prednost: abonma 04>05 Vpis abonmajev! 14. do 28. september Kulturni dom Franca Bernika litim iatp 2 ssotG m bor 2 LASILO OBČINE DOMŽALE 2004-letnik XUII, št. 11 Oba počitniška meseca sta vsem nam, zlasti pa mišim najmlajšim, prinesla vrsto priložnosti za prijetno preživljanje prostega časa. Plavali SO v morju, dihali SVei srak v planinah, se kopali v toplicah, nekateri sa se imeli lepa na domžalskem ha rim. drugi so taborili in še in še je bilo možnosti a prijetna preživljanje prostega časa. Preverile v besedi in sliki, kako prijema sa se imeli! Letošnje poletje je prinesla tudi vrsta te tradicionalnih spominskih prireditev, ob katerih smo obujali spomine na dogodke pred šestimi in več desetletji ter se spominjali narodnoosvobodilne vojne. Za vse je značilno, da so hi/i zelo dobro obiskani in da so vsi preteklost povezali s sedanjostjo in prihodnostjo ter so pomenili priložnost za srečanje, za tkanje človeških vezi, za katere je danes napet krat premah easa. 0 Občina Domžale, krajevne skupnosti in osnovne šole vabimo, da se nam pridružite na naslednjih slovesnostih odprtje mostu čez Kamniško Bistrico (Kopališka ulica - Zaboršt) v petek, 3. septembra 2004, ob 17. uri ***** odprtje novega avtobusnega izogibališča pred OŠ Rodica v sredo, 8. septembra 2004, ob 17. uri odprtje Prešernove ulice v Domžalah in postajališča avtobusa ob Osnovni šoli Venclja Pcrka v torek, 14. septembra 2004, ob 17. uri odprtje novega križišča v Dragomlju in obnovljenega vodovodnega omrežja ter začetek gradnje nove Osnovne šole Dragomelj v torek, 21. septembra 2004, ob 17. uri odprtje novega mostu čez Račo v Zalogu pod Sveto Trojico v četrtek, 30. septembra 2004, ob 17. uri Poskrbeli bomo za kulturni program in prijetna srečanja občanov in občank. Dobrodošli! 0 Občina Domžale vabi občanke in občane v Galerijo Domžale na razstavo: 1'rcnova stanovanjsko poslovnega objekta SPB-1 »GALERIJA NAKUPOV DOMŽALE« in k ogledu fasadnega pasu in tlakov v merilu 1:1 na fasadi SPB-1, orientirani na ljubljansko cesto Gabimo vas, da si ogledate idejni projekt ^oblikovanja in ureditve obstoječega parterja, '•ls:|d in okolne ob poslovno stanovanjskem °bjektu SPB-1 in prispevate svoja mnenja. Gradivo najdete v Slamniku na 9., 10., 11. in 12. strani. Razstava bo odprta 0tl 13. do 20. septembra 2004, vsak delavnik °<1 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure. V občini Domžale imamo vrsto zelo uspešnih športnikov in športnic, ki s svojimi uspehi posegajo v evropski in včasih tudi svetovni vrh. Tokrat je županja Cveta Zalokar Oražem s sodelavci pripravila sprejem za plesno skupino Sovice z Osnovne šole Domžale z mentorico Tjašo Šuštaršlč, sa] so na Švedskem postale evropske prvakinje med plesnimi skupinami. Iskreno pa je za uspešne nastope čestitala tudi šahistu Luki Leniču, ki je med fanti do 16 let postal evropski podprvak. Več o obeh uspehih v naslednji številki, danes pa Iskrene čestitke! Vsak dan varno v šolo Šolska z# leta 1975 Imeli moč, da so vse to naredili,« je ob obisku nekdanjih funkcionarjev Občine Domžale Centralne čistilne naprave Domžale, Kamnik poudarila dr. Olga Burica, njena direktorica, ko so CČN obiskali nekdanji vodilni možje naše občine. Gospodje, liane Ilabjan, Jože Pogačnik, tudi častni občan naše obči ne, Viljem Držanič in Anton Pleskar, ■so si v spremstvu projektanta čistilne naprave, Igorja Kosa, in podžupana Občine Domžale, Vinka .liihaila. Ogledali nekatere najpomembnejše prostore čistilne naprave ter se Sprehodili v njeni okolici, obenem pa jih je Peter < erar seznanil tudi z njenim računalniškim vodenjem, dr. Marjeta Stražar pa jih je popeljala po laboratorijih. V pogovoru je projektant [gor Kos predstavil težave, s katerimi so se srečevali pri gradnji knlcklorja Kamnik Domžale. Nekateri so bili namreč prepričani, da gaje potrebno »potegnili« do ljub Ijanc, ne pa v Domžalah navezali na centralno čistilno napravo, Taje bila med največjimi in za okolje najpomembnejšimi v nekdanji skupni domovini. Ob tem je dr, Burica posebej poudarila pomen prizadevanj Anio- na Preskarja, kot tajnika tedanje SKIS, pa tudi pripravljenost vseh vodstev občine, da skupaj z »združenim delom« postavijo centralno čistilno napravo in lako prispevajo k čistemu okolju, o projektiranju in naklonjenosti takratni gradnji večjih čistilnih naprav je govoril njen projektant Igor Kos, o sedanjosti pa je spregovoril Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ki je med diiigmi dejal; »Hvala vam. ker sle imeli lako vizionarski odnos do ohranjanja kvalitete okolja,« ter na kratko predstavil skupna prizadevanja, da bi CČN dokončno uredili, (davni kolektor Kamnik Domžale je bil zgrajen v obdobju 1972 1975, centralna čistilna naprava je bila projektirana v letu 1979, z delovanjem pa je začela v letu 19X1. Ob leni so se prisotni spomnili, da je bila prva kanalizacija v Domžalah Zgrajena že Glede na številne klice naših bralcev in bralk objavljamo Karton Količevo pojasnjuje Razlog za moteč vonj, ki se širi 'z južnega predela naše lovai-"e in nizvodno ob iztoku naše industrijske vode v Kamniško "istrico ler povečano motnost iztoka je v poslabšanem delovanju "aše biološke čistilne naprave. Ta občutljiv in kompleksen sistem slabšo deluje v poletnih mesecih, ko temperature ozračja in proces-n'h vod narastejo, kar posledično blltveno poveći zadrževalne čase Pri obdelavi odpadnih vod in s tem 'manjša kapaciteto čistilne napra-'6. Povečana mol nosi izliva pa je Posledica delno suspendiranega biološkega blata, ki se v čistilni ■■pravi zaradi povečane prisotno-sli Specifičnih, sicer neškodljivih mikroorganizmov slabše poseda. Negled e na navedeno pa je potrebno poudariti, da v nobenem primeru po-"abianje delovanja Čistilne naprave IK; POVZrofia nevarnost za življenje v Kamniški Bistrici, kakor tudi ne za "koliske prebivalec To ugotovitev ,H,||Jnje lud! analiza vzorca indu 'oljske vode ob iztoku iz čistilne naPrave, ki je bila dne lb.x.2(><)4 odvzeta ob prisotnosti Republiškega 'ispektorja za okolic g, Štravsa in Ppvseh zakonskih parametrih anali- '■"':|na pri pooblaščeni oiganizaciji, *p Je Inštitutu za ćelulOZO in papu. Analiza potrjuje, da je kljub olcžc-JJfmu in upočasnjenemu delovanju "ološke Čistilne naprave kvaliteta vode v praktično vseh parametrih, razen nekaj izjem, znotraj zakonskih okvirov. Posebej je potrebno pouda riti, da v analizi vzorca ni sledu 0 kakršnikoli strupenosti, kar potrjuje zelo zahteven test na preživetje vod ne bolhe. Analiza je na zahlcvo na voljo v podjetju, S tem stanjem smo se soočili v prvi polovici avgusta ter sprejeli ukrepe za njegovo odpravo. Pri leni poleg domačih sodelujejo tudi tuji strokovnjaki ter sodelavci Instituta Za celulozo in papir ler domžalske Centralne čistilne Ha-prave. Žal je biološki proces dolgotrajnejši iti zahteva več časa za njegOVO sanacijo. Računalno, da bomo z njo zaključili V približno štirinajstih dneh, ž.c sedaj pa je- situacija glede smradu iu motnosti precej izboljšana. Nedvomno bomo spoznanja m iz kušnje iz trenutnega stanja uporabili za ustrezne investicijske in druge ukrepe, ki bodo izvedeni S ciljem, da se v bodoče tudi v kritičnih poletnih razmerah zagotovi proces čiščenja industrijske vode v varnih mejah, ki bodo znatoO pOd zakonsko določenimi in povsem ncnioleči za okolico. Želeli bi izkoristiti to priliko in se vsem občanom opravičiti za neprijetnost. I ep pozdrav! Branko Rožič, direktor v letu 1959, njen iztok je bil v bližini današnjega THN-THN-a. sprva pa so jo Speljal) v Mlinščico. Že v letu 1968 pa je g. Kos naredil Študijo, kako bi odpadne vode reševali v centru Domžal, o vodovodnem in kanalizacijskem sistemu pa je bilo zlasli veliko govora v času, ko je bil predsednik občine g. I rane 1 labjan, ki se je spomnil tudi na g. Vidalija in njegova prizadevanja, pa na prispevek nekdanjega predsednika občine, Albina Klc-menca ter velik prispevek nekdanjega »vodnega sklada«. Vsi so poudarjali na velik pomet) strokovnjakov s pristojnega ministrstva, od koder je bilo včasih bistveno več strokovne pomoči kol danes. Centralna čistilna naprava je namenjena čiščenju komunalnih in tehnoloških odpadnih voda za občine Domžale, Mengeš, Irzin in Kamnik. Projektirana j« bila za kapaciteto 200.000 PE ■ samo za čiščenje ogljikovih Spojin. Čeprav je od tedaj do danes doživela kar nekaj dopolnitev in sprememb, ki so vse |io vrsti prispevale k njenemu boljšemu delovanju, danes ne izpolnjuje zahtev zakonodaje, saj ta zahteva tudi čiščenje dušikovih spojin in fosforja, Dr. Olga Burica, direktorica CČN: Na vrsti je rekonstrukcija biološkega dela. Nova naložba je vredna več kot 6 mio evrov, njen namen pa je učinkovito odstranjevanje vseh emisij, še posebno čiščenje nutrientov. predvsem dušika. Cilj rekonstrukcije čistilne naprave je zlasti reševanje problematike čiščenja odpadne vode v regiji za vsaj 20-letno obdobje; zagotavljanje varnega obratovanja v okviru zakonskih omejitev ter standardov ter zmanjšanje čezmernega obremenjevanja okolja. Zaradi nujnosti rekonstrukcije naprave so bile Že izvedene obsežne raziskave z namenom izbire primernega tehnološkega postopka čiščenja in optimizacije obratovanja naprave. Doslej je bila pridobljena tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja tei gradbeno dovoljenje za izvedbo rekonstrukcije, dr. Burica pa je posebej opozorila na zelo zahtevno »birokracijo«, ki danes spremlja vsak podoben projekt, Investicija je vključena v programe in plane, ki zagotavljajo preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja ter ohranjanja kakovosti okolja ter s leni izpolnjuje tudi cilje varstva okolja, ki jih določa novo sprejeli Zakon o Varstvu okolja, cilj investicije je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda. Prisotni SO izrekli veliko pohvalnih besed na lačun dosedanjega delovanja Centralne čistilne naprave Domžale, Kamnik in izrazili upanje, da bodo vse lokalne skupnosti, skupaj s pristojnimi državnimi institucijami zmogle najti linančna sredstva, da se omenjena investicija realizira in bo Kamniška Bistrica poslala še čistejša Vera Vojska Gradbena sezona je na višku Obnavljamo ceste, vodovode, gradimo križišča, mostove, avtobusna postajališča in še kaj... Most čez Kamniško Bistrico v Domžalah je v celoti obnovljen in predstavlja nov, lepši vhod v ta del našega mesta. Skupna vrednost obnove mostu in ograje, sanacije asfaltov, diletacij, odvodnjavanja javne razsvetljave in ureditve komunalnih vodov znaša cca. 44 mio SIT. Ne pozabite, da bo slovesno odprtje prenovljenega mostu 3. septembra 2004 ob 17. uri. Vabljeni! Drugi del poletja je bil v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir v znamenju gradnje hodnika za pešce in kolesarske steze Podrečje Šumberk. Končana je prva faza, dela pa se nadaljujejo tudi v drugi fazi. Skupna vrednost investicije, ki bo omogočila peš in kolesarsko povezavo okoli Šumberka, je 19 mio SIT. V sklopu gradnje pločnika bomo uredili tudi hitrostno oviro na enem izmed prometno nevarnih križišč pri gostilni Januš, saj tam pogosto prihaja do prometnih nesreč. Pričakujemo pa tudi, da bo DARS izpolnil obljubo in celoten odsek ceste, ob kateri bo zgrajen nov pločnik od Januša do Šumberka, preplastil z novim, asfaltom. Pločnik gradi podjetje GRAPIX, nadzor vrši podjetje EUROCLEAN. Prešernova cesta v Domžalah je obnovljena s širšimi pločniki, ob njej pa je obnovljeno tudi kanalizacijsko in vodovodno ter elektro omrežje, javna razsvetljava ter telefonsko omrežje. Za kompletno investicijo je bilo potrebno zagotoviti 100 mio SIT, od tega je občina prispevala cca. X0 mio SIT, občina pa je ob tej priložnosti poskrbela tudi za novo avtobusno postajališče ter prometno ureditev v okolici šole, zanj je zagotovila 7,5 mio SIT, ki je zelo pomembno zaradi večje varnosti otrok, ki obiskujejo bližnjo Osnovno šolo Venci jn Petke Domžale. Izvagilec je podjetje HIDROTEHNIK, strokovni nadzor izvaja podjetje PUZ. Premika se tudi na športnem področju, kjer je trenutno največji zalogaj ureditev hale Komunalnega centra Domžale, na fotografiji pa si lahko ogledate ušla rano atletsko stezo v okviru nogometnega igrišča v Športnem parku Domžale Novi most čez Račo v Zalogu je že skoraj končan, na fotografiji pa si lahko ogledate začetek njegove gradnje. Občina je za novi most, ki je pomembna pridobitev za ta del občine, odštela 29 mio SIT. Most je gradilo podjetje GRADIŠ, strokovni nadzor pa je opravljalo podjetje EUROCLEAN. Novo avtobusno izogibališče je bilo urejeno tudi pred Osnovno šolo Rodica, koristili pa ga bodo tudi šolarji bližnje Osnovne šole Roje. Investicija je od občine zahtevala 7 mio SIT, njeno slovesno odprtje pa bo X. septembra 2004 ob 17. uri. Izvajalec je podjetje GRASTO, D.O.O., strokovni nadzor je opravilo podjetje N-INVEST, d.o.o. Povabljeni. ^JJJJJJJ^ Končno je urejen tudi pločnik ob cesti Krtina Brezje, ki je bil še obveznost iz dogovora, povezanega z gradnjo avtoceste na tem območju. Manjkajo samo še drogovi javne razsvetljave, ki bodo v kratkem nameščeni. Javna razsvetljava bo tako zasvetila v mesecu septembru. Vsem, ki ga bodo uporabljali, želimo srečno pot. BULI * Kl % ''Aid Uredili smo tudi, sicer kratek, cca. 70 m, vendar zelo potreben odsek ceste v Prelogu. Na fotografiji predstavljamo urejeno cesto pri bifeju Zvonček. Čeprav je odsek kratek, je bilo treba za ureditev odvodnjavanja, ki je predstavljalo glavni problem, in asfaltiranje zagotoviti okoli 2,5 mio SIT. Vera Vojska Ženske to zmoremo Potem, ko so udeleženke druge-'•a srečanja projekta Ženske to Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92, 60/95. 