Dopisi. Iz Celja 14. aprila. (Liberalizem vaste in vera peša.) Koliko so že slab*e novine, ki so navadno edini vir puble učenosti mnogim mestjanum in tudi tržanom, v našej deželi škodovale, so priča tudi naši mestjani; in ako bi mi kdo tega ne veroval, naj bere inirno 3 moje razloge, iz kterib bočem rečeno dokazati. — Več let že v celjskej ,,nemškejil cerkvi razun nedelj ni bilo tako imenovanih postnih pridig, deloma zato ne, ker farnej duhovščini časa pomenjkuje, deloma ker se ni tolika potreba kazala, vsak katoličan pa itak zadostuje svojim dolžnostim, ako le po nedeljah Božjo službo obiskuje. Letos pa je vsak petek imel nemško pridigo č. o. Ferdinand Plattner iz kapucinskega reda in Nemec po rodu. V lepo razumljivi besedi razlagal je resnice iz trpljenja Gospodovega; ali glej — še cerkvene klopi niso bile polne poslušalcev, mestjanov moškega spola pa ni bilo toliko viditi, koliko imaš prstov na eni roki. Pred 15 ali 10 leti bilo je to še vse drugače; vidil si pri enakib priložnostih obilno mestjanov, zdaj pa vsa olika v tem obstaja, da se nič ne veruje. To preziranje vsega, kar je dozdaj vsakemu količkaj vernemu katoličanu sveto bilo, se je še posebno na veliko saboto pokazalo, ko jegosp. župan dr. Nekerman po sklepu drugih mestnih odbornikov na večer sklical shod vseh mestjanov v kerčmo pri ,,Levu", da se posvetujejo zastran zabvalnega pisma do svitlega cesarja, ker je volilno reformo potrdil. Bi se li to ne bilo dalo za par dni odložiti, da se taki dnevi, ki so sveti vsakemu katoličanu, ne oskmnjajo z nepotrebnim gostovanjem in veselicami? Pa to še ni vse. Naj bi svet zvedel, da so Celjani med liberalci v prvi vrsti, in da za nje cerkveni koledar nijedne veljave več nima, so s privoljenjem gosposke včeraj na Velikonoč naši gledisni igralci predstavljali ,,norca iu noro" — ,,der Narr uud die Narrin". Res lep predmet za taki den ! Igre so ta veliki praznik prepovedane ; da bi se pa nepostavnost zakiila, so jej dali lepo ime, češ, da se igra v prid ,,šolskemu fondu" ali šolskemu penezu! Bode li šola po takih doneskih obogatela, ne vem; to pa je gotovo, da, kar se Jezuitom krivo očita, dajim namreč namen sredstva posvečujc, se mora po vsej pravici nasprotnikom Jezuitov očitati! — Da pvi vsem tein grdem početji naše slovensko ljudstvo deležanima, mi ni tieba omenjati; pri vsaki sloveuski Božji službi so cerkve natlačene in verni Slovenci še svetke v pravem dubu posvečujejo, kar se je vidilo pri Božjih grobih, pri ustajenji in velikonočna praznika. De bi le nemški liberalizem katoliškega Slovenca ne okužil! V Ljubljani 14. aprila. Med tem, ko pišem te vrstice, se razlegajo pa dvorani v kazini napitnice možem, kteri so pomagali znameniti volilni reformi na noge. Zbranih je namveč v tej političnih blamaž že navzeti, dvorani nekaj c. k. uradnikov z deželniro predsednikom, grofom Auerspergom, kteiim se je pridružilo nekoliko slave željnih ia ob političnem kriku živečih sanjačev druzih stanov, in tako je lepo skupej ljuba ustavaška familija. Kai1 se bo govorilo, ostano med četirinii stenami, kajti dežela se ne briga za to, kar se tukaj fantazuje ali sklepa; toraj bodo brezštevilni navdušeni ,,boch!" odmevali se le od sten v dvorani, po deželi se kaj tacega ne razlega. Dasi je znameniti odsek za obhajanje vovolilne reforme, v kterega je bil izbran tudi neki politično čisto neizobraženi kamnosek jako obskurnega imena, vazposlal po deželi vsim svojim privržencem povabila k nbanketu", jih je priromala vendar le jako piela peščica, kteri so se nastavljali krog kazine, nadcjaje se, da jih bo svet prišel občudovat kakor junaške boritalje za svobodo in omiko; a zmotili so se, nihče se ni zmenil za nje, razen Dežmanovih čuvajev, kteri so bili jako blagodarno razstavljeni po drevoredu, da bi bili pri rokah, ako bi od narodne strani kaj počilo, česar so se bali, toda brez vsega uzroka. Pametno ljubljansko prebivalstvo misli o tem slavnem rbanketu" le to-le: ,,Gospoda v kazini ni pri pravi pameti; rajši bi šla pod milim nebom vživat krasnega solnčnega pomladanskega dne. Obžalujemo jih, in le želimo da jih vendar enkrat pamet sreča." — Tako sodijo Ljubljančani, vse je mirno, nibče ne govoii o tem ,,banketu", in če bodo tudi poslali po listih telegiame navdušenosti, ktera danes po Ljubljani navdaja vsacega, bo vendar vsak, ki naše sanjače in sluge le količkaj pozna; vedel, koliko so taki telegrami vredni. Potrjenje volilne reforme nas ni posebno osupnilo, kajti nibče pri današnjih okolisčinah ni druzega pričakoval. Iz kmetov uam dobajajo glasovi, iz kterih je videti, da se nam tudi zdaj ni bati za naše poslance, dasi je, kakor se govori, naš deželni predsednik priporočal ministerstvu, naj bi pvi nas vlada volilno agitacijo sama vrokevzela. Po tem bi okrajni glavarji potovali po deželi, skliccvali volilce ter jim vazlagali dobroto zastopanja po nemškutarjib ali liberalcih, kar bi bilo sicer truda polno, a jako nebvaležno prizadevanje, kajti naše ljudstvo jelo je samo misliti in se ne da vec strahovali po c. k. glavarjih, kakor nekdaj, ko se je pred takim pašem vsa okolica tresla. Zlasti bi se pa duhovščini po Auerspergovem nasvetu ostro imela prepovedati vsaka politična agitacija, kar bi pa po našem prepričanji nasprotnikom čisto malo hasnilo. Vsa dežela je namreč obsejana že s čitalnicami, bralnimi druStvi itd. in še le pred kratkim se je ustanovilo troje tacih društev, namreč v Mengšu, v Dobu in v Vodicah. Na ta način ni mogoče, da bi se nemškutarsko seme, ako ga tudi vlada sama seje, kje prijelo iu rodilo nemškutarske poslance. — ,,Domači prepir", kteri se je vnel vsled zadujih volitev ljubljanskega mesta, se je nekoliko polegel, le še tu pa tam šine iz kacega časnika kaka izkrica izpod ognjišča, pa se ne prime, temveč ugasue brez plamena. Iz Pilštanja. 5. apr. (Liberalna publost in drznost.) Tiček se spozna po petju, liberalec nove sorte pa po psovanju kat. cerkve in duhovnikov. V tem kaže liberalec svojo prebrisanost in omiko ! Pametni Ijudje pa, kterim se brczbožna olika zdravega uma pokvecila ni, vidijo v tem le surovo srce in pomanjkanje prave omike. Med take novošegne oblizance, ki se kot ,,omikanci" šopirijo, spada tudi načelnik okr. zastopa v Kozjem. Ko smo Pilštanjčanje lansko jesen hoteli, kakor se spodobi, višjega pastirja ob priliki sv. firme dostojno sprejeti, ter smo trg in ceste v ta namen skušali lepo okinčati, ni dalo to omenjenemu oblizancu mivu ter nas je na vso sapo odvračal od tega, čes, da to mnogo čisto nepotrebnib stroškov prizadeva. Radi bi vedli, ali bi mu za stroške tudi žal bilo, ko bi tržanom kedaj na misel prišlo, njega s pokanjem možnarjev in s6 slavoloki sprejeti? Piljštanjski trg ima od pamtiveka pravico nekterih s e j m o v. Trg ima precej lastnega premoženja in posebnega trškega nadglednika, kteri vsako leto tržanom racun položi; to obstaja tudi kljubu temu, da se je naš trg priklenil k drugim davčnim občinam, ki so prišle tako ob svojo sarnostalnost. Naš okr. načelnik pa je hotel tržanom pravico zatreti ter je čisto nepostavno ukazal, da se naj štantnina na javno dražbo da in najvišji ponudek blagajnici novejše srenje pilštanjske izroči. Samovoljno se je toraj meni in tebi nič trgu pravica in lastnina vzeti hotela. Pri tem samo- voljnem postopanji se je tudi okr. načelnik drinol srenje pri višji oblastniji počrnoti, da stantnino večjidel zapijejo! Se več. Naš okr. paša je prikrival svojo samovoljno uredbo z izmišlj enim dovoljenjem deželnega odbora! Višja deželna oblast je sicer vse te nepostavne uredbe ustavila; kdo nam pa povrue skodo, ki je navstala vsled vseh teb bomatij, ko smo toliko potov, pisarij in stroskov imeli? Ta dogodek je vzbudil v tržanih misel 1 očiti se nove polit. srenje in zadobiti si nazaj zgodovinsko pvavico samostalne trške srenje. Res ne velja nič, siliti srenje v eno skupino. Vsaka naj skrbi za se, tako se nobeni krivica godila ne bo. Ti, ljubi ,,Gospodar", imaš čisto prav, ko pišeš, da ne sodi srenje samovoljno in umetno drugo z drugoj vezati. Iz Braslovč 14. aprila. Kakor se je v ,,slov. Gospodarjn" v nekem dopisu bralo, ravno tako delajo tudi pri nas nemčurji zoper banko nSlovenijo." — Nedavno gre eden naših kmetov v celjsko branilnico s prošnjo, da bi mu nekaj denarjev sposodila. Ker se je pa prosilec pri banki ,,Sloveniji" zavarovati dal, se nemčurski uradnik nad njim huduje in pravi: nMi na ta slovenski sekurant nič ue držimo, in zato vam tudi posoditi nočemo". Ker pa kmetič ne neba prositi, in pa ko vidijo, da je po nevednosti v tako budobijo zabredel, mu po svoji veliki milosti odpustijo in mu željo spolnijo. — Se več takib primerljejev bi se dalo povedati, pa moj namen ni, s tem nemškutarje poboljsati, ker jih vže pvedobro poznamo. Moj namen je le, sloveaskim rodoljubom dokazati, kako potrebne bi nam vendar bile kmeeke ali okrajne založnice, po katerih bi se naše ljud-stvo nemčurjem iz rok spulilo. Žatorej, rodoljubi na noge! posnemajmo vrle brate Čehe in ljutomerske narodnjake, ki so ustanovili založnico kmetom v pomoč. So zamogli ti, zakaj bi ne mi? Kmetič. Iz Zreč, 14. aprila. — Kakor po drugod, tako se tudi pri nas godč strašne reči. 7. aprila pozno zvečer pride domu s Konjic žganja pijani Jaka Bogatin, kmet v Zlakovi, in začneta se z ženoj kregati, kakor je že navada pri tej biši. Od krega pride do tepeža; mož pijan vrže ženo na tla in iijo hudo davi, 5eš; ti moraš nocoj mrtva biti. Žena na ves glas upije, klicaje pomoči; žene brat Matevž sliši klic in gre brž ženi v pomoč, njo reši z rok moža, mož pa silno togoten vzame liitro puško iz stene in v svaka ustreli. Matevž je bil hudo zadet, prejel je se vender sy. zakramente umirajočib in potem v malo urah umrje. Leta mož Bogatin je že večkrat rekel, da boče ženo ustreliti ali pa sam sebe; enkrat je že bil namenjen sebe ustreliti, pa mu je žena puško vzela. Bil je že tudi večkrat v tožbah zavolj hudega tepeža; sodnija ga je tudi zdaj v svoje roke dobila. Da bi le kaj ostrejša postava za take bila! — Kakor se hudo z dobrim vedno druži ter ste v vsaki fari dve sorti ljudi, tako je tudi pvi nas v Zrečah. Po blagi želji našega obče spoštovanega g. župnika se je v naši farni cerkvi stavi, zelo slabi križev pot odstranil, in mesto njega nov pripravil. 17. sušca je bilo slovesno blagoslovljenje. Prečast. g. Jož. Rozman, čast. korar in podžupnik Konjiski, so nam ga slovesno z odpustki blagoslovili vpričo več dubovnov. Imeli so tudi primeren govor, kako in kedaj se je križev pot začel, kako se mora pri opravilu sv. križ. pota zadržati, da odpustkov deležen postane, in kako velik dušni dobiček da imamo od njega. — Križev pot je prav lepo zmalan na velikib tablah, veljal je 280 gld., pobožni farmani, fantje iu dekleta so kaj radi darove za križev pot donašali. Je se — hvala Bogu — goreče ljubezni in vere med nami, Slovenci smo še vedno vneti za sv. vero, posebno tarakej, kjer so goreči, za zveličanje duš vueti duhovni pastirji. Posebna hvala gre pri tem delu našemu gosp. župniku P. E., ker si tako goreče in neutrujeno prizadevajo za primerno olepšavo Božje biše, in ravno tako za dušni blagor svojih farauov. Bog nam ohrani skrbnega dušnega pastirja mnogo let! Od sv. Florijana pri Rogatci. (Zopet živ dokaz, otroke brez varba ne puščati.) V cetrtek 3. aprila sta zakonska družeta z okolice sv. Ane makolske fare pustila doma troje otrok, ter se na svoje delo precej daljcč od doma podala. Otroci v svoji nevednosti najdejo ožigalce, gredo v skedenj, naredijo ogenj — in v kratkem ste bili dve poslopji v plamenu. Otroci strabii ne vedo kaj početi, zbežijo v bišo; se skrijejo pod posteljo; ali v kratkem je bila tudi hiša vsa žareča; krov in strop padeta skupej in vseh troje otrok siori nesrečno smrt v ognju. Našli so le še nektere kosčeke od njib. Ostala sta zakonska brez strehe, hrane, obleke, iu kar je največa zguba — brez otrok! — Kcdaj bodo vender ljudje spoznali, kako koristno da je, poslopja si zavarovati in otrok brez varha ne puščati doma? L. T.