo morali na novo odpreti šest oddelkov. V finančnem načrtu smo sicer za- gotovili operativno rezervo, ven- dar ne vemo, če nam bodo ta sredstva zadoščala. Izredno težak je problem so- financiranja srednjega šolstva. V naši občini sicer srednjih šol nimamo, vendar so te v Ptuju, Mariboru in drugod v izredno težavnem položaju, V še težjem položaju pa je strokovno šol- stvo, ki ga v občini prav tako nimamo, se pa s tem problemom srečujemo ob vprašanju so- financiranja, saj vemo, da do- biva npr. Maribor dodatna sredstva za sofinanciranje sa- mo od štirih občin, medtem ko je več tisoč dijakov z drugih območij. Vemo za nove predpise v šolstvu, posebno glede števila učencev v oddelkih, vendar je predpis eno. realne možnosti pa so povsem drugačne. S tem ho- čem reči, da občina Ormož ne more dajati za šolstvo toliko sredstev, kot bi bilo potrebno za normalen razvoj Izobraževal- ne dejavnosti. # V kakšnem stanju so šol- ske zgradbe, učila. Inventar — skratka, kakšna je materialna oskrba šol? 2e prejšnji sklad za šolstvo in sedanja izobraževalna skup- nost sta si kljub težavnemu fi- nančnemu položaju postavila v načrt in program dela tudi za- htevo, da mora biti vsako leto zagotovljenih nekaj sredstev za najnujnejše investicije v šolske zgradbe, ki so v izredno slabem stanju, ne ustrezajo več potre- bam in jih je zato potrebno ob- navljati. Lansko leto smo v ta namen dali deset milijonov sta- rih dinarjev, letos pa 15 milijo- nov. Ta sredstva smo morali Izdvojiti od sredstev, ki so na- menjena tudi za osnovne izobra- ževalne dejavnosti. Pri tem so naši prosvetni delavci pokazali dovolj razumevanja, čeprav so. šla ta sredstva delno na račun osebnih dohodkov, delno pa na račun ostalih funkcionalnih iz- datkov, kot so učila itd. SoIe so v zadnjih letih uvi- dele nujnost nabave sodobnih učnih pripomočkov, saj vlagajo v njihovo nabavo precejšnja sredstva. Zato so tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev so- razmerno nizki. 9 Vloga republiške izobraže- valne skupnosti in njene mož- nosti pri pomoči izobraževalnim skupnostim z nerazvitih pod- ročij? Republiška izobraževalna skupnost, ki bi naj usklajevala potrebe republiških skupnosti v republiki, ima za potrebe teh skupnosti samo 300 milijonov starih dinarjev sredstev, kar praktično ne pomeni skoraj ni- česar, saj bi npr. samo ptujska izobraževalna skupnost potre- bovala okoli 50 milijonov sta- rih dinarjev. Ce bi republiška izobraževalna skupnost hotela ugoditi vsem prošnjam, bi po- trebovala več kot eno milijardo starih dinarjev ali pa še več. Osnovni problem vsega naše- ' ga sistema izobraževanja in vzgoje so nezadostna sredstva in izgleda, da so naše potrebe ne samo v prosveti, ampak na splošno v družbenih službah večje, kot nam lahko daje naše gospodarstvo. -p ' Draga Alenka! v nedeljo, 3. avgusta, sem bila na partizanskem srečanju. Tebi In vsem, ki berejo TEDNIK, ga želim opisati. V Metliki, središču Bele kra- jine. Je bilo partizansko sreča- nje borcev Petnajste brigade. V tej brigadi je bilo največ Belo- krajncev. zato so Jo Imenovali tudi Belokrajnsko brigado. MoJ očka Je bil tudi v tej bri- gadi. Letos sem bila še jaz de- ležna tega prisrčnega srečanja. Ze med potjo ml je očka pripo- vedoval dogodke iz partizanskih ča.sov, razkazoval ml je zanimi- vosti in lepote partizanske Bele krajine. Med potjo smo videli mnogo spomenikov In čitall smo imena nekdanjih njegovih sobor- cev, ki so svoja mlada življenja darovali za nas. V Metliki so nas pozdravile za- stave. Radovedne oči so Iskale znance, prijatelje, tovariše. Be- lokrajnc! so stali pred hišami, čakali so. da iih obiščejo parti- zani, ki so bili nekoč pri njih doma. Bela krajina je bila zi- belka partizanskega življenja, tu so bile partizan.ske .5ole. bolnice. okrevališča za ranjence. Belo- krajnci so sprejemali partizane kot svoje sinove. Zadnji košček kruha so si razdelili, bili so za- res tovariši. V spomin na slavno pretek- lost je Metlika dobila veliko os- novno šolo in tovarno BETI, kjer Je zaposlenih mnogo mladih lju- di. Pred to golo so se zbrali doma- čini in prebivalci iz raznih kra- jev Slovenije. V partizanski ko- loni so stali borci Petnajste bri- gade. Prisrčno so se pozdravlja- li, stiskali so si rok^, spraševali so po tem ali onem tovarišu, ki ga ni v vrsti, kje je, ali je bo- lan? V vrsti ni tistih hrabrih borcev, ne kurirjev, padli so na Kočevskem, drugI v Suhi kraji- ni. Nekdo je vprašal, kie pa le Franc? Vsi so ga poznali in že mu je nekdo odgovoril, da leži težko bolan. No. tako bo vsako leto. Vedno man1 jih bo v vrsti, svoboda je že 22 let, v teb le- tih so se ljudje snremenili. po- starali so se, na obrazih so vre- zane gube lasje so osiveli, zdrav- je Je rahlejše... Pa vendar so nlihov! obrazi tako Tredri, nasme- jani. V vrsti so stali tudi inva- lidi, eden brez roke. drugi se ie podpiral s palicami, zadnji v vr- sti pa je bil slen na enn oko, pa vseeno ves vesel. Tz niihovih pri je zadonela nesem Hi+i brisada petnajsta . . . Vsi še rnaio bese- dilo, čeprav je preteklo že 22 let. Borce je pozdravil predsednik občine Metlika, m.ladi godbeniki so zaigrali venček partizanskih pesmi, dekleta v belokrajnskih nošah so pripela borcem rdeče nageline, pionirja pa sta gostom ponudila belokrajnske pisanJce in robčke Iz domačega platna. Borce Je pozdravil tudi koman- dant Italijanske brigade »Garibal- di, ki Je s svojo skupino borcev obiskal partizanske kraje v Slo- veniji. Zapeli so italijansko par- tizansko pesem Avanti popolo, bandiera rossa. Partizan Jože mi Je povedal, da so jo tudi naši partizani v Petnajsti brigadi več- krat peli. te besede pa pomenijo Najprej ljudstvo, naj se vije za- stava rdeča! To lepo srečanje mi bo ostalo v trajnem spominu. Mladi, ki ni- smo preživeli vojnih strahot, bi morali večldobo svoje čedne žene in sladke hčerke. Tinek pa je samcat sedel zraven ata in se od daleč oziral skozi okno, mimo katerega so bežale njive. Nadica se je kljub vsemu za- čela dolgočasiti in zato je drgni- la nogo ob nogo, da se ji je rdeči samdalček zmuznil na tla. Tinek je skočil in ga pobral. Z nespretno roko ga ji je začel obuvati, pri čemer pa ni imel sreče. Dekletce je namreč dr- žalo nogo zelo togo in trdo, ta- ko da jo je obuvalce stisnilo ob peto. »Av!« je bevsknila in brcnila z nožico. Tinek, ki je pri svo- jem delu čepel, se je prijel za brado, ker ga je močno zabolelo. »Joj, Nadica me je sunila,« mu je ušlo iz ust, ki so šle na zadržan jok. »Prav ti je! Kaj pa si tak štor! V poboljševalnicl te bodo že naučili,« ga je udušila mama in ročno obula Nadico, ki ji je spet rastel greben. Solze so Tinku kapnile nazaj v srce in spet jih je prekrila tista grozna misel o poboljševal- nici. Tinkove oči so jo gledale kov veliko črno hišo brez oken in vrat. Le temno luknjo ima, skozi katero ga bosta nekega mračnega dne potisnila ata in mama. Zakaj ga ne marata? Na- dice ne bosta nikoli dala v po- boljševalnico, ker je deklica in ker jo imata rada. Joj! Zakaj je op g>aino deček? _ Tako gre pri Tinku dan za dnem. Nadica pomeni svojim staršem največji zaklad, Tinek pa je tisti neprestani nebodiga- treba. Pregrenka so mu otroška leta. Njegovo srce je kot pre- plašena ptica, ki zaman prhuta s krili in išče varno zavetje. Zakaj je življenje z njim tako neusmiljeno? Zakaj mu morajo biti že otroška leta tako brid- ka? Ali mame in ata nič ne skrbi, kaj bo zraslo iz sina, ki ga zametujeta in mu ob vsakem koraku obljubljata poboljševal- nico. Cemu le otroka v pobolj- ševalnico? Kam in kako? Ali se zavedata, kaj govorita? V po- boljševalnico bi morala prav onadva, in sicer v tako pobolj- ševalnico, k,jer bi se naučila ljubiti in vzgajati lastnega fant- ka. I. C. IZ LJUTOMERSKE ZGODOVINE Policijska oblast trškega magistrata Ljutomerčani so morali več- krat stražili ob Muri ali na medji- murski meji. Razdeljeni so biil v osem stotnij, kot omenja za- pisnik deželnega arhiva 3. avgu- sta 1660 in 13. junija 1664, s po- ročnikom in praporščakom. Med obleganjem Dunaja so rhorali vsi tržani od 3. julija do konca sep- tembra leta 1664 ves dan in vso noč stražiti ob Muri. Leta 1662 je dobil ljutomerski magistrat povelje: poskrbeti za grmade, vsak tržan naj bo oskrbljen z ži- vežem in vsak deseti mož pri,- pravljen s konjem, da se pridru- ži cesarski vojski. Vlada se je posluževala magi- strata tudi v o.gleduških zadevah. Leta 1686 je po vladnem ukazu poslal magistrat v Legrad k po- veljniku ljutomerska tr.žana Mar- tina Flosserja in Ivana Varaši- ča, če je res turžki paša z 10.000 vojaki dospel do Kaniže. Prav tako je magistrat po ukazu zvez- ne vlade moral leta 1690 poslati v Legrad dva moža, da bi iz- vedela, če so Turki že zavzeli Osljek. Tudi v kužnih časih je moral magistrat skrbeti za stražo, da se ne bi prenašala kužna bolezen, za čim hitrejši pokop kužnih mrličev itd. Skrbeti so morali tudi za javno varnost. Ko sta leta 1671 bila obglavljena Zrinjski in Franko- pan, se je njuna vojska, kakih 8000 vojakov, ki je bila zbrana v Medjimurju »raztresla« na vse strani. Večina teh vojakov je za- čela posamično ali v večjih sku- pinah beračiti, krasti in ropati na Hrvaškem, Madžarskem in Štajerskem. Leta 1673 je zvezna vlada zaukazala oblastem in tudi ljutomerskemu magistratu, naj »polovi ropajoče skitače, huzarje in roparje«, kot so jih v ukazu imenovali, ter naj skrbi, da noben Madžar ali Hrvat ne bo presto- pil štajerske meje. Tako je tudi leta 1723 izšel vladni ukaz. naj magistrat pošlje od vsake hl.še po enega moža peš ali na konju, da bi pomagali uje- ti »tolovajsko drhal, ki se je kla- tila v ključarovski in bučečov- ski okolici« (v bližini Ljutome- ra). Kot policijska oblast, je imel magistrat dolžnost skrbeti za sna- go in lepoto v trgu. 19. marca leta 1610 je magistrat prepove- dal, da bi prebivalci Ljutomera in okolice v jarkih ob cestah na- pajali živino, prali perilo ter opravljali druga opravila, ki kva- rijo čistočo trga. Kdor bo pri teh opravilih prijet, ga bo trška policija »vrgla v vodo« (ne gle- de na letni čas), poleg tega pa bo še kaznovan z enim tolarjem. Leta 1717 je hotel Florijan Poja- sarlč pred svojo hi.5o posekati le- po košato lipo. Magistrat je po- sek lipe prepovedal ter Pojnsa.- riču zaukazal, da deloma odko- pano drevo zagrne z zemljo in če se bo lipa posušila, bo moral plačati 6 tolarjev kazni. Takih primerov iz ljutomerske zgodovine je zelo veliko, bili bi pa posnemanja vredni še danda- nes, saj so nešteti primeri, ko ho- čemo tipičnost ljutomerske po- krajine, ki najbolj privablja tu- riste, izmaličiti. Sodna oblast trškega magistrata Otokarski urbar omenja že v 13. stoletju ljutomersko sodišče. Na žalost iz tega vira ne more- mo razsoditi, ali je bilo to nižje sodišče ali pa višje — deželno ali krvno, kjer so sodili zločincem, ozirom.a sodnija z večjo pristoj- nostjo. Radgonskemu deželno- knežjemu upravitelju je Ljuto- mer plačeval 25 mark letno. Ven- dar je trg Ljutomer imel prvot- no višle ali krvno sodišče, kar je razvidno iz kasnejših podatkov in običajev krvnega sodišča pri ljutomerski graščini. Ljutomeru je vojvoda Albrecht IL podelil leta 1342 enake pra- vice kakor Radgoni, ta pa j^ imela prosto krvosodno oblast, torej jo je imel tudi Ljutomer. To izpričuje še ohranjen zapis- nik listin, v katerem je tudi li- stina kralja Ferdinanda iz leta 1533. S to listino je vladar po- trdil Sigmunda Kreitzerja, ljuto- merskega tržana, za sodnika ter mu podelil krvno sodno oblast (Paan und Acht) do konca leta 1533 s pripombo, naj enako sodi bogatine kot uboge in niti z mi- lostjo in prijateljstvom, niti s so- vraštvom naj ne ravna drugače, kakor je obljubil in prisegel kra- lju. Sodni akti ljutomerske (gra- ščinske) deželne sodnije iz 17 in 18. stoletja poročajo o čisto po- sebnih pravnih običajih pri tem sodišču, iz katerih se da sklepati, da je nekdaj krvno sodstvo imel trg "in je od njega prešlo na gra- ščino. Grajsko sodišče, kot je razvidno iz teh aktov, je lahko sodilo in obsojalo zločince, ni pa smelo razglasiti končne obsodbe oziroma zločinca izročiti rablju. Postopki so bili naslednji: ob- sojence so izročali tržanom ob meji trškega ozemlja, na nekem mostu, kjer je že prej trg izro- čal svoje zločince deželski sod- niji. Obsojenca so zvezanega v spremstvu tržanov pripeljali na trg v Ljutomer. V trški hiši pa so razglasili končno obsodbo. Trško sodišče je bilo sestavlje- no iz sodnika-župana in 12 pri- sednikov. Najprej je krvni sod- nik pojasnil sodišču obsodbo ter nato pred sodišče pripeljal ob- toženca ki je moral na vsako ob- tožbo odgovarjati. Ko je obtože- nec priznal, so izrekli obsodbo, da se ga obglavi ali pa »z vrvjo zadavi in truplo sežge. pepel pa pokoplje«. Nato so poklicali krv- nika v tajno sodišče in mu pre- čitali obsodbo. To se je imenova- lo »gehaimb Schranen-Recht«. Potem so obsodbo ponovili pred tržani, kar se je imenovalo »das offentliche Malefiz-Schranen- Recht«. Grajsko sodišče tudi ni imelo lastnega morišča, pač pa se j.e posluževalo ljutomerskega mori- šča, ki je bilo na trškem ozem- lju, na griču jugozahodno od da- našnjega ljutomerskega pokopa- lišča (nekje blizu Juršovke). Ker trg ni imel svojega rablja, so navadno poklicali ptuiskesa, kadar je bilo seveda potrebno. Pabeljsko delo pa se je vsekakor smatralo za nečastno. V Ljuto- meru so imeli za rablja posebno hišo, kjer je stanoval, ko je opravljal rabeljska »dela«. (Se nadaljuje) Peter potn^niv Turistično leto (Nadaljevanje z 2. strani) liko višje cene. Podjetje bo kljub težavam doseglo plan in ustvarilo planirane sklade. Sta- nje se je zboljšalo zadnja dva meseca, vendar ne tako, kot smo pričakovali. Na srečo so prišle mnoge, prej nenajavljene skupine. Do sedaj je bilo 21.000 noči- tev. 75 »/o je bilo inozemskih gostov. Od tujih je bilo največ Avstrijcev, Nemcev in Italija- nov. Število teh se je letos po- večalo. Manj je bilo Angležev, Nizozemcev in drugih tujcev. Angleži so lani prihajali te- densko dvakrat, in sicer v dveh avtobusih. V hotelu lahko pre- nočuje le 65 gostov. Za en av- tobus jih je moralo prenočevati na Borlu. Hotel bi morali dvig- niti še za eno nadstropje, kot je v prvotnem načrtu. Letos so si Angleži poiskali kraj, kjer bodo lahko skupaj preživeli noč. Po nastali situaciji v Grčiji in na bližnjem vzhodu grških in tur- ških turistov ni. Glede na te dogodke je tudi agencija Union ukinila progo Dunaj—Atene. V primerjavi z lanskim letom je manj tujih in domačih turi- stov, čeprav smo planirali 20''/o povečanje turističnega prometa. Povprečna zasedba hotela je bi- la 85-odstotna. V privatne sobe, ki smo jih najeli, smo le včasih poslali goste zaradi pomanjka- nja prostora. V jeseni pride več skupin. Med drugimi pride 16. t. m. skupina 150 Avstrijcev, ki bodo priredili na gradu koncert godbe na pi- hala zase in za domačine. Druge skupine si bodo ogledale vino- rodne Haloze in trgatev. Precej rezervacij imamo za italijanske lovce. 90 o/o turistov v skupinah si je ogledalo poleg znamenitosti mesta še vinsko klet »Sloven- skih goric«. Klet je postala po pripovedovanju zelo popularna. V škodo razvoju turizma letos v Kidričevem niso zgradili olimpijskega bazena, kot je bilo v načrtu. To bi bil velik napre- dek pri povečanju turističnega promieta. Za prihodnie leto smo že raz- poslali mnogim inozemskim agencijam reklame in cene. ki so ostale za prihodnie leto ena- ke. Le tako pričakujemo večii obisk. Letos bomo namenili več sredstev za propagando v Nem- čiji, Švedski in na HolriO^i^^^m. ZR Kotiček za kmetovail- ce in vrtičkarje V prejšnji številki smo pisali o koristih prezimnih ki-mnih do- sevkov in jih že nekaj našteli. Danes boste spoznali še nekatere. Riiga Ržiga je mešanica rži in ozim- ne grašice. Je najbolj nezahteven posevek, ki daje zanesljive in do- bre pridelke tudi na najbolj pe- ščenih zemljah. Na boljši zemlji in ugodnejši legi pa so uspešnej- ši drugi posevki, kot na primer inkarnatka, grašljinka itd. Slaba lastnost ržige je v tem, da do- seže grašica svoj polni razvoj še- le tedaj, ko je rž že močno olese- nela. To neskladnost lahko delno lahko delno odstranimo s tem, da sejemo grašico tri do štiri tedne pred setvijo rži, to je konec av- gusta, v široke vrste 30 do 40 cm, proti koncu septembra pa poseje- mo med vrste grašice še rž. Razvoj pšenice se bolje sklada z razvojem grašice, vendar je mešanica grašice in pšenice mno- go poznejša, ko dospe že druga cenejša krma. Istočasna setev obeh rastlin, rži in grašice je sicer slabša, vendar pa enostavnejša in cenejša. V tem primeru sejemo okoli sredine senterrbra. Na hektar potrebuiemo 70 do 90 kg semena rži in BO do 100 kg semena ozimne grašice. Dobre so tudi naslednie mešanice: — 50 do 60 kg rži. 70 do 80 kg grašice in 5 do 7 kg repice ali ogrščice. — 50 do 60 kg rži, 70 do 80 kg grašir-p in in do 15 kg inkarnatke. — .50 do 60 kg rži. 70 do 80 kg f-ašice in 15 do 25 kg laške Ijulj- ke. PocpvpV kosimo za klalo v?e- skoTi dnkler rž ne sklasi; pre- ps+alo zpiinie ciHramo ali pa po- sušimo na su?n5h Inkarnatka Kot rastlina toplega podnebja inkarnatka slabo vzdrži ostre zi- me ali visoko snežno odejo. Ven- dar pa se s pravočasno in plitko setvijo na dobro sesedeno zemljo ter z jesensko pašo ali visoko košnjo, zlasti pa s setvijo v me- šanici z drugimi rastlinami, nje- na odpornost zoper zimsko po- zebo močno izboljša. Tnkarnatko seiemo v drugi po- lovici avgusta, le v posebno top- lih kraiih še v začetku septem- bra .Seiemo v ozke vrste in zelo plitvo — 1 do 2 cm globoko. Za hektar potrebujemo 30 do 40 kg semena. Jeseni pustimo posevek popa- sti ali pa ga pokosimo in nato povaljamo. Spomladi kosimo, ko se začno rdečiti cvetne glavice. Pri kasni košnji dobimo pridelek slabše hranilne vrednosti, ki ga živina ne mara. Nepokrmljenž zellnje siliramo ali posušimo na sušilih. Pri sestavi kolobarja moramo upoštevati, da tudi inkarnatka povečuje »utrujenost zemlje za deteljo«, zato si v kolobarju in- karnatka in druge detelje ne smejo prepogosto slediti. Grašljinka in druge me- šaoiice z ozimno grtišico in inkarnatko Mešana setev inkarnatke z ne- katerimi drugimi rastlinami daje zanesljivejše in navadno tudi večje pridelke kakor čisti pose- vek. Nevarnost, ki je pri prepo- gostem ponavljanju detelj v ko- barju na Isti njivi, je pri me- šanici mnogo manjša. Uporabnost mešanic je bolj vsestranska: za klajo je uporabna dalje časa, se zelo dobro silira, pa tudi suši se laže. Najbolj znana mešanica je grašljinka. To je mešanica ozim- ne grašice inkarnatke in laške ljuljke. Delež posameznil rastlin v mešanici je odvisen od načina uporabe pridelka. prikladnosti zemlje za deteljo in mnogokrat od razpoložljivega semena in njegove cene. Ce potrebujemo seno, bomo po- večali delež ljuljke. Ce bomo me- šanico silirali. bomo povečali de- lež grašice. Pri velikem odstot- ku detelj v kolobarju bomo zni- žali delež inkarnatke. Oglejmo si nekaj mešanic: (seme v kg na ha) a b c grašica 50 30 20 inkarnatka 20 20 20 la.ška ljuljka 10 15 18 Zaradi lažjega kisanja lahko primešamo še štiri kg ozimne ogrščice aH repice. Sejemo od konca avgusta do najkasneje sredine septembra. Zemlja mora biti dobro sesede- na. Bujnejše posevke je treba jeseni popastl ali visoko pokositi. Pridelek pospravimo sredi maja ob začetku cvetenja inkarnatke. Oglejmo si nekatere druge eno- stavne mešanice: — 40 do 50 kg ozimne graSice in 25 do SO kg inkarnatke, — 80 do 100 kg ozimne graši- ce in ?0 kg laške lluHke, — 25 do 30 kg inkarnatke In 10 do 15 kg laške ljuljke. — 25 do 30 kg inkarnatke in 3 do 5 kg ozimne grašice. Med seme inkarnatke. grašljin- ke in drugih mešanic lahko pri- mešamo dva do tri kg jare re- nice na hektar oziroma jare ogr- ščice ali pa 15 do ?5 kg aide na hpktar. S tpm P'-'''-pfamn nric^elek zelinja za jesensko uporabo. V Mostju - demonstracija dela kmetijskih strojev v nedeljo ob 10. uri bo v Mostju št. 8 pri Janezu Toplaku demon- stracija kmetijskih strojev za traktorske priključke. Demonstra- tor, Alojz Plešivčnik, bo prikazal delo s kombinatorjem. sejalnikom za koruzo in krompir, okopalni- kom in osipalnikom. V primeru slabega vremena bo demonstra- cija preložena na prihodnjo ne- deljo. STANKO PAHIC: Iz pradavnine ormoškega ^raja I v Sloveniji se od vzhoda ob Savi in Dravi odpira dvoje vrat, skozi katera so se marsikdaj premikala tuja ljudstva. Kot na jugu pri Brežicah, tako se je tudi na severu pri Ormožu pred njimi odprlo zadnje širno polje kot preddverje v gorati alpski svet. Tako izoblikovan kraj pa je seveda le dediščina geolo- ških presnavljanj zemeljske po- vršine, ki nas vodijo dolge mi- lijone let nazaj. A da ne bi za- šli predaleč, ostanimo samo pri Panonskem morju, ki se je v tako imenovanem pliocenu (pred petimi milijoni let) s svojimi zadnjimi zalivi še širilo ob Dra- vi do Pohorja, v Slovenskih go- ricah do Lenarta in ob Muri proti Gradcu. Te kraje je torej morska voda poslednje zapusti- la, ko se je umikala na vzhod, in nekdanje morsko dno, pre- krito s peščenimi naplavinami nekdanjih obrežnih rek, je po- stalo kopno. Sčasoma ga je pre- krilo zelenje trav, grmičevja in gozdov, deževje ga je oplako- valo in odtekajoči potočki, re- čice in Drava so v naslednjih milijonih let nekdanjo precej ravno površino nabrazdale v nešteto dolinic in hribov. Skoz- nje si je izdolbla široko strugo glavna vzhodnoalpska reka Dra- va. Živali so se večkrat naselile tod: v afriško vroči terciarni dobi na obalah morja tropske vrste, v mrzlih časih poznejše ledene dobe zadnjega milijona let pa tiste, ki so bile mrazu kos, predvsem mamut in jam- ski medved. V tem zadnjem ča- su, nekako pred sto tisoč leti, so se na lovu za njimi prikla- tili semkaj prvi ljudje. V gri- čevju severno od Drave ni o njih še nobenega sledu, na juž- nih bregovih pa je bila v jami Vindiji za haloškimi griči od- krita njihova najstarejša selišč- na postojanka. Končno se je pred kakimi de- set tisoč leti mrzlo podnebje sprelevilo in topli časi trajajo od tistih dob še dandanes. Z njimi se je znova spremenil poprej sibirsko mrzli svet: na- mesto pustih goličav so znova zrasli gozdovi in pokrili pokra- jino s svojim zelenim kožuhom. Mamuti in druge živali mrzlih dob so se umaknile na sever ali izumrle, z juga pa so se na- selile druge, tiste, ki jih po ve- čini poznamio še dandanes. Pri- jetneje je postalo tudi ljudem, kajti bilo je več hrane in člo- veški rodovi so se lahko hitreje množili. Iz toplih panonskih ravnin z rodovitno puhlico so pričeli siliti za novimi plodni- mi površinami in tako so ob Dravi prišli tudi v te kraje. Danes, po štiri tisoč letih, je za temi prvimi prebivalci mlaj- še kamene dobe (3000—2000 pred našim štetjem) ostalo kaj malo, kajti pepel požganih le- senih kolib le še tu in tam temno obarva današnjo prst, večina predmetov je strohnela in tako nam preostajajo le še borni ostanki: kamnito orodje in črepinje glinastih posod. Zla- sti kamnite sekire pa so prav ob ormoških vratih gosteje po- sejane kot kjerkoli drugje na Slovenskem, saj so jih pogosto našli in še vedno jih najdejo po gričih med Kogom, Tomažem in Dravo, precej pogosto pa tudi v Halozah. Ne moremo našteti vseh najdišč, a največji del teh najdb se je ohranil in jih je danes mogoče videti v muzejih v Ptuju, Mariboru in Gradcu. (Dalje prihodnjič) Poleg ogromne množine razbitih glinastih posod je bilo v ormo- ški naselbini le malo kovinskih predmetov; tale bronasta sekira je najlepša med njimi. ORMOŽ Gosti iz tujine v Ptuju Zadn.lega avgusta .le obiskal Ptuj g. Blasoni Iz Vidma (Italija), pre- teklo nedeljo pa predsednik espe- rantskega dru-^Stva iz Cakovca tov. Zvare. Oba pozdravljata naše pri- jatelje esperantskega gibanja. V soboto, 9. septembra, je obiskal naše mesto mešani pevski zbor v sklopu PRIJATELJEV NARAVE, ki so s posredovanjem delegata espe- rantistov tov. Priegerja iz Leobna organizirali Izlet v Slovenijo. Po ogledu ptujskih zanimivosti so se zvečer odpeljali na Bori, kjer so priredili koncert. Tudi ptujski mešani zbor je nastopil. Oba zbora sta požela obilno priznanje. V ime- nu Svobode je tov. Janžekovič iz- ročil dirigentu šopek nageljnov, naš dirigent tov. Rajšter pa je do- bil spominski pokal, Pri-etno raz- položenje ter dobra volja je tra- jala pozno v noč. Ptuičan; so po- vabljeni za prihodnje leto v Leobe.'-; Naši so odšli, gostje pa so se v nedeljo zjutraj vrnili skozi Radence v svojo domovino. J. D. Stran 6 TEDMK — petek. 15. scplnnhrH 1%? NOVEJŠE KNJIGE PTUJSKE STUDIJSKE KNJIŽNICE S PODROČJA PRIRODNIH IN UPORABNIH VED Koškin N. I. — Širkevič M. G.: Smolik H. W.: ŽIVALSKI SVET PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE LJubljana, založba 2ivljenje in teh- nika 19C7 Priročnik vsebuje šest poglavij: Mehanika, Toplota in molekularna fizika, Mehansko nihanje *n valova- nje, Elektrika, Optika in prilogo. Posamezna poglavja nas seznanjajo z najpomembnejšimi zakonitostmi z določenega področja. Tekst do- polnjujejo številne tabele In grafi- koni. Priročnik bo koristil srednje- šolcem in študentom pri praktičnih vajah, pri reševanju fizikalnih ra- čunskih nalog pa tudi inženirjem in tehnikom. LJubljana. Državna založba Slove- nije 1967 Ta priročni leksikon zelo zani- mivo opisuje živalski svet najšir- šemu krogu bralcev. Avtor Je izpu- stil dolgovezne nadrobnostl In str- njeno podaja predvsem bistvene informacije o živalih. Tekst poživ- lja nad 1000 črno-belih slik živali in 32 strani barvnih prilog. Zanimivo delo priporočamo ljubiteljem nara- ve In vsem, ki se znanstveno in študijsko posvečajo živalskemu sve- tu. NARAVA LJubljana, Mladinska knjiga 1967 Knjiga s podnaslovom »Zemlja, rastline, živali« Je prvi zvezek So- dobne Ilustrirane enciklopedije, ki sodi med najboljše poljudne enci- klopedije na svetovnem knjižnem trgu. Pričujoča knjiga obravnava rojstvo našega planeta, njegov raz- voj, rastline, živali, človeka ter človekovo spoznavanje naravnega okolja. Pregledno napisani krajši sestavki razvojno pojasnjujejo do- ločeno temo. Sestavni del knjige so številne ilustracije, črno-bele in barvne. Bralcu bosta koristila tudi dva dragocena pripomočka, ki Ju najdemo na koncu publikacije — slovar strokovnih besed iz naravo- slovja ter stvarno kazalo, ki opo- zarja bralca na zadevno poglavje v knjigi. Likar M.: ŽLAHTNA SEMENA Maribor, Obzorja 1967 Knjiga vsebuje pogovore z ugled- nimi domačimi in tujimi mlkro- biologl, ki so dosegli pomembne uspehe pri raziskovanju hudih, na- lezljivih bolezni (otroška paraliza, rumena mrzlica, virusni tumorji idr.) in si pridobili zasluge za pre- ventivno medicino. Ob branju knji- ge se poglabljamo v življenje znan- stvenikov, v njihove nazore in raz- iskovanja. Delu je dodan besednjak, ki pomaga laičnemu bralcu k laž- jemu razumevanju strokovne snovi. Tavčar M.: LES IN NJEGOVI SOPOTNIKI LJubljana, Življenje In tehnika 1967 V zbirki »Piramida« je izšel pri- ročnik o rabi lesa. Napisan je pre- gledno In nazorno, številne ilustra- cije bogato ponazarjajo gradivo. Kobe-Arzenšek K.: SITARSTVO NA GORENJSKEM LJubljana, Tehniški muzej Slove- nije 1967 Avtorica je prikazala zgodovinski oris stare domače industrije v oko- lici Kranja, kjer je bila ta obrt najbolj razširjena in kjer je po arhivskih dokumentih izpričana že v 16. stoletju. Knjiga nas pouči o delovnem procesu, o delovnih pri- pravah, o možeh, zaslužnih za raz- voj sitarstva, o delovanju privatnih podjetnikov ter sitarske In žimar- ske zadruge v Stražišču pri Kranju. Pred dobrim desetletjem, ko so se uveljavila umetna vlakna, je sitar- stvo na Gorenjskem zamrlo, zato je omenjena publikacija tem po- membnejša. Turist rally skozi Slovensl