67/97-odločba US. 66/0O-UZ80, 73/03-odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP r O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97-odločba US, 66/00-UZ80, 73/03-odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ /moremo, ugotovile, da se socialno ekonomski položaj žensk slabša, da narašča število nezaposlenih, kjer je \ naši občini še posebej specifičen položaj žensk zaposlenih v obrti in dopolnilnih dejav mislih, so se odločile, da prav /a to področje pripravijo konkreten program in pomagajo s svojim delom. Pri oblikovanju programa jim je v posebno pomoč ga. Marta lutk. ki ima na tem področju že veliko izkušenj. Manjša delovna skupina se je posebej osredotočila na brezposelnost med ženskami, iskalkami prve zaposlitve, samozaposleni-mi ženskami, obrtnicami, podjetnicami, posebej pa so spregovorile tudi o položaju menagerk ter žensk na drugih vodilnih mestih ter kmečkih žena. V program naj bi vključile tudi mlade ženske, ki ne končajo šole. Poseben segmet so ženske na podeželju, katerih status je vprašljiv. Opozorile so tudi na velik problem večletne brezposelnosti žensk, tudi mladih do 30 let. dela na črno. izkoriščanja, prenizke izobrazbe ter zapisale, da ženskam želijo zagotoviti izobraževanje, delavnice, delovno prakso, obiske v podjetjih, kar jim bo dalo večjo samozavest, zavedanje, odgovornost in vključitev v družbeno življenje. V prihodnosti želijo preveriti možnost ustanovitve posebnega centra za zagotavljanje enakih možnosti in trajnostni razvoj občine - »Ženski podporni center«, ki bo skrbel za podporo ženskam pri poklicnem uveljavljanju in za trajnostni razvoj, pn čemer bo treba poskrbeti za zagotovitev prostorskih pogojev, zagonskih sredstev, tudi iz strukturnih skladov, končni cilj. pa sii večja zaposlenost žensk v občini, formiranje »grozdov« in različnih servisnih dejavnosti, pa tudi »socialno podjetništvo«. Dogovorile so se. da bodo pripravile analizo ekonomsko socialnega položaja žensk v občini, v projekt povabile tudi predstavnico Urada za delo Domžale, ki naj bi jim tudi posredoval podatke o zaposlovanju in položaju brezposelnih (struktura po letih, izobrazbi, specifičnosti regije in povprečnem času brezposelnosti), pridobile bodo tiidi podatke o delujočih gospodarskih družbah, obrti in dopolnilnih dejavnosti v občini (Davčni register ali Zavod za statistiko), v projektu pa naj bi sodelovali tudi Center za mlade Domžale, Klub študentov in MKC Akumulator, Društvo Lipa in Območna obrtna zbornica Domžale, pozabile pa niso niti na položaj žensk kmetic, kjer pričakujejo sodelovanje Društva kmečkih žena. Pripravljeno bo poročilo o mladih brezposelnih ženskah v občini in njihovi problematiki. Odgovorna urednica INFORMACIJA Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 38. redni seji dne *>. 7. 2004 sprejel Zakon o spremembah Zakona o vračanju vlaganj v javno teleko-munikaeijsko omrežje. S tem je rok za vlaganje zahtevkov upra\ iOeneev do države za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje podaljšan na 7. december 2004. Zaradi omenjene spremembe bo občinska uprava Občinskemu svetu Občine Domžale predložila v obravnavo predlog za podaljŠanje roka za sprejem vlog tudi tistim upravičencem, ki so pogodbe sklepali s predhodnicami Občine Domžale. za redne volitve poslancev v državni /bor, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, dne 3. oktobra 2004. VOLIŠČE 4.10.01 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB I. Ulica 7. avgusta, St. 9. Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica. Erjavčeva ulica. Gubccva ulica, Ka-juhova ulica Iti, Ljubljanska cesta št.l, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6. 7, 7a, 8, 9. 10, II, 12, 13. 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31 in 33. Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica Št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. I, la, 2, 3, 4. 5, 6. 8. 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica St. 1, 3, 3a in 5. GorjuŠa in TurnŠe. VOLIŠČE 4.10.02 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Ulica 7. avgusta, št. 9, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa, razen št.I, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica. Linhartova ulica. Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38. 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36. 36a. 38 in 40. Staretova ulica, Stritarjeva ulica. Tavčarjeva ulica Št.l, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca. Ulica 7. avgusta št. 7, 9, II. 13. 15. 17. 19, 20,21,22. 23,24. 25,26, 27, 28, 29. 29a, 30. 30a, 31, 32. 33, 34, 36, 38,40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa. razen št. 1, 3, 3a in 5. ČcŠenik in Žclodnik. VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 30, Brezovica pri Dobu. Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41, Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, RaČa, Račni vrh. Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC. Bolkova ulica 46, Homec Homec: I. ulica, U. ulica, III. ulica. IV. ulica. V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa. razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št: 28, 29, 30. 31, 31a, 32, 33, 34 34a, 35, 36 in 37. Nožice: Gostičeva cesta. Grašičcva ulica. Partizanska ulica. Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I. Šolska ulica 5. Ihan Ihan: Bistriška cesta, Brcznikova cesta, Cešminova cesta, Dragarjeva ulica. Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emnnska III. ulica. Igriška cesta, Ihanska cesta. Lipova ulica. Na ledinah. Pokopališka cesta. Pot na žago. Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA IHAN II. Šolska ulica 5. Ihan Brdo. I>ihovlje, Goričica pn Ihanu. Prelog: Bistriška ulica, Brcznikova cesta, Drinova ulica. Krožna pot Pod hribom. Prečna pot Preloška cesta. Stara cesta, Tablarje-va ulica in Ulica Slavka Pcngova. VOLIŠČE 4.10.08 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8. BišČe in Mala Loka. VOLIŠČE 4.10.09 - GASILSKI DOM DOMŽALE. Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa. razen št: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta Št : I, 2, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in71. Radio cesta vsa, razen Št 9, Savska cesta Št: 2, 4, 6, 12, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a. 38b. 40, 40a, 40b, 40c, 42. 42a, 45a, 45b, 46. 46a, 47, 47a, 47b, 49, 51 in 5la, Tabor Št: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 4.10.10 - AMD DOMŽALE. Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, BrcjČcva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št: I, 3, 5 in 13. Karlovškova cesta, Kasalova ulica. Kopališka cesta. Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, II, 13, 13a. 15, 17, 19. 21, 2la, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 3la, 33, 35. 35a, 39. 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57. Stranska ulica, Študljanska cesta št. I in 5. Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. VOLIŠČE 4.10.11 -GASILSKI DOM STUDA. Študljanska 39. Domžale Domžale: Brezova ulica. Hrastova ulica. Ja-vorjeva ulica, Jesonova ulica. Radio cesta št. 9, Savska cesta št. : 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5. Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE4.I0.I2-KULTURNI DOM RADOMLJE I. Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vse, razen št.l in 3, Gregorčičeva ulica, Opc-karniška ulica. Pcrnctova ulica. Pod hribom. Prečna ulica, Prešernova cesta št 21, 21b. 23, 25, 25a, 27, 27a, 29. 31, 33, 34, 35, 36, 37. 38 in 41, Ravnikarjeva ulica. Šlandrova ulica vsa, razen St. 1, 3. 5, 7 in 8 in Trata. VOLIŠČE4.10.13 -KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova cesta 43. Radomlje Hudo: Hujska cesta. Kovaška cesta. Mlinarska ulica. Na loki. Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73.75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta. Cesta borcev. Cesta Radomeljske čete št. I in 3. Derma-stijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, la, Ib, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, II, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19,20, 22,24. 28, 30, 32, 40, 42, 43. 44, 45, 46. 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.l, 3, 5, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo, VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovcc, Rova; Brezovica, Cesta k cerkvi. Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta. Na klancu. Pod klancem. Pot na Blata, Pot ob RovšČici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagonca pri Rovah in Žice. VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I, Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica. Borova ulica, Bukovčeva ulica Št. 2. 5,6,7,8,9, 10, 11. 12. 12a. 13, 14, 15, I5a. 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a. 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37,38, 40, 42. 44, 44a, 46, 46a, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica. Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6,6a, 8,9 in 10, Ipavčcva ulica, Šaranovičeva cesta štIOa in Zoisova ulica št. la, 3, 4, 6, 7, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a. 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41 in 43. VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II. Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica St. I, 3 in 4, Koliška ulica. Litijska ulica. Rožna ulica. Sončna ulica. Šaranovičeva cesta vsa razen ŠtIOa, Tkalska ulica in Zoisova ulica št I, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, II, 12, 13, 14, I4a, 15, 16, 17, 21, 23. 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a in 50b. Podrečje. VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC VIR, Hubadova ulica 15, Vir Vir: Bukovčeva ulica št : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10. Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica. Nušičeva ulica. Osojna ulica, Parmova ulica. Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umckova ulica št : 1, 3, 7,9, 13, 15, 17, 19,21,22, 24 in 25. M tl.ISt E4.10 IX.KOI.I<"'LVOKARrON(l.o.o.. [ JPR AVA, Papirniška cesta I, Vir Količcvo, Vir: Papirniška cesta, Umckova ulica št: 2, 4, 8, 10. 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskcga ulica in Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠN.IA, Krašnja 14 A. Lukovica Kompoljc. Korono, Krašnja, Spodnje Loke in Žirovše. VOLIŠČE 4.10.20 - PRI VINCENCU UR-BANIJI, Krajno brdo 3, Krajno brdo in Vrh nad Krašnjo. VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM LUKOVICA, Lukovica pri Domžalah 46, Brdo pri Lukovici, Čcpljc. Gradišće pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Prcserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče. Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 4.10.22 - KULTURNI DOM ANION MARTIN SLOMŠEK Šentvid pri Lukovici 30, Imovica, Prcvalje, Prcvojc pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. VOLIŠČE 4.10.23 - PRI AMALIJI DOBR-ŠEK. Rafolčc 32, Dupcljnc, Rafolče, Straža in Vfliovl|c. VOLIŠČE 4.10.24 - ŠOLA ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem polju I, Brezovica pri Zlatem polju. Mala Lasna, Obrše, Podgora pn Zlatem polju, Prcserje pri Zlatem polju. Trnovčc in Zlato polje* VOLIŠČE 4.10.25 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gahrjc pod Špilkom. Goltaj, Jelša, Korpe, Mali Jclnik, Podsmrecje, Prevojc. Prilcsjc, Spodnji Pctelinjck, Veliki Jclnik, Vošce, Vrankc, Zgornje Loke, Zgornji Pctelinjek in Zlatenek. VOLIŠČE 4.10.26 - ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjice 9, Blagovica Čcšnjicc, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOLIŠČE 4.10.27 - ZADRUŽNI DOM TROJANE, Trojane 6, Hribi. Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10.28 - PRI RAJKU KERŠI-ČU, Učak I, Bršlcnovica, ( iorenje, Javore pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak. VOLIŠČE 4.10.29 - KULTURNI DOM MORAVČ'E. Vegova 9, Moravče Moravče: Čebulovna ulica, Dctclova cesta, Malova ulica, Marokova ulica. Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot. Trg svobode in Vegova ulica. Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.30 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasjc 13, Moravče č'cšnjicc pri Moravčah, Drtija. Moravče: Cesta heroja Vasjc, Cesta na Gr- mače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava. VOLIŠČE 4.10.31 - PRI URANKARJU, Gabrje pod Limbarsko goro 6. Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik. I.im- barska gora, Mošcnik, Ples ves, razen st. S in 9 in Selce pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.32 - PRI FRANCU MAJ- DIČU, Negastm S. Ncgastrn, Pogled. Serjučc, Soteska pri Moravčah in Vinjc pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.33 ZADRUŽNI dom KRASI I'. KraScc 2, Dole pri Krascah. Dvorje, Gorica. Inicnje, KraScc. Prikrnica in Sv. Andrej. VOLIŠČE 4.10.34 - GASILSKI IX)M PEČE, Peče 50. Križate, Peče, Gora pri Pcčah. Ples SI, : 8 in 9, Podgorica pri Pcčah. Prctrž in Zgornje Koseze. VOLIŠČE 4.10.35 - DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 7, Dcšen. Hrib nad Ribčami, Katarija. Spodnji Prekar, Velika vas. Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar. VOLIŠČE 4.10.36 - KRAJEVNA SKUPNI iS I VRHPOLJE PRI MORAVČAH, Vrhpolje pn Moravčah 14. Dole pod Sv. Trojico. Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah. Spodnja JavorSica, Spodnji TuStanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja JavorSica in Zgornji TuStanj. VOLIŠČE 4.10. 901 - KONFERENČNA soha OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžale Predčasno glasovanje. Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4 VOLILNI ENOTE 10. volilnega okraja Številka: 00800-10/2004 Datum: 26.07.2004 PREDSEDNIK OKRAJNI: VOLILNI: KOMISIJI Peter Golob za redne volitve poslancev v državni zbor, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, dne 3. oktobra 20114. VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA ŠOLA DOM/ALI:. Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta«.: 7,11,12,13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta. Ljubljanska cesta št. : 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a. 108, 110, HOa, 112, 114, I14a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, I34a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pcngova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št. : 4 in 6. VOLIŠČE 4.11.02- GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg I, Domžale Domžale: Karantanska cesta it.: I, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta St.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica. Mestni trg, Slamnikarska eesla št. : I. la. Ib, lc, Id, 3, 3a, 3b. 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in II. VOLIŠČE 4.11.03 - ' ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št. : la, Ib, lc, ld, le, 3, 5, 7, 9, 9a, II. 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2. 4 in 6. VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE 1, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica St.: I, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št. : 17, 19 in 20. VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA IX)MŽAt.E II, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Dctelovaulica.Go-stičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa. razen St. : 1, 3, 5 in 7; Jcšelova ulica. Ljubljanska cesta St,: 105, 107, 111, 113. 117, 119, Il9a, 121, 123. 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35. Mumova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Scjmiška ulica, Slamnikarska cesta št. : 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA SOI A RODICA, Kettejeva ulica I V Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica. Brcznikova ulica, ČcSminova ulica, Fajfarjcva ulica St. 15. Jarčeva ulica St,: I, 2. 7, 12, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica St.: 13, 14, 14a, 15. 16 in 22, Ro-diška ulica, Staretova ulica. Šolska ulica št.: 1, la, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta. Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.07 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, i .-,ia talcev L'. Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumpcrška ulica, Pol pod hribom. Pot za Bistrico in Šum-herška cesta. VOLIŠČE 4.11.08 ČISTILNI SERVIS (ZOREČ), Dcpala vas 5, Dcpala vas. VOLIŠČE 4.11.09 ZSČ DOMŽALE, I jub lian I a U>, Domžale Domžale: Kosovelova ulica. Krožna cesta, ljubljanska cesta od St. 1 do 46 ter St, : 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrtch. Poljska pot. Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta. Tabor St. : 6,6a,8, 12, 16, 17, 18 in 19. Taborska cesta St. : 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in trzinska ulica. VOLIŠČE4.11.10-KS VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št. : 1, 2 in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: t, 2, 3,4 in 5, Kersnikova ulica. Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a. 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 6la 62, 63, 63a, 65. 65a. 67 in 67a. Masarykova ulica vsa, razen št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica. Obrtniška ulica. Partizanska ulica. Prečna ulica, Prešernova cesta. Roška ulica. Tabor St. : I, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta St. : .3, 7, 9, II, 13, 15. 17. 19,21,23,25 in 27, Ulica Urna Stc-novca, Varškova ulica. Vodovodna cesta in Železniška cesta. VOLIŠČE 4.1 LI I VARNOST LJUBLJANA d.d. PT. DOMŽALE, Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta St.: 2,3, 5, 5a, 6, 8, 9 in 10, Kolodvorska cesta. Ljubljanska cesta št. : 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88,90 in 92 in Masljeva ulica. VOLIŠČI: 4.11.12 - OSNOVNA Šol .A DRAGOMEU Dragomelj 116. Dragomelj m 1'sala Vabimo vas, da si v dneh od 20. septembra do 2. oktobra 2004 v prostorih Galerije Domžale ogledate razstavo Kamniška Bistrica - zelena rekreacijska os regije. Razstava bo zajela naslednje vsebine: vzpostavitev kolesarskih in pešpoti z. obvodnimi ureditvami, varstvo narave in gozdov, varstvo tehnično kulturne dediščine in druge zanimivosti iz vsakdanjega življenja ob reki . Vljudno vabljeni! VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE. Šolska la. Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjcva ulica. Groblje, Jarčeva ulica. Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica St.: 1,2,4,7,8, 9, 10. II. 11 a, lih, 12 in 14b, Masarykova ulica št.: 18. 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Pctrovčcva ulica in Slomškova ulica. Spodnje JarSc: Čevljarska ulica, JarSka cesta, Jclovškova ulica. Kamniška cesta št. 2, Prcž.ihova ulica. Šolska ulica, Šub-Ijcva ulica. VOLIŠČI: 4.1 1.14 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE. JarSka cesta 37, Srednje Jarše Srednje Jarše: Čevljarska ulica. Gasilska pot, Golčajska ulica, JarSka cesta, Kanuu gka ccsia. Kokaljeva ulica, Mlinska Cesta, kožičeva ulica. Ručigajcva ulica. Rudniška ulica. Volfova ulica. Zgornje JarSc: Brigadirska ulica. Gregorčičeva ulica. Industrijska cesta. Kamniška cesta. Krožna cesta, VOLIŠČE 4.11.15 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova «1. Prcserje pri Radomljah Prcserje pri Radomljah: VI. ulica. VII. ulica od St. 1 do 14, razen St. 13. VIII. ulica št.: I, 2, in 3, Bistriška ulica. Gajeva ulica. Igriška ulica, Kajuhova ulica, K:......ifika CejUa, Levstikova ulica, Pclcchova cesta, Staretova ulica. TovamiSka ulica, volka pot od St. 1 do 27, ter St, 27b in 28a. VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica vsa, razen St. 20, lemceva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta St.: 1. 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, I2a, I2b.l2c.12d, I2c, I2f, 13, 13a, I3b, I3c, 13d, 13e, 13f, I3gin 14, McngeSka cesta in Za hribom St.: 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10. II, lla, llb, lic, 12, 12a, 12b, 13. 14. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28 in 30. VOLIŠČE 4.II.17 - OSNOVNA SOI.A TRZIN, II McngeSka cesta 7h. Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Habatova ulica št. 20, Kidričeva ulica št. 10 in 12. Košakova ulica št. I in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, IS. ISa, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4,4a. 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Ongcr St.: 5,15,17. Partizanska ulica št.: 1,6, 8, 10, II, 12. 14, 16. 18. 20, 21 in 26. PloSčad dr. Tincta Zajca, Prešernova ulica. Reboljeva ulica. Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom 1 ItiCa Rasiške čete vsa, razen šl.: 1.5 in 5a, Vegova ulica. Za hribom št.: I, la, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN. III. Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bcrgantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, BrodiSce, Dobrave, Gmajna, Hraslovcc, Kidričeva ulica vsa, razen šl. 10 in 12, Kratka pol, Mlakarjeva ulica šl,: 4. 4a. 6, 6a, 7. 7a in 8. Motnica, Ljubljanska cesta St.: 17, 19, 19a, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36. 37, 38, 39,42, 43, 44, 46, 48, 49, 50, 51 in 52a, Pcrnctova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica. Ulica Bratov Kolar, Ulica ka Šiške čete št.: 1. 5 in 5a in Zorkova ulica. VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole VOLIŠČE 4.11.20 - OBRTNA ZADKU-<,A /ORA MENGEŠ, Prešernova c. 33, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica. Glavni V glasilu SLAMNIK ho vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve poslancev Državnega zbora, ki bodo 3. oktobra 2004, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na Število strani glasila ter število strank in predlagateljev v 12. številki glasila Slamnik, ki bo izšla 24. septembra 2004. V skladu z Zakonom o volilni kampanji in z Odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih pred lagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu: - kandidat, politična stranka ali drug predlagatelj ima za predstavitev kandidata v posameznem volilnem okraju na voljo največ pol časopisne strani (format objave naj bo širine 2X0/m/ m in višine 105 m/m) trg 8 in 9, Gorenjska cesta. Gostičeva ulica. Jalnova ulica. Jama. Japljeva ulica. Jurčičeva ulica. Kamniška cesta. Kolodvorska cesta vsa, razen St.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica. Krekova ulica. I.avričcva ulica, Levstikova ulica. Medvedova ulica, Novakova ulica, Prclovškova ulica, PreScrnova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Stclc-tova ulica, Svctčeva ulica. Valvazorjeva ulica. Vesclovo nabrežje. Zavrti št. : 45 in 47 in Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.21 - DOM POCUKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: (ilavni trg št.: 1.3, 15 in 17. Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Lcvčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a. 4, 6. 8, 10, 12, 14 in Zavrti St.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. V< )l IŠČE 4.11.22 - SEJNA s( >ha ( UKINI:, MENGEŠ, Slovenska cesta 30, McngcS Mengeš: Balantičeva ulica, Dctclova ulica. Glavni trg ves. razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, JarSka cesta, Kersnikova ulica, I .uiharlova cesta šl. 33, Mchletova ulica, Ogrmovo, Slamnikarska ulica st. 1. la, 3, 5, 7, 9, II, 13, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od St. 1 do 57, Šolska ulica. Šubljcva ulica, 'Trdinov trg St. 18 in Zavrti od St. 1 do 32 in St. 34. VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I, Trdinov trg 8, McngcS Mengeš: Dalmatinovi ulua. Glaabilarska ulica. Grobcljska cesta vsa razen šl. 100, Jclovškova ulica št.: 2, 2a, II, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, l.iparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta St.: 38a, 40, 42, 44, 46. 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pol, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18. Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II, Trdinov trg 8. MengeS Mengeš: Baragova ulica. Cankarjeva ulica 51.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, I6a, I6b, 18, 21 in 23, Glavičcva ulica, (iregčeva ulica, Jclovškova ulica vsa, razen St.: 2, 2a, II, 13 in 15, Koblarjcva ulica, Linhartova cesta št.: I, la, 2. 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, II, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22. l.iparjeva cesta St.: 8, 10, 12, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. 30, 31, 32. 32a, 3.3, 34, 35. 36, 38, 40 in 60, Muljava. Pristava, RaSiSka cesta, Ropretova cesta. Slovenska cesta SI.: 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica St.: 1,3, 5, 7, 9 in II. VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK. Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7. 9, II. 13, 15, 17 in 19. Grobcljska cesta St. 100, Hribarjeva ulica, l.iparjeva eesla šl.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51. 53. 55. 57, 65, Maistrova ulica, Mumova ulica, Slomškova ulica. Slovenska cesta št. : 69. 71. 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84. 85, 86, 87. 88, 90, 92, 'M. 96, Ulica dr. Zajca m Zadrui niška ulica, volišči 4 11.26 gasilski dom LOKA PRI MENGŠU, Gasilska cesta 46, Toka pri Mengšu Loka pn Mengšu: Gasilska cesta. Grajska cesta. Na gmajni. Pol na Dobeno, Teslcnova ulica. Trzinska eesla. Za PSato. VOLIŠČE 4.11,27 PRI BLAŽU PREM-Kll. Dobeno9, Dobeno. Dobeno vol IŠČE 4. 11.901 KONFERENČNA soba. občini DOMŽALE, Ljubljanska eesla 69, Domžale Predčasno glasovanje. Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 11. volilnega okraja Številka: 00800-11 /2004 Datum: 26.07.2004 PREDSEDNICA OKRAJNI: VOLILNI: KOMISIJE Anita Janjoš Organizatorji volilne kampanje gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom postavitve na pripadajočih straneh časopisa pošljejo na Uredništvo Slamnika, Domžale, ljubljanska ni, 1230 Domžale najkasneje do 17. septembra 20(14 do 12. ure. .lavno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradiv v 12. številki Slamnika bo 17. septembra 2004 ob 13. uri v konferenčni sobi Občine Domžale, Domžale, ljub Ijanska no. V skladu z 22. členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegalo s sklepom določen brezplačni prostor, s pogojem plačila po ceniku objav, obvestil in reklam iz 17. člena Odloka o glasilu Slamnik. K Pravilom je soglasje izdal Občinski svet Občine Domžale na kore-spondenčni seji dne. 26. 7. 2004. in so objavljena v Hladnem veslniku Občine Domžale, šlev, 12/2004, z dne. 04. 08. 2004 Odgovorna urednica Vera VOJSKA, I. r. Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale UREDNIŠTVO SLAMNIKA PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELIEVTER NJIHOVIH PROGRAMOV stran 5 Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sv. Trojica 60-letnica požiga vasi - priložnost za spomin in druženje SPOMINI ŽIVIJO Na prizoriiču letošnje spominske slovesnosti ob šestdeseti obletnici požiga Sv. Trojice in drugih vasi 19, avgusta 1044, jo /nam' amaterski slikar Franc Orehek razstavil sliko, na kateri je naslikal tedanji dogodek, o katerem je v imenu borcev in bork govorila Mihaela kolčne - Dragica, 'hrane udeležence slovesnosti pa je pozdravil tudi predsednik Sveta KS Dob, Robetl llrovat, o pridnosti in razvoju tega območja pa je spregovorila tudi Vera Vojska. Voditelja Rok in Barbara sla po slovenski himni, ki so jo zaigrali domžalski godbeniki, z izbranimi be sedami pozdravila vse prisotne, med njimi tudi vse tiste, ki so dogodke pred Šestimi desetletji tudi doživeli. Marija Kodcrmar je o dogodku prebrala od lomek iz knjige Vcljka Vulikiea ljudje izpod vrha Svete Trojice, v kulturnem programu pa sla sodelovala še hanno nikar Mcrcln in pevka Maja Orehek, ki je vse očarala z evropsko himno. Med prireditvijo je delegacija, sestavljala i/ predstavnikov gostiteljev Ks i)oh m z/B nov ob spominsko obeležje na pokopališču na Sv, Trojici odnesla vence. Borka Mihaela Kolčne Dragica je Povedala, da je povabilo, da spregovori na slovesnosti sprejela z globokim spoštovanjem do krajanov požganih vasi, ker čulno podoživlja tisli čas, saj je skoraj leto poprej isla usoda doletela njihovo številno družino in domačijo v neposredni bližini na GoTOpeČah. »V te kraje smo vedno radi prihajali Se pred drugo svetovno vojno. Tu živijo prijazni ljudje z nesebično voljo in ponosom. Že v letu 1941 so tu našle podporo prve partizanske enote, naj omenim le prvo uspešno borbo partizanov v bližnjem gozdu llrastovcu. Fantje se niso od/vali mobilizaciji \ nemško vojsko, ampak so odšli \ gozdove. V teh krajih so bili ljudje le redkih izjem vsi eno. Hiše so imele Odprta vrala za borce, aklivisle in kurirje, jim nudile pomoč V hrani in drugih potrebnih stvareh od sanitete do oblačil. Vedno, ob vsakem trenutku, so znali najti dobro, loplo, prijazno in lovariško besedo, kije v času vojne pomenila veliko, mnogokrat več kot košček kruha. Izredno aktivna je bila mladinska organizacija, pa tudi vaški odbori Ol in gospodarske komisije, ki so izvajali obsežne akcije predvsem na prehrambenem področju za posamezne bojne enote, ki so se lačni m prezebli ustavljali na tem območju. Zal je prišlo na jesen 1943 do izdaje, /aprli so vse mladinske aktivistke in aretirali tudi mladinke iz Vrhpolja, KokoSenj in Zaloga Bila sem z njimi, zaprta v Begunjah, zato vem, koliko uporniškega duha je bilo v teh mladih življenjih. Doživele so kruto nasilje okupator)!, pot trpljenji ph je peljala iz kamniških zaporov preko Begunj v koncentracijska taborišča Ausvvilchz. in Ravcnsbruck. Upor do okupatorja jc bil vsak dan močnejši in aklivnosl domačinov vsak dan večja. Nad vse drzna je bila dejavnost tiskarne 30A v kletnih prostorih hiše Aniona Rožiča, po domače pri ( elarju na Viševku. V visokih nakladali od pet do šest tisoč izvodov Slovenskega poročevalca. Ljudske pravice in Kmečkega glasu seje širilo po vsej Gorenjski, Štajerski in Koroški, /avzeio sodelovanje domačinov za NOH in drznost akcij enot, posebno Šlandrnvc in Z.idanško-ve brigade, je zelo jezilo okupatorje in njihove pomagače, ki so sc v avgustu 1944 maščevali nad civilnim prebi- valstvom s požigi, ropanjem, mučenjem in selitvami. Vse to nasilje in grozote so zavedne ljudi znova prepričali in nikoli odvrnili od velike želje po svobodi,« jc spomine na vojno obudila borka Mihaela Kolcne-Dragiea in se spomnila ludi tragedije na Okleni, ki še danes ostaja ncizbrisana v srcih ljudi m soborcev, ki so trepetali za sleherno življenje. Ob koncu pa je poudarila, da se morajo spomini na težko prehojeno pot .ohranjali, jih vedno m znova obujati 111 poudarjati, da brez borbe in skupnega boja ne bi bilo naše svobode in samostojnosti, hkrati pa se ponosni udeleženci NOB s hvaležnostjo spominjajo vseh padlih, ki ne smejo biti nikoli pozabljeni. Tudi iz te zgodovine morajo mlajše generacije črpali moč in energijo za bodoče lepše življenje, ki si ga ustvarjajo tudi ljudje na tem koncu v prepričanju, da največ naredijo v medsebojni slogi z lastnimi močmi, zato smo ponosni nanje. Spominska slovesnost seje nadaljevala s prijetnim druženjem. V. Vojska Spominska slovesnost na Grmačah Občinsko /.druženje ZZB NOV, Združena lista Moravče in Društvo izgnancev Domžale so ob spomeniku na Grmačah pripravili spominsko slovesnost, na kateri je številnim /hranim borcem, nekdanjih Izgnancem in drugim /hranim spregovoril Borut Pahor*, predsednik Z.I.SD Slovenije, ler poudaril tako pomen narodonoosvobodil-nega boja kot vseh drugih prizadevanj Slovencev in Slovenk /a Samostojno in svobodno Slovenijo, govoril pa je tudi o pomenu našega združevanja v Evropo. Posebej je izpostavil odprlo pol za napredek, jasno vizijo razvoja 111 soglasja 6b najpomembnejših odločitvah ler dejal, da smo vse dosegli skupaj, znali razumeli priložnosti za korak naprej in jih drugi izkoristili. Ob spremstvu številnih praporov je bil ob obnovljeni spomenik položen tudi venec v spomin na vse žrtve s tega območja. Po pozdravih predstavnikov občine, borcev in izgnancev ler Združene liste smo prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, v katerem so ob recilatorjih nastopili tudi moravski godbeniki, kilarislka in pevka Jercn Mrzel, citrar Kado Kokalj in drugi Slovesnosti, ki je bila namenjena obujanju spominov o požigu bližnjih vasi 111 želji, da vojne ne bi bilo več. jc sledilo prijetno tovariško srečanje na kmetiji odprtih vral pri Koejanči-čevih na Kalariji. Društvo izgnancev Domžale Prijema jesen za vse naše člane v programu Društva izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije D&mžale, so tudi letos našli nicalo obiski različnih pokrajin ter njihovih naravnih in kulturnih znamenitosti. poslej najbolj obiskan izlet, na njeni ie lepote (labarja in Prezida in njune okolice spoznavalo skoraj 150 nekdanjih žrtev ter njihovih sorodnikov, je vsestransko uspel, saj so se naši gostitelji resnično potrudili, da Je bil to dan, ki ga ne bomo kmalu PMabili. Po ogledu muzeja v centru Cjbra, smo se kratko ustavili ob izvi- ni ( abrankc, nato pa smo v PieScah občudovati nekdanje mline in žage, vsem pa je zelo pri jal postanek ob izviru Kolpe. V Malem logu smo ob spomeniku inlcmirnnccv poslušali Zgodovino tega območja, po ogledu Gerova pa smo občudovali mesto Trse in s prepričali, daje to res eno od lepših mest v sosednji državi. l'o obisku Kozjega Vrha in partizanske kostnice na Milanovem vrhu. je bil na visli obisk narav nega živalskega vrta, pred slovesom pa smo v družbi prijaznih gostiteljev obiskali še do ransko hišo 111 muzej, najbolj vztrajni pa so pohiteti tudi da Žalostnega vrha. ki jc najbolj znan po energetski točki. Bil jc prijeten dan, poln novih spo znanj, ki ga bomo poskušali ponovili. Če imate čas. Ste vabljeni v četrtek. 16. septembra 2004. na obisk Gonarsa in Doberdoba. Pokličite in pniclno jesen vam želimo. D. I. Skupnost borcev VI. SNOLIB Slavka Šlandra ter Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik sta H. avgusta 2004 pripravila oh spomeniku na Sipku spominsko slovesnost ob obletnici ustanovitve VI. SNOVB »Slavko Šlander«. Številni udeleženci, med njimi največ borcev in aktivistov NOB, med katerimi smo srečali številne znane obraze iz naše občine, veterani vojne za Sloveniji) ter mladi so se spomnili pomena, vloge ter dejavnosti Šlandrovcev, se poklonili njihovemu spominu ter prisluhnili partizanski besedi in pesmi. Ob spomenik, ki je postavljen na mestu ustanovitve VI. SNOVVV Slavka Šlandra, 6. avgusta 1943, so položili tudi venec ter se s priznanji zahvalili nekaterim borcem, ki posebej prizadevno skrbijo za obujanje tradicij in spomina na Slandrovce. Proslava ob obletnici tragedije pri Peršmanu v Lepeni V spomin na strahotni zločin nad Peršmanovo družino je Zveza Koroških partizanov v sodelovanju z ZZB Slovenije organizirala spominsko svečanost. Posvečena je bila 25. aprilu 1945. ko so vojaki SS pobili in zažgali sedem Sadov-nikovih otrok, v starosti od enega do dvanajst let, očeta, mater, staro mater in teto. Spominske svečanosti pred Peršmanovo hišo na Lepeni na Avstrijskem Koroškem sc je udeležilo veliko število članic, članov in simpatizerjev NOB iz Slovenije in Avstrije Prisotnih je bilo veliko število praporščakov s prapori ZZB Slovenije, tudi člani Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Domžale Slavko Slandcr. Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB Slovenije, dr. Janez Stanovnik. Vse udeležence je najprej pozdravil predsednik Združenja koroških partizanov, ing. Peter Kuhar. Vso tragedijo pred- in povojnega trpljenja koroških Slovencev jc s čustveno noto in ogorčenjem opisal drugi koroški govornik, g. Schlappcr. Dr.Caspar liincm.predsednik drušlva Slovensko avstrijskega Spomenik pri Peršmanu in spominska plošča, ki opozarja na ti strahotni zločin prijateljstva in priznani avstrijski zgodovinar, dr Peter Gstacttner, sta z ostrimi besedami obsodila grozovit zločin nad Peršmanovo družino, obsodila pa sta tudi vsakršno omalovaževanje slovenskega partizanskega, protifašističnega in protinaeističnega boja proti okupatorju. Nikoli več takšnih strahot in vojne, kot je bila II. svetovna vojna, je bila glavna nit vseh slavnostnih govornikov. Vsi mi, preživeli in povojne generacije sc pridružujemo vodilni misli slavnostnih govornikov: »Nikoli več takšnih strahot!« Vladimira Rettinger Spominska slovesnost ob začetku vstaje Kar je tlelo, se je razgorelo Kol vsa lela doslej so se na /bornem ineslii radomeljske bojne skupine v Kii/karjevih smreki ali tudi na večer 27. julija 20(14 zbrali štev ilni udeleženci spominske slovesnosti, s katero se vsako leto spomnimo začetka vstaje v letu 1941 na našem območju. Ivan Pcterea, podpredsednik Območnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOV. je najprej obudil spomine na 27. julij 1941, ko sc jc ob deseti uri zvečer v Križkarjevih smre-kieah zbrala Radomeljska skupina. Dr. Marijan IX-rmastia jo je razdelil na dva dela. od katerih seje prvi lotil uničevanja mostu čez Kamniško Bistrico na glavni cesti proti Presajam, druga pa jc odšla proti Homcu in onesposobila še drugi most. Po opravljenih akcijah so borci obeh skupin odšli proti kruinpcrškim gozdovom, kot prvi borci za svobodo na oborožene akcije pmti okupatorju, kot je zapisano na spomeniku. Številne akcije v noči vstaje na našem območju pa so Nemec neprijetno presenetile in zavedli so se, da je z njimi konec njihovih načrtov o naglem ponemčevanju Gorenjske Kljub ostrim ukrepom, med katerimi je bil najostrejši streljanje talcev, seje množična oborožena vstaja, katere začetek jc bil prav 27. julij 1941, nadaljevala. Ob obnovljenem spomeniku je bil prižgan ogenj, številni udeleženci pa so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so sodelovali Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Klemna Leskovca. recitator Janez Hafner ter pevka in kitaristka Silva Kosec, s katero so vsi zbrani ob koncu zapeli eno najbolj znanih partizanskih pesmi Na oknu glej obrazek bled. Vera Vojska Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Slavko Slander Domžale VABI na spominsko svečanost ob 60 - obletnici usmrtitve Franca CHVVATAIA Ijmaca 11 KI BARJA in Venclja PERKA, aktivistov OF, v soboto 25. septembra 2004, ob 10.30 uri pri spomeniku za Šuriiberkom. Vabljeni! ČESTITAMO stran Iskrene čestitke gospodu Francu Plešcu ob 90. rojstnem dnevu Kar kot otrok vzljubiš, ti čas ne more vzeti 14. avgusta 2004 je znani Domžal-ean. kije p« sreu še vedno predvsem C cikničan. Franc Plesov i/ Dopale vasi. praznoval devetdeseti rojstni dan. hkrati pa tudi petdesetletnico svojega dola v obrti Najbrž ga ni treba posebej predstavljati, saj ga naši bralci dobro poznajo predvsem kot nekdanjega prizadevnega predsednika Ribiško družino Bistrica, kjer je funkcijo opravljal 25 let. Najbrž tudi ni nikogar, ki se ne hi kdaj pa kdaj posladkal z njegovimi gorenjskimi smetanovimi piškoti, poznan pa je tudi kot vodno prijazen človek, ki za vsakpgar najde dobro besedo. »Ne bova pisala življenjepisa,« pravi za /ačetek, »govorila bova o lepih, dobrih straneh mojega življenja, teh so mora človek spominjati, slabe jo boljo pozabiti,« pravi, ko so ustaviva pri njegovem otroštvu. Za obdobje okoli leta 1914, koje bil 14. avgusta rojen moj sogovornik, je značilno, da so ljudje množično odhajali za boljšim kruhom v Nemčijo, predvsem pa tudi v Ameriko, kamor se je izselil tudi dobršen del njegovega sorodstva. Najbolj mu je v spominu ostal stari oče. ki jc v Ameriko veslal kar trikrat, da je bila vožnja zastonj, in se vselej vrnil. Gospod Plešec je rojen v Begunjah pri Cerknici, »mojih Begunjah«, pove s posebno ljubeznijo in se spomni staršev: očeta, ki je prestal tegobe prve svetovne vojne na različnih frontah m bil pravi strokovnjak za gradnjo vodovodov, in pridne mame. šivilje, ki je skrbela za družino in življenje izboljševala tudi z malo zemeljee. kravico in prašičem. Zgodnje otroštvo mu je potekalo v ženski družbi: ob materi sta na njenem rojstnem domu živeli te stara mama in teta. najraje pa se spominja srečanj s Cerkniškim jezerom. »Bil sem živahen otrok in sem že pri štirih letih lovil ribe v Cerkniškem jezeru, do katerega je bilo dobro uro hoda. Od tod ljubezen do narave, do vode.« se spominja in pove. da je prav zaradi teh srečanj temu delu Slovenije ostal zvest vse življenje, saj kar kot otrok vzljubiš, ti čas ne more vzeti. Ribarjenje, če ga lahko tako imenujemo, je bilo v času. ko se je jezero osušilo, enostavno, »pobirali smo ribe in šc danes se spominjam, kako so jih z vozovi vozili od hiše do hiše ter prodajali. Sploh pa je bilo presiha-joče Cerkniško jezero prava svetovna znamenitost, zato so ga poskušali urejati in so v njegovi bližini gradili tudi vodovod.« se spominja g. Plešec. Družina se je preselila na Štajersko in se povečala. V Smartnem ob Paki je obiskoval osnovno šolo in že pri 15-ih letih odšel od doma. Sanjal je o boljšem življenju in ni nikoli pozabil na besede očetove mame: »Franc, pojdi k pekom, da ne boš kruha lačen.<■ Pol ga je najprej za kratko vodila na sosednjo Hrvaško, besede stare mame pa so ga kar kmalu pripeljale do različnih pekarij, kjer jc v koš nalagal kruh in ga prodajal po hišah. Kar 30 kg ga je bilo treba prodati dnevno, za spodoben zaslužek, pravi in našteva pekarije, pri katerih je delal. Ima zelo dober spomin za priimke in nazive nekdanjih pekarn: Iempelj v Mostah, pekama pri Požarju in še kakšno bi lahko napisala. Kot večina mladih je mislil tudi na pot v Ameriko, vendar je zaradi bližajoče vojne ostal doma. Iz mladih let se spomni prijatelja, ki se je domov vrnil iz Francije in prinesel recept za preste, (j. Franc ni okleval, oh prodaji kruha je začel peči preste in »šlo je krasno«, se spominja dela pri peku mojstru Milanu Krožlju v pekarni na Virjah pri Medvodah, podružnic in v Smartnem pod Šmarno goro, kjer je bil lastnik g. Tone Svetina, njegov prijatelj z Rakeka. »Moja največja želja pa je ostala, postati samostojen.« Zato je skrbno hranil denar, vmes pa srečno preživel 18 mesecev v vojski. Po »obuki« so na njegovo ustrežlji-vost in zgovornost postali pozorni nadrejeni in mu dodelili pomembno funkcijo poštarja. Še danes zna našteti vse kraje, po katerih je v Makedoniji s kolesom raznašal pošto. Leto 1937 ga je zateklo v pekarno Orebek v Smartnem pod Šmarno goro, kjer je od mojstra izprosil, da ga je prijavil kot vajenca in si sam plačal mojstrski izpit, iz tega obdobja pa jc še zlasti pomembno srečanje s »krasnim« fantom. Martinom Jančarjem, s katerim sta v Mengeški Loki pekla kruh. Odločitev, da si zgradi novi dom na Rodici, mu je preprečil začetek vojne in vpoklic v nemško vojsko. O tem obdobju g. Frane ne govori rad. Bilo je hudo in boleče, so edine besede, kijih pove in že sva pri prvih dneh svobode. Številnim čestitkam ob 90. rojstnem dnevu gospoda Franca Plesen se je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Orazem. mu Izročila darilo ter mu zaželela vse dobro, predvsem pa veliko zdravja. koje moral preizkusiti marsikaj hudega in se tudi sprijazniti, da gradbenega materiala za hišo ni več. »Pa pustiva to,« pravi in greva naprej, ko jc kar nekaj let delal v pekami Kancilija v Domžalah, vseskozi pa skrbno hranil denar za ureditev svoje pekarne. Želja se mu je uresničila leta 1954, ko jc pekarno uredil v stari hiši ob koncu Depale vasi. iz Zagorja /vozil peč in začel s peko prest, kasneje pa znamenitih Pleščevih piškotov, za katere je recept dobil že leta 1938. Zanje jc značilna peka, kot so piškote nekoč delale stare zenice, pa brez pecilnega praška, pravi. Potem je šlo lažje, saj jc zgradil novo pekarno na današnji lokaciji v Depali vasi in ob pomoči domačih napredoval. Danes pri peki in prodaji gorenjskih smelanovih in drugih piSkotOV, ki so poslali že prava sladka znamenitost, pomagata žena in sinova družina. Organizirano se je v Ribiško družino Pšato vključil leta 1953 in bil že od začetka član vodstva, kasneje pa jc po prvem starešinu oz. predsedniku Dušanu Orlu in Zdenelu Skoku prevzel meslo predsednika družine in delo zavzelo opravljal 25 let. V tem času so bili obnovljeni številni ribniki, predvsem pa je ponosen na novi Ribiški dom v Krakovski ulici, ki je bil zgrajen in odprt prav v času njegovega predsednikovanja »Kar sem naredil, sem naredil z zavestjo, da bo dobro za vse, da lahko z delom koristim vsem.« pravi. In ob leni se spomnim, kako so mu tudi na jubilejnem zlatem občnem zboru Ribiške družine Bistrica kot častnemu članu priznali, da je bil odličen organizator, predan delu, predvsem pa dober človek, ki je bil hvaležen' za pomoč in sodelovanje, pomoč pa je nudil tudi sam. Rad se spominja tudi sodelovanja z vodstvi nekdanje in sedanje Občine Domžale: »Vsi predsedniki so hi 11 niop prijatelji, sodelavci, delali smo v želji ohranili zdrave vode in v njih ribji živclj. Radi smo delali in s skupnimi močmi se da narediti res veliko,« obuja spomine na obnovo številnih ribnikov, na prizadevanja za ureditev voda ob komasacijah in šc in še bi lahko naštevala. »Pa ni treba, saj se ve,« pravi g. Plešec in nadaljuje: »Vseh opravljenih del se rad spominjani, v užilck so mi in vesel sem, da smo to naredili. Ljudje skupaj naredimo marsikaj, pošteno, po prijateljski liniji, s prostovoljnim delom, ne da bi ob tem računali na osebne koristi. Vselej sem mislil predvsem na skupno korist in se veselil skupnih uspehov.« Njegova pridnost in več desetletno uspešno delo se kaže v številnih priznanjih tako Ribiške družine Hišnica, katere častni član je, kot drugih društev, posebej vesel pa jc tudi najvišjega priznanja Zveze ribiških družin - plakete Ivana Frankcta, ki so mu jo dodelili za dolgoletno delo pri razvoju slovenskega ribištva. Kljub bolezni rad obišče ribnike, ludi svojo rojstno vas in Cerknico, »kjer je šc vedno moj dom.« Predvsem pa so ti obiski pomembni zaradi spominov na spoštovane prijatelje in sodelavec, s katerimi so ustvarjali pogoje za vodni živelj in skrbeli za naravo. »Veliko ph jc, ki so bili moji sopotniki, moji prijatelji, znanci, preveč, da bi jih omenjal, saj ne bi rad koga pozabil, vsi so bili dragoceni zame in za nas.« pravi, pa vendar ne more, da nc bi omenil plodnega sodelovanja s prof. Jelačinom, vseh dosedanjih županov od g. Habjana. Pogačnika, do pokojnih Kušarja in Leniča, tudi sedanje županje Cvete Zalokar Oražcm ne pozabi pohvaliti. »Dobro smo se razumeli in vedno našli prijazne besede in poli za uresničitev nalog, hvaležen sem za njihove spodbudne besede.« pravi in mu je žal, da je prezgodnja smrt g. Staneta Stražarja preprečila, da bi skupaj napisala kroniko ludi s lega področja. Za vse opravljeno mu ni žal in vesel je. ker se pot. ki jo je tudi sam pomagal graditi, uspešno nadaljuje. V njej je veliko njegove že kar pregovorne doslednosti, saj kar je začel, je vedno končal, nikoli spreminjal mišljenja in ostal sam sebi in svojim načelom zvest še danes. Zato politike, ki se spreminja iz dneva v dan, ne Spremlja. Vesel je uspehov, prijetnih trenutkov oh 90. rojstnem dnevu, predvsem pa rad živi in je srečen med svojimi najbližjimi. Naj vas zato tudi na poti proti stoletnici, g. Franc Plešec. spremlja vse, kar si želite, predvsem pa zdravje in iskrene čestitke ob visokem jubileju tudi v imenu uredništva. Vera VOJSKA Anketa »Kje so letos počitnikovali Domžalčani?<< Počasi so vsi vračamo s počitnic in pridno začenjamo / delom. Da pa se še malo vrnemo v prelepi in prehitro minljivi čas dopustov, poglejmo kje so letos nabirali moči nekateri Domžalirani: Gospa ŽIVO.IF.VK "En leden sem bila v hotelu, v Strunjanu. Žal pa sem bila tam na začetku počitnic, v mesecu juniju, ko je bilo morje resnično umazano in zato zelo neprivlačno za namakanje. Kopala sem sc torej v bazenu, vendar tako morje ni imelo nikakršnega učinka. Sva sc pa z. možem odločila, da greva šc za cn teden v neznano, kar nekam se bova podala z avtom, tako avanturistično (smeh)!" KRISTJAN: "Z mami Živojevič in očijem smo bili 13 dni v Novalji na Pagu. Bilo je zelo lepo, imeli smo lepo vreme in vsi so bili zelo prijazni." ANDRAŽ: "V juliju sem bil teden dni na Kreti, še prej sem bil dva dni na Krku pa tudi štiri dni v Lcgolandu v Nemčiji. Povsod sem bil s straši in bilo jc zelo dobro. V spominu mi bo ostalo prav vse, najlepši spomin pa me veže na Kreto." Zakonca TONČKA in SREČKO: " Midva sva bila julija 9 dni v Bo- Kristjan Andraž Tončka In Srečko Tjaša Lena hinju, kjer smo lahori I i taborniki iz Domžal in Ljubljane Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, organizirani so bili raz novrstni športi, imeli smo čudovito vreme pa še cenovno jc bilo ugodno." •I.IAŠA: "Jaz sem bila v začetku julija I o dni v Budvi, V < rili (ion. /, družbo smo bili v hotelu, veliko smo žurali, cene so bile ugodne, non-slop je bilo 40 stopinj skral ka, bilo je stiper!" I.F.NA: "Moram reči, da sem izredno navdušena nad slovensko obalo in sem bila letos kar večkrat tam le po nekaj dni. Enkrat sem bila v Portorožu, drugič v Izoli, poleni v Piranu pa ludi v Ficsi. Spala sem večinoma v stanovanju, ki ga ima moj oči v Izoli, nekajkrat pa sem bih tudi pri prijateljih." Alenka Zumbar Iskrene čestitke ob 65-letnici skupnega življenja Diamantna poroka zakoncev Cilke in Gregorja Rifl iz Nožic Gospod GregOf Rili seje rodil 14. marca 1915 v Novi Štifti pri Gor njem Gradu. Komaj leto dni staremu jc umrla mama Franckfl, ki jc nikoli ni pozabil. Vzgajala gaje teta in delo je bilo njegov spremljevalec vse življenje. Gospa Cilka seje rodila 24. septembra 1920 kol edinka na Gori pri Komendi in sc pri 17-ih letih s starši preselila v Nožice, kjer so zgradili hišo. Učila sc je za šiviljo, vmes pa hodila na Golnik in stregla gostom. Medtem jc gospod Gregor, ki sam zase pravi, daje vse življenje delal s krampom in lopalo, s pridnim delom kupil zemljišče ob bratovi domačiji v Nožicah lersc zagledal v prikupno in pridno sosedo Cilko. 8. julija 1939 sta se poročila v cerkvi na Homcu in si obljubila zvestobo. Skupno življenje je prineslo veliko veselja in radosti, včasih tudi kanček žalosli. V letu 1939 sc jc rodila hčerka Francka, dobro leto kasneje Marica, potem pa jc bila vojna, najtežje obdobje mladih zakoncev, (i, Gregorje bil partizan, gospa Cilka pa jc skrbela za tri majhne deklice, rodila seje namreč še hči Cilka, in moža. Po vojni sta se razveselila dveh sinov Gregorja in Janeza, razžalostila pa ju jc smrt hčerke Francke in sina Gregorja, od katerega smrti prav letos mineva 30 let. Skupno življenje v Nožicah, Pionirska 4, lepšajo pogosti obiski šestih vnukov in pravnukov, velikokrat se oglasi ludi sosed Srečko in jima prinese najnujnejše, diamantna zakonca pa sla hvaležna ludi za pomoč na domu, v okviru katere ju vsak dan obišče gospod Igor, oz. v njegovi odsotnosti gospa Stanka. Vesela sla tudi vsakodnevnega obiska Gregorja Rcpanška. ki jima prinese kosilo in jc vedno dobre volje. Rada ga imava, ker z veseljem pride, pravi mama Cilka in nadaljuje: »Če bi bilo več lakih ljudi, če bi bili ljudje malo drugačni, bi bilo boljše. Vse težko čakava in hvaležna sva Za ppmOČ. Včasih bi stare ljudi kol sva midva, srečali, kako bi hodili od hiše do hiše in prosjačili, dokler nc bi obležali in morda kar na cesti umrli,« sc spominja nekdanje neskrbi za reveže in poudarja, kako hvaležna je občini in županji, ki omogoča, da stari ljudje lahko prijazno živijo. »Ko sem jih rabila, so mi vedno pomagali,« pravi, ob 65-letnici skupnega žjvljenja sta skupaj z domačimi odšla v cerkev, kjer se spominjata lepega obreda in prijaznih besed domačega župnika Antona Dobrovoljca, ki se mu lepo zahvaljujeta. Potem pa presenečenje, saj so domači medtem postavili dva mlaja in ju presenetili tudi z. manjšo gostijo, ki so jo pripravili kar doma. Jc bilo tako lepo, da si človek ne more misliti, ima gospa Cilka v očeh solze sreče. Kot navadno so tudi ob diamantni poroki zapeli. »Moj očka ima končka dva« je njuna najljubša in vedno rada slišana. Domači velikokrat pridejo pogledal starša, ni dneva, da sc nc bi oglasila katera od hčera, kupili SO jima pralni stroj in televizijo Za otroke in njihove družine najdeta le dobre besede: »Vedno sva jim rekla: glavo pokonci nosite, pa pošlcnja-karji bodite, kaj boste dosegli, jc pa vaša stvar,« pravita. Televizije nc gledata preveč, mama eno od nadaljevank, oba dnevnik in mama je zelo žalostna, ko gleda, koliko vojn jc in kako ljudje trpijo. Tojc veliko, če ima človek srce in ga tudi pokaže, pravi in skupaj povesta, da je prav vsako obdobje življenja lepo. ludi starost. »Bomo že kako. ( e nc bo dovolj ena, pa z dvema berglama,« je odločna mama. »( e pa še lo nc bo dovolj, si bomo pa pomagali šc s tretjo,« sc hudomušno smeji oče Gregor, ki ga smeh ni nikoli zapustil. Rad pove, daje bila mama ( ilka dobra žena, da je vse življenje doma skrbela zanj in za otroke. Ogledujemo si fotografije, tudi s 60-lctnicc jih šc imata, ko jima jc čestitala županja (vela Zalokar Oražcm, ponosna sla na česlilko di. Alojzija Šuštarja. Mož in žena sla eno, otroci so eno in skupaj držijo do smili v dobrem in slabem, razmišlja gospa Cilka m je prepričana, da če so ljudje pametni in je med njimi srčna ljubezen, la nikoli nc mine. Tako misli tudi moj zlati mož, pravi gospa Cilka, ki poskrbi, da ala pravočasno jemlje zdravila. • Njuno skromno življenje tudi po diamantni poroki ostaja ljubeče druženje dveh ljudi, ki v življenju nista nikoli pozabila, da sla se ob poroki zaobljubila, da ostaneta sku-paj za vedno v dobrem in slabem. Ob diamantni poroki jima iskreno čestitamo in jima želimo, da bi ludi v prihodnje na življenjski poli ohranila vse listo dobro, kar ju veže tudi po 05 letih skupnega življenja, predvsem pa zdravje, srečo in ljubezen listih, ki jih Unata rada. Vera Vojska stran 7 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Deset let agilityja v Domžalah Jubilejno tekmovanje za naslov CACIAg Kinološko društvo Domžale je •lan po trinajsti obletnici slovenske samostojnosti, v soboto, 26. junija, že deseto leto zapored organiziralo mednarodno tekmovanje v agilitv-,'u. Na stadionu društva /a Šunihcr-knni je na celodnevnem tekmovanju nastopilo kar 12.3 tekmovalcev, kar je do sedaj največ na slovenskih tekmovanjih na prostem, iz Slovenije, Hrvaške, Italije in češke. Najboljšim je pokale za uspešen nastop Podelila častna pokroviteljica tekmovanja, županja Občine Domžale, Cveta Žalokar Orale m, tekmovanje v Domžalah je edino v Sloveniji, na katerem se podeljuje kandidatura CACIAg, to je kandidatura za pridobitev naslova mednarodni prvak v aglitvju. Naslov kandidata za mednarodnega prvaka so osvojile Ines Pezič (Fido) s kodrico Black Melodv ( i veni Majcsloso. Sjlvia Trkinan (Agilitv Ilirija) s pirenejsko ovčarko Vedette of the (Hbaming in l >aša Zakotnik (Agility Ilirija) z bordersko ovčarko Kate. Kinološko društvo Domžale, ki B;i vodi predsednik Janez Hribar predsednik Z najdaljšim predsedniškim slažem v Sloveniji vodi društvo že več kol 25 let - je znano po tem, da na tekmovanje povabi sodnika, ki tisto lelo sodi na svetovnem prvenstvu, ludi letos se niso izneverili tradiciji, saj je vodja prireditve Sašo Novak na turnir povabil mednarodnega sodnika Antonina (lrygarja iz (leske, enega od delegiranih sodnikov letošnjega svetovnega prvenstva, poleg njega pa je sodil Častna pokroviteljica tekmovanja Cveta Zalokar Oražem je takole podelila pokal zmagovalcu v nivoju Al S Otu Mesaric s Ptuja z mešanko Piko še slovenski sodnik Zlatko Gorjan. Antonin Grygar, se z agilitvjem ukvarja že dolgo vrsto let. Do sedaj je sodil na več kot 200 tekmovanjih v 20 državah po vsem svetu. Samo v letošnjem letuje sodil v večini držav Hvrope, povabljen pa je celo v Brazilijo. Letošnje svetovno prvenstvo bo zanj največje in najpomembnejše tekmovanje Tekmovalci vseh držav bi še pred prvenstvom želeli poizkusiti njegove parkuje. Iz istega razloga je bil povabljen tudi v Slovenijo. In parkurji. ki jih je postavil. SO bili zagotovo drugačni od tistih, ki jih običajno postavijo slovenski sodniki. Bili so ekstremno tehnično zahtevni in so zahtevali od vodnika in psa maksimalno koncentracijo skozi ves tek. Agilily je športna kinološka disciplina v kateri psi na ukaz vodnikov premagujejo različne ovire (višinske in dolčinske preskoke, most, gugal-nico, palisado, slalom, obroč, togi in ohlapni tunel) postavljene v določenem zaporedju v parkurju. Psi so razdeljeni po višini in sicer majhni psi s plečno višino manjšo od 35 cm \ skupini S (small). srednje veliki psi Tradicionalna žetev na Sv. Trojici Na Sv. Trojici so na sončno soboto. 17. julija, na njivi pšenice pri "l'kdanji osnovni šoli zopet zapeli Srpi in kose. Na pobudo Športno t kreativnega društva Konftn "~Sv. Trojica so žene / rutami ter ^ii/je s slamniki in predpasniki "budili znanje in veščine, ki so "ili nekdaj potrebni za žetev. Zanjicam in koscem se je pridružili tudi Igor Kuzniič, predsednik komisije za turizem Občine Domžale in Predsednik KS Dob Robert llroval ler predstavniki prijateljskih turističnih društev. Posnetih je bilo kar nekaj kadrov, ki se bodo uporabili Pri pripravi dokumentarca O slanim karstvu v občini Domžale. Vsi prisotni, delavci in gledalci, S(1 se lahko okrepčali s pristnimi *°mačimi ajdovimi žganei in mlc kom, Mnogi so po več kot 40 letih Ponovno poprijeti za srp ali koso ter Zadovoljni ugotovili, da se z žulji priučeni prijemi ne pozabljajo. Otroci in mladina so imeli priložnost, da se v praksi naučijo izdelave »poresla«, s katerim se poveže snope žita. Ko je na pozeleni polju »zraslo« že kar lepo šlevilo snopov, se je na kmečkem vozu z vprego konj pripeljal še Simon Hribar iz Ihana, ki je snope odpeljal do bližnjega kozolca, kjer bodo počakali na mlačev. Rok Ravnikar Zahvala Rotary clubu Domžale Počitnikovanje rejniških družin v Pineti Kntarv eluh Domžale nam je tudi jokral (sedmič po vrsti) omogočil izvedbo programa »Usposabljanje in letovanje rejniških družin v smislu razvijanja sposobnosti sprejemanja in reševanja stisk rcjcnccv«, ki smo ga izvedli v f'"su od 21.6.04 do 27.6.04 v Gorenjskem letovišču Pineta - Novigrad. Vsem 34-im rejencem so člani Rotarv ciuba Domžale izdatno nnančno podprli njihovo cno-•edensko udeležbo v programu, "krati pa s tem tudi vsem rejni-skim družinam izkazali moralno Podporo in razumevanje /a "Jlhovo odgovorno in zahtevno poslanstvo. Program, v katerem prav vsi rastemo kol strokovnjaki in ljudje, smo si v Centru za socialno delo Domžale pri zadevah izvcsli s ciljem, da razvijamo sposobnosti, znanja, ki so potrebna za opravljanje rejniškega poklica, da rejencem omogočimo, da se razvijajo v samostojne in samozavestne oseb nosli. Prav vsi lahko na spontan in sproščen, pristen način spoznamo drug drugega, se učimo drug od drugega, hkrati pa tako krepimo medsebojno povezanost in pripadnost Strokovni delavci imamo priložnost zares neposredno spoznati, kako veliko delo opravljajo naše rejniške družine, ki pogoslo brez velikih besed in samohvale zmorejo to. kar se včasih zdi kol mah čudež: omogočili olrokoni m mladostnikom, ki v določenem trenutku življenja potrebujejo nadomestno družino, nuditi vse tisto, kar tak otrok potrebuje - sprejemanje, toplino, ljubezen, varen in trden dom. zgled, ki je vreden spoštovanja in posnemanja in s tem pomembno doprinesti k njegovemu zdravemu razvoju. V tem tednu skupnega življenja vidimo, kako znajo in zmorejo vsi udeleženci kljub pestri starostni sestavi (od 1 leta do 74 let) sprejemati skupna pravila, upoštevali potrebe drug drugega, kako prijetno je vzdušje med nami. - Novigrad Številni mladostniki se znajo zabavati brez alkohola in droge. S lem povezanih težav vsa lela doslej nismo imeli. Vsak si najde način.kako prijetno in zabavno preživeti dan. Vse dni smo bili vpeli v športne in družabne aktivnosti, ki smo jih popestrili s kuponi privlačnih nagrad. Te so pred odhodom zavzelo /hirali rejnica Frančiška Rožič, študent Fakultete za šport Ido Javor m diplomantka te fakultete, Marjeta Savnik.Vsi prostovoljno, v prostem času in brezplačno. V ( cnlru za socialno delo Domžale in Druslvu rejnie in rejnikov Domžale se jim iskreno zahvaljujemo. Prav tako tudi vsem, ki so donirali: KS Dob. VLIT TFAM, ROJ I ukovica. AVTO DEBI VC d.o.o, Občina Domžale, MK Domžale, Trgovina I II A. Slaščičarna I FNOP.K. prof. I uka Fekonja, kolinska I jubljana, zasebnik Jože llroval. ROISS DVA d.o.o. Glasosmithklcin. Ob tej priliki želimo poudariti, kako veseli smo podpore in razumevanja naših donatorjev. ki nam s prispevki omogočijo, da lahko delamo listo, v kar na področju rejniške stroke verjamemo. s plečno višino 35 cm do 43 cm so v skupini M (medium) in veliki psi s plečno višino nad 43 cm so v skupini L (large). Tekmujejo v dveh razredih (agilitv in jumping) ler v treh za-htevnostnih nivojih (A1.A2, in A3). Sodnik pred pričetkom tekmovanja postavi progo z ovirami na poligonu, namenjenem za tekmovanje, ki jo mora vodnik s svojim psom v čim krajšem času s čim manj napakami izdelali V Domžalah je največ tekmovalcev nastopilo v nivoju Al. skupaj kar 51 tekmovalcev, v A2 jih je nastopilo 44, v A3 pa 2K. Zmagovalci so bili: AI S - Oto Mesaric (Ptuj) z mešanko Piko, AI M Petja Telban (Vrhnika) s šetlandsko ovčarko Passcparout di Selvaspina, Al L Martina Dckleva (Postojna) z briardko Martinko Fri- do, A2 S Petra Paternost (Postojna) s- kodrico Petanus Coco Shanel. A2 M Neja Trbižan (Ljubljana) z mešancem Kukijem, A2 L Tjaša Lazič (Agilitv Ilirija) z bauceronko Mišo. A3 S Lidia Moroni (Agility Club La bora) s kodrico Sofio, A3 M Silvia Trkman (Agility Ilirija) s pirenejsko ovčarko Vedette of the (iloaming in v kraljevskem nivoju A3 L Tjaša Gregorič (Agility Ilirija) s kratkodlako belgijsko ovčarko Dolly Polluxovo. Nastopile so tudi tekmovalke Kinološkega društva Domžale, najuspešnejši pa sta bili Katarina Podlipnik s psičko pasme king charles spaniel Loti, šesta v Al S, in Irena Dolenec s samojedom Daisy Dreamom. sedma v AI L. S. N. Izlet diabetikov Tudi letos je Društvo diabetikov Domžale, v katerem so vključeni sladkorni bolniki iz občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, organiziralo enodnevni izlet, tokrat v Kočevski Kog in v Belo Krajino. V soboto. I o. junija, seje začenjal nič kaj prijazen dan, podoben premnogim v letošnji pomladi. Zbrali smo se na avtobusni postaji, od koder nas je odpeljal šofer Franci Dobnik z avtobusom podjetja Sprint iz Gornjega (iradu. Kakor so se na dolgi progi trgali oblaki, se jc tudi vzdušje v polnem avtobusu izletnikov boljšalo. Predsednik društva Franc Hrovat jc vso »komando« prepuščal svoji desni roki, Maksu Grošlju, ki nam jc krajšal čas s posredovanjem podatkov o krajih, kamor smo bili namenjeni. Seveda niso manjkali hannonika. petje in šale. ki so nam lepšale začetek dneva. Sredi dopoldneva smo prispeli v nedrja Kočevskega Roga. kjer času kraljujejo trije pragozdovi, redkost na evropski celini. Pri Lukovem domu. na območju Baze 20. nam jc neutrudna društvena funkcionarka. Miljam Beden, postregla z bogato malico. Nato nas jc vodič in oskrbnik Baze. Jožel Saje, seznanil o obstoju Bore in lavne na območju Kočevskega Roga. o taktični izbiri kraja za skrivno biva-nje narodnoosvobodilnega vodstva ler spremljevalnih partizanskih enot in ustanov, o konspiraciji, improvizaciji dela in življenja, skratka spregovoril nam jc o usodnih letih vojne, ki so se končali z zmago nad neprimerno močnejšim sovražnikom. Ni bilo težko ugotovili, da so mlajši izletniki stežka dojemali za današnje pojme nemogoče Vendar ohranjeni objekti in njihova notranjost šc vedno zgovorno pričajo, da je to, za kar je bilo žrtvovano mnogo življenj, bilo mogoče. Iz Roga nas jc pot peljala v sončno Belo Krajino, polno naravnih lepot, steljniki z. brezami, Kolpa, arheološka najdbišča, muzeji, gradovi, cerkve, domovi slavnih mož, etnografski običaii m lolklonic znamenitosti, ljudske pesmi in plesi, zaledje slovenske narodnoosvobodilne vojske. V Adlcšičih, deželici zgodovinskih znamenitosti, v kraju z neokrnjeno naravo in prirodnimi lepotami, smo se po programu za krajši čas ustavili pri družini Cvitkovič Prijazno sprejeti smo si ogledali stoletja staro pristno belokranjsko obrt. Iz domačega lanu šc vedno izdelujejo predivo, platno, belokranjske vezenine, vse vrste prtov, dekorativne blazinice, narodne noše in šc kaj. kar prodajajo doma in v tujini. V Rosalnici. nedaleč od Metlike, smo obiskali cerkve »treh far«, slovensko krščansko znamenitost. Tu nas jc ključar Martin Matjašič popeljal skozi vse tri cerkve in predstavil njihove znamenitosti. Sredi popoldneva smo se četrtič ustavili v Radovici, kjer nas je na kmetiji Bajuk čakalo kosilo in družabno srečanje s plesom. Vaški harmonikaš nas jc, šc otrple od dolge vožnje, neutrudno spravljal na plesišče, domačini pa so nam pokazali vinsko klet, ki meje spominjala na velike vinamc avstralskih pridelovalcev vina. Na vabilu društva za izlet jc pisalo, da se bomo vrnili pozno popoldan Dejansko pa smo v Domžale prispeli v poznih večernih urah. kar priča, da nam je dan minil v prijetnem druženju in spoznavanju dela naše lepe domovine. V. Vullklć Marta Tomec IZ ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV stran 8 Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Ljubljanska 80, Domžale, tcl.:722 66 70; 041 722 873, cI pošta univerza.lipa.w siol.nct Pričelo se bo novo šolsko leto. Vsi, ki želite spoznati nove prijatelje, obnoviti svoje znanje in ga oplemenititi z novimi spoznanji, se oglasite v Lipi (v SPB -I. drugo nadstropje - nasproti Zavoda za zaposlovanje). Dosegljivi smo po telefonu: 041 727 873 ali 722 66 70. Uradne ure v septembru: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 16. do 18. ure PROGRAM Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura. vsako srečanje jc možnost za zbližanje. za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedoželjnosti in ustvarjalnosti. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE Angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina. Pouk poteka v vseh stopnjah: začetna, nadaljevalna in konverzacija. ZGODOVINA Zgodovina in kultura drugih narodov, po sledeh naših prednikov, umetnostna zgodovina. Pouk se izvaja z uporabo AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma in v tujini. Glasbena zgodovina Pouk bo spremljan s predvajanji glasbenih del, z ogledi glasbenih matinej, opernih prireditev in simfoničnih koncertov. Religije sveta Spoznali bomo dežele sveta: Tibet. Daljni vzhod. F.gipt, Grčijo. Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko, Avstralijo. Polinezijo in Mikronczijo ter verovanja ljudstev, ki so nekdaj živela tam. Spoznali bomo hinduizem. budizem, judoizem, krščanstvo in islam. KULTURNO PODROČJE Literarni krožek: literarna in študijska srečanja članov, srečanja z literarnimi ustvarjalci drugih univerz za tretje življenjsko obdobje, razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci, sodelovanje na natečajih za sc-niorje, kulturni večeri, izdaja literarnega zbornika KULTURA LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA LIKOVNI KROŽEK Začetna in nadaljevalna stopnja, ekstemporc, likovne razstave. Delo poteka v učilnici in v naravi. KERAMIČNI K KOŽ I K Začetni in nadaljevalni GLASBENI KROŽEK Sintetizator, kitara, harmonikarski kvartet Ml SAM PEVSKI ZBOR Ohranjamo slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov, nastopamo na kulturnih prireditvah, sodelujemo na srečanjih pevskih zborov. KROŽKI Z.N \N.IA IN ROČNIH SPRETNOSTI Krožki ročnih del: šivanje, pletenje in kvačkanje, oblikovanje lesa - rezbarstvo, restavratorstvo, kuhinja za seniorje, slikanje na svilo in steklo, izdelava čestitk in voščilnic, oblikovanje slanega testa, peka kruha in slaščic. UNICEF - PUNČKA IZ CUNJ Lepe punčke iz cunj bomo izdelovali pod okriljem UNICF.F-a. Vsaka izdelana punčka pomeni, da bo en otrok v nerazvitih državah cepljen proti nalezljivim boleznim in bo imel večje možnosti preživetja. NAŠ DOM Osnove sadjarstva, nega okrasnega drevja, grmičevja in rezanega cvetja, setev, sajenje, gnojenje, zaščita in kolobarjenjc v zelenjavnem vrtu, izdelava ikeban in cvetnih aranžmajev. ČEBELARSTVO Usposabljanje bo potekalo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in njihovim učnim centrom POMAGAJMO si SAMI Nega in masaža, skrb za bolnika, zdravstvene težave zrelih let ZDRAVILNA ZELIŠČA - DAR NARAVE SFNIORJI V PROMETU - VARNA VOŽNJA Spoznavanje zakonskih in tehničnih novosti v prometu, obnavljanje znanja cestno-prometnih predpisov, praktično obnavljanje varne vožnje z motornimi vozili in kolesi. ŠPORT IN REKREACIJA Telovadba, in fitnes, pohodništvo, kolesarjenje, joga v vsakdanjem življenju, jahanje, zimska šola v naravi. PLESNI VEČERI Pod vodstvom plesnih učiteljev se bomo vrteli v klasičnih in modernih plesih. Naša druženja bodo napolnjena z dobro glasbo, smehom in veseljem. Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše m bogatciše._ 30 let Krajevne skupnosti Dob Slovesnost na Hrastovcu in športne aktivnosti Leto 1974 je prebivalcem in prebivalkam Doba in bližnje okolice prineslo pomembno novost na področju lokalne samouprave. Oblikovali so samostojno krajevno skupnost, v okviru katere že tri desetletja uspešno razvijajo vseh 10 krajev in vasi ter spadajo med najbolj organizirane KS- tako na področju strank kot organizacij in društev. Tudi letošnje praznovanje krajevnega praznika je bilo za vse priložnost, da bi bilo življenje v KS še prijetnejše in družabnejše. Žal pa je popoldanski in večerni del preprečilo slabo vreme. Dež, veter in pravcati mraz so ovirali družabno srečanje in slavnostni del, niso pa mogli preprečili osrednje spominske slovesnosti na Hrastovcu, športnih aktivnosti v Športnem parku v Dobu, kjer je sicer vreme oviralo nogometne in teniške aktivnosti, vendar so bile te "izpeljane, žal pa je odpadlo napovedano boksarsko tekmovanje v organizaciji Mladega boksarja Dob, za katerega jc bil sredi nogometnega igrišča postavljen velik ring. Kljub slabemu vremenu je bilo ob predvidenem začetku boksarskih dvobojev v športnem parku veliko ljubiteljev borilnih veščin, ki pa bodo morali na predvidene boksarske dvoboje malo počakati. Slovesno na Hrastovcu Številni prebivalci in prebivalke KS Doba ter njihOvi prijatelji in znanci so se v velikem številu udeležili osrednje spominske slovesnosti ob spominski plošči na I hraStOVCU, ki jo zadnja leta lepo ureja gospod Vojko Cerar. Ob petju Okteta Tosama ter igranju harmonikarja Francija Bclcijana sta zbranim spregovorila predsednik Sveta KS Dob Robert llrovat ter Vera Vojska. Oba sla poudarila pomen spoštovanja zgodovine, predvsem pa pomen druženja in sodelovanja v KS. Sledilo je družabno srečanje in nadaljevanje programa v športnem parku v Dobu. AC Lila najboljši V športnih aktivnostih se je pomerilo osem nogometnih ekip iz Doba in okolice, najboljša je bila ekipa AC Lila pred ekipo Floride in presenečenjem Konlinom s Sv. Trojice. Zaradi slabega vremena teniško tekmovanje ni bilo zaključeno, v finalu pa je bil dan kasneje najboljši Peter Hafner, med igralci biljarda je zmagal Božo Cerar, med šahisti jc bil najboljši Boštjan Jeran. Med športnimi aktivnostmi so potekale številne otroške delavnice, ki so sc zaradi slabega vremena preselile v klubske prostore, kjer se je izdelovalo različne izdelke, plesalo in pelo. Zanimivo preiz-kušnjo v plezanju je v Športnem parku pripravilo Društvo za raziskovanje jam Simon Robic Domžale, predstavili pa so sc tudi člani in članice Društva čebelarjev Domžale. Zvečer, ob zaključku deževne) nedeljskega popoldneva, je Robert llrovat. predsednik Sveta KS, najboljšim podelil medalje in praktične nagrade, vse skupaj pa povabil, da se spet srečamo na prazniku KS Dob v letu 2005. Vera Vojska ur- » [0-;ta lic Vsem, ki vas zanima, kako smo se mi pripravili na pustolovsko tekmo In kako smo tekmovali, velja vabilo v Robičevo dvorano na Jamarskem domu, v četrtek, 9.9.2004 ob 18.00. Člani ekipe, Sebastjan Podbevšek, Maja Lešnik, Miloš Levlčnik in Aleš Stražar bomo predstavili tekmovanje in odgovarjali na vaša vprašanja - vprašanja bodočih pustolovcev. Pustolovsko tekmovanje 2004 Že drugo leto zapored so velenjski taborniki organizirali daleč največje pustolovsko tekmovanje v Sloveniji, ki smo se ga tudi letos udeležili Domžalčani. Pustolovščina že sama na sebi privlači! Ko pa je ta pustolovščina dolga celih 260 km, se marsikomu obraz zresni. Že dobrega pol leta pred tekmovanjem sva se z vodjem ekipe, Sebastjanom Podbcvškom. pogovarjala o sodelovanju pri pripravi ekipe za adrenalinski del tekmovanja. Adrenalin pa ni edini nasprotnik udeležencev pustolovske tekme, izmučenost. neprespanost in poškodbe so vsem ekipam predstavljale ogmmno oviro na poti do cilja. Na dan državnosti. 25.6. ob lO.(K) seje 34 štiričlanskih ekip pognalo v lahen tek iz Velenja do Velenjskega jezera. Tam smo si nadeli neoprene in plavuti ter preplavali 3km. Pot smo nadaljevali peš proti Šoštanju, kjer so nas čakala kolesa. Žc po nekaj kilometrih kolesarjenja nam je bilo jasno, da se bo nevihta zavlekla v celodnevno deževje. Preko Belih vod smo v dežju vozili proti Peci. Kljub zelo olimpijskemu vzdušju, "važno jc sodelovati, ne zmagati", nas jc čas neusmiljeno preganjal. Še pred osmo zvečer smo se spustili preko 40m visoke stene Igla in nadaljevali nočni pohod čez Peco. Nekaj ekip jc odstopilo že prvo noč. Vremenske razmere na Peci niso dovoljevale postanka. Kdor si je le malo oddahnil, jc tvegal podhladitev, kar na taki tekmi pomeni odstop. Mi smo pot nadaljevali praktično brez ustavljanja in med zadnjimi uspeli ujeti časovno mejo za spust s kolesom skozi rudnik, naslednjega dne ob 4.00. Vsi trdi od gorskega mraza in neprespane noči smo se iz Mežice spustili v Prevaljc, kjer smo si privoščili kofeinsko osvežitev v prvem bifeju. Pol smo nadaljevali na kolesih do poznega popoldneva, ko smo prišli pod Pohorje. Na oskrbovalni točki smo pustili kolesa in si preuredili opremo. Pohorje smo prehodili v drugi neprespani noči, ko so sc žc začele pojavljati poškodbe tudi v naši ekipi. Skupaj smo vztrajali do jutra, ko smo ob svitu dosegli Roglo. Oteklina na desni nogi je Maji Lešnik preprečila nadaljevanje poti proti crlju. Utrujenost in zaspanost človek še nekako prenaša, poškodba noge pa pomeni odstop za tekmovalca, ekipa pa je uvrščena izven konkurence, lako smo lantje pot z Rogle do cilja nadaljevali sami, Spust ili smo se v Mislinjo in nato pobrali še dve kontroli in utrujeni prispeli do zadnje preizkušnje. Čakala nas je še krajša kolesarska tura do Velenja. Hitro se je izkazalo, da sc človek lahko izgubi in pozabi na kontrolno točko, ki jc malo izven makedamske poti. na sinilo usojeni planinski poti. I,c majhna napaka pn orientaciji lahko povzroči prehiler spust v dolino, kjer smo si ponovno napolnili mehove za vodo. Z dobro voljo smo se lotili neplaniranega vzpona mimo kmetije Ramšak proti Vinski gori (dobrih 400m višinske razlike). Končno smo našli prehod pmti Vinski gori, kjer jc bila Sc zadnja kontrolna točka. V Velenju nas jc čakal cilj. S progo in pustolovščinami na njej smo se borili 54 ur. Lahko mi verjamete, da človeku ni do spanca po takem naporu. Če bo koga zaneslo po spletu na htlp//: ars.mtka.net. nas najde pod številko 15 COMTECH TEAM. Številka 15 nam je bila očitno usojena, ker smo tekmovanje zaključili na 15. mestu. Aleš Stražar V Mavrici zaključili že peti fotografski tečaj za študente Člani Foto kino in video kluba MAVRICA iz Radomelj so letos spomladi v sodelovanju s Študentskima kluboma Kamnik in Domžale že petič zapored razpisali fotografski tečaj za študente. Štirinajst tečajnikov jc nekaj mesecev spoznavalo skrivnosti in tehnike fotografiranja, svoja na novo pridobljena znanja pa so vsem ljubiteljem kulture in fotografije predstavili 12. julija v Kulturnem domu Radomlje, kjer so odprli zaključno razstavo z naslovom Utrinki z vaj. Razstavo sestavljajo fotografije, ki so pod budnim strokovnim vodstvom mentorjev iz MAVRICE, nastajale na številnih vajah in delavnicah v okviru tečaja, študentje pa so jih razstavili v dveh delih. Tako smo v Kodrovi dvorani kulturnega doma lahko občudovali črno-bclc fotografije v klasični tehniki, v spodnjem prostoru, v Galeriji DOM, pa so sc tečajniki predstavili z barvnimi fotografijami. Nadarjenost in izvirnost posameznih tečajnikov smo obiskovalci lahko presodili tudi na podlagi predvajanih dia-pozitivov, ki so prijetno poživili odprtje razstave. Tečajniki so pod mentorstvom vodje tečaja. Janezom Kosmačem, spoznavali zgodovino fotografije, razvijanje klasičnih filmov v temnici in izdelavo črno-belih fotografij, kompozicijo jim jc prcdsla vila Špela Kragelj. ker pa klasične fotografske tehnike že nekaj časa krepko izpodriva nova elektronska tehnika, so na tečaju primerno pozornost namenili ludi vedno bolj uporabni digitalni fotografiji in računalniški tehniki, ki jo je študentom predstavil Tomaž Lcvstek. Odprtje razstave pa je bilo tudi slovesno obarvano, saj sla predsednica študentskega kluba Kamnik. Katja Podbevšek, in gospod Janez Kosmač, predsednik MAVRICE, vsem udeležencem tečaja podelila priznanja. Letošnji fotografski tečaj so tako uspešno zaključili naslednji študentje: Katarina Grašič, Alenka Hribar, LUCJja Hribar, Andreja Kamin, Boris Kamin, Tanja k'1" min, Anita Mav, Neli Novak. Vida Novak, Malic Slapšak, Ana Vrtnik, Živa Zupin.Ožbej Jczcinik in Nndja Siiiinovec. V potih letih se je na tečajih MAV- Rl( 'F lako ZVrStilO že 66 tečajnikov, izkušnje pa kažejo, da mnogi med njimi s fotografijo navdušeno nadaljujejo kol člani Foto kino in viden kluba ter tako svojo lolngnifsko P°l ustvarjalno in strokovno izpopolnjujejo še naprej. Prav gotovo jc fotografija navdušila ludi mnoge k-lošnje tečajnike in člani MAVRICE si lako lahko obetajo vnovično p"" mladilev svojih vrst in nadaljevanje dolgoletnega zelo uspešnega dela na tem področju. Jasna Paladin Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBI JANA Prva seja Odbora izpostave Domžale KGZS OE Ljubljana PO letošnjih spomladanskih volitvah je bila 10. julija prva seja (Idbora izpostave I )oinžalc, Kmetijsko gozdarske zbornice Slove nije OE 1 jubfjana Za predsednika odbora jc bil izvoljen Damjan Jcmc (Trzin), za podpredsednika pa Franc Mušič (Trzin). V odbor izpostave so bili izvoljeni še Janez Gabršck (Ccšenik), Andrej I Iribar (Brdo). Ibmažl crnivcc (Radomlje) in Milan Rojnič (Domžale) Strokovni tajnik odbora je Janez ()cepek, ki ima sedež v Moravčah. Vcgova7(tcl.: 01/723-12-36). Sejo jc do izvolitve predsednika izpostave vodil g.Ciril Smrkolj. predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, ki je predstavil rezultate spomladanskih volitev in oslalc aktivnosti zbornice. Na seji sta bila prisotna tudi g. Jožef Koinšak in g. Franc Stric, podpredsednika (Ibinočnc enote K( iZS i jubljana, Delo v okviru odbora izpO stave jc čedalje obsežnejše. V veliki meri jc odvisno od aktivnosti članov odbora izpostave in ostalih članov KGZS iz lega območja, ludi v prihodnje bo delo Odbora izpostave Domžale in vseh ostalih organov Icr služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije usmerjeno tako, da bodo pravilno zastopani interesi vseh članov zbornice, ne pa le ozkih skupin ali posameznikov, J.Ocepek Info *hiro ZAČETNI TEČAJ DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA z računalniško podporo bo fif.r■ I 6. septembra 2004 ob .1.7. uri 40 ur, «4.000 SIT - delavci, ki to zaposleni pri »p vta| eno leto. stroške Izobraževanja delno povrne Sklad ze izobraŽevanje pri obrtnikih. Ljubljanska 80,1230 Domžale Tel. 721-94-61, Infoblrot&BioUorfl ' Mi prodam hišo zgrajeno So IH. sod. laz« Vsi priključki Cena od 32.000.000 SIT dal|e- stran 9 GALERIJA NAKUPOV DOMŽALE Poslovno stanovanjski objekt SPB-1 Mejni projekt preoblikovanja In ureditve obstoječega parterja, fasad in okolice ob poslovno stanovanjskem objekta SPB-l v Domžalah Naročnik: Občim, DOMŽA1 i: Avtorji arhitekture: Darko Letnik, univ. dipl. inž. arh. Miha Lečnik, univ. dipl in/ arh. Sodelavci: Gregor Pavlin, univ. dipl. inž. arh. I ina Rugelj, univ dipl. inž. arh. Avtor vizualnih komunikacij: Domen F ras, univ. dipl. inž. arh.. MA Avtor osvetlitve: Danijel Celig, univ. dipl. inž. arh. - ARCAD1A Izdelano v. APLAN d.o.o. Koper. Kidričeva 46 Ljubljana, Robbova 19 www.aplan.si Datum: Junij 2004 Center SPB-l je poslovno stanovanjski kompleks v samem centru Domžal. Zaradi svoje velikosti je viden fce od daleč in označuje mesto Domžale. Stanovanjski (ki ima gabarit tudi do deset in več nadstropij ter se dviga nad enonadslropnini poslovno trgovskim objektom, ki leži longitudinalno ob Ljubljanski cesti. Znotraj območja so nanizani različni trgovsko, Rostinsko, poslovni lokali ob dveh vzdolžno Postavljenih pasažah, med seboj povezanih z. diagonalnimi prehodi in razširitvami, ki nakazujejo notranje pokrite javne prostore. Prva pasaža je širša in Prevscm v funkciji poslovnosti z okoli cca 100 lokali raznih vsebin, druga je nekoliko ožja. predvsem stanovanjska, z nekaj trgovskimi in gostinskimi lokali. Kompleks je zasnoval arhitekt Popovič na koncu "edemdesetih let, projekti posameznih objekten pa so se izdelovali od leta 1979 do 1987. Različni vodje Projektov in projektanti (Ačkun - Andrič, Garantini "''> \ sklopu podjetja SI il »Beton Za»a> je,ki ie bil tudi '»Vajalec, so relativno velik kompleks obdelovali po sv°jih močeh in naročilu investitorja, ki je od tega Projekta pričakoval večje finančne učinke. P°*KJP5 Kljub veliki obljudenosti deluje prostor neprivlačno za obiskovalca. Notranji volumni, temne notranje fasade ob slabi naravni in umetni osvetlitvi, dotrajani in neposrečeno oblikovani nadstreški, previsi in mostovži. mase temnih volumnov v nadstropju, dotrajan temen tlak ter prepih dajejo obiskovalcu neprijeten občutek utesnjenosti. Velika dolžina pasaže oz. notranje ulice ob nerazpoznavnih vhodih ustvarja nepregleden in slabo označen prostor, v katerem se obiskovalci težko orientirajo. Javna ulica v centru Domžal z veliko tržno močjo lokalov, trgovin in uradov predstavlja koncentrirano javno cono v samem mestnem središču, kar je lahko primerljivo s podobnimi centri v večjih mestih. Prav zato kompleks kliče po prenovi, saj predstavlja tako rekoč srce Domžal. Kompleksu manjkajo likovne in arhitekturne poteze, ki bi javni prostor naredile privlačen in berljiv. Pregled glavnih peš smeri, prometnih vozlišč in parkirišč v območju Objekti SPIl-1 so v ožjem predelu centra mesta. Glavni peš osi stanovanjsko poslovnega bloku, ki jih v nadaljevanju poimenujemo GALLRIJA in PASAŽA, potekata paralelno z glavno mestno arterijo-Ljubljansko cesto. Ob tej ulici so nanizani trgi in nakupovalne ter stanovanjske hiše z večjimi parkirišči. Razvoj mestnega jedra je zato razumljivo povezan s funkcioniranjem in povezanostjo vseh vsebin v tem delu mesta. Z vse večjo vlogo železnice v transportu se pojavlja možnost razvoja tudi tega dela dejavnosti v mestu. V Domžalah je veliko delovne sile. ki se dnevno prevaža v glavnem z osebnimi vozili na delo v Ljubljano. Železniška postaja v Domžalah je zelo blizu samemu mestnemu jedru, pot od postaje do Ljubljanske ceste poteka ob južnem vhodu v kompleks SPB-l. Zaradi tega bo tudi ta vhod v prihodnosti najpomembnejši, čeprav danes v tej točki ni čutiti tesnejše povezave med južnim in v /hodnim delom centra mesl.i. Druga pomembna točka peš povezaveGALHRIJL in PASAŽE je vsekakor čez Ljubljansko cesto na vzhod. V tem delu mesta se nahaja poleg SPB-l največ trgovskih lokalov, poslovnih in stanovanjski!) povrSin. Poleg tega je v tem predelu tudi največ zunanjih parkirnih površin. Proti severu se peš poti od SPB-l nadaljujejo po pločnikih v severni del mesta, ki je bolj stanovanjski in na severni strani ločen od drugih stanov unskih naselij - bolj severno z regionalno cesto Ljubljana Maribor, zato bo vhod na tem delu toliko pomembnejši, kolikor bo ljudi iz teh delov mesta in prostih parkirnih mest zadruge goste. Z zahodne strani se dostopi načrtujejo s parkirišč ob železnici preko atrijev v stanovanjskem delu kompleksa do PASAŽE in GALERIJE. Kot je žc omenjeno, bo z zahodne strani tudi močnejši peš promet od železniške postaje preko Kolodvorske ulice do vhoda na južni strani kompleksa in naprej Nekaj problemskih ločk obstoječega stanja objekta z galerijo Za izdelavo bodočih izhodišč pri reševanju nakopičenih problemov v območju jc bilo potrebno izdelati podrobno analizo problemskih točk obstoječega stanja. Problematično oblikov anje glav nih dostopov: -neartikuliran in oviran dostop brez označb: -neprimerna osvetlilcv-tenia kljub nadsvetlobi. • Dotrajani in neprimerni tlaki -temni ceneni tlaki v ozkih prehodih dajejo vtis temačnosti in obskuritete • Neprimerno prekrivanje s steklom in osvetlitev -kljub stekleni strehi so v pasaži še vedno vplivi vetra, dežja, mraza in golobov: -temne fasade vpijajo svetlobo in dodatno vizualno ožajo prostor. • Dotrajane fasade -temne pločevinaste fasadne obloge in povešene markize spominjajo na staro ponošeno obleko. • Problem nadzora in varovanja v celot nem območju -številni ozki temni prehodi, ki ponoči niso nadzorovani, prebivalcem ne nudijo občutka varnosti. • Problem označevanja vsebin -horizontalni transparenti prostoru jemljejo učinek dimenzije in enotnosti. Predlog oblikovanja celotnega prostora Zasnova arhitekturne ureditve parterja Tri vzdolžne nakupovalne poti s prečnimi in diagonalnimi povezavami stanovanjsko poslovnega kompleksa SPB-l bodo še naprej nosilke trgovske in poslovne dejavnosti v območju. Ob izvedbi prve faze obnove parterja predlagamo preimenovanje celotnega trgovsko poslovnega kompleksa v GALERIJO NAKUPOV DOMŽALE. Osrednja pot, ki je že danes deloma prekrita in je glavna arterija kompleksa, bo tudi v prihodnje nosilka teh dejavnosti. Po vzoru iz drugih podobnih rešitev po svetu bo v kasnejših fazah prekrila s stekleno streho, ki bo onemogočala vdor atniosfcrilijam in pličem v notranjost. S pomočjo odprtin, ki bodo vgrajene v strešno stekleno konstrukcijo, bo mogoče vzdrževati prezračevanje za potrebe poslovnih in trgovskih prostorov, ki so orientirani v to ulico. V skladu s to rešitvijo bo izvedeno tudi zaprtje območja osrednje nakupovalne ulice izven delovnega časa. Preimenovanje te ulice v GALERIJO predlagamo predvsem zaradi premika od bazarskega tipa. nakupovalnega središča k bolj kulturnemu okolju. Sprememba pomeni opuščanje individualnih rešitev izpostavljanja in oglaševanja na eni strani ter uvajanje enotnih obdelav tlakov, fasad, oglaševanja in urbsAe opreme na drugi. Poleg arhitekturnih posegov so predvidene tudi postavitve inštalacij m plastik, ki naj bi dale prostoru kuliurnejšo podobo. Vhodi v GALERIJO bodo: - zjuga Kolodvorski vhodi; - ssevera Kamniški vhodi: - z vzhodne strani - Ljubljanski vhodi; - z zahodne strani - Železniški vhodi. Glavna vhoda bosta z juga in severa, drugi bodo sekundarni. Po koncu delovnega časa se bodo vhodi zaklepali, vzpostavljen pu bo elektronski in TV nadzoi Po GALERIJI bo omogočena tudi dostava s kombiniranimi vozili, ter urgenca z urgentnimi vozili. Južni glavni vhod bo iz Kolodvorske ulice in je nameščen tako. da je dostopen iz vseh treh strani. Iz vzhodne strani je zaradi višinske razlike možen dostop po položni rampi, ki je primerna tudi za invalide. Iz drugih dveh smeri pa je doslop po širokem stopnišču. Poleg vhodaje terasa bližnjega gostinskega lokala. GALERIJA se proti severni strani nadaljuje pod stekleno nadstrešnico do manjših lokalov in parkirišča tako, da je celotna pot do skrajne severne točke kompleksa pokrita. Poleg glavnih vhodov vodi v GALERIJO še več drugih iz Ljubljanske strani in s strani železnice. Večji diagonalni prehodi se uporabljajo in oblikujejo kot manjši trgi. kjer so predvideni prostori za srečevanja, obenem pa za manipulacijo dostavnih vozil v jutranjem času. Druga paralelna ulica med stanovanjskimi objekti in GALERIJO bo ohranila svojo funkcijo nