MOJA SPREMLJEVALCA. Na mojega življenja pot dva spremljevalca sta mi dana, ki stražita me vsepovsod, noč bodi ali ura rana ... Spremnik mi je ob vsaki strairi: Na desnem v črnem pajčolani devica bledoiična hodi, z roko me mrzlo svojo vodi; 6b levi: mladec nirkook, zagrnjen v temen havelok ... Oba me zreta in — molčita, naj prosiin, me ne zapustita ... Kdo mi pove, kdo mi pove, kako je gostoma ime? — Devica Žalost je nemila, mladenič pa Obup, njen brat... Ko smrt me pride obiskat, od mene bosta se ločila!... Janko. Leban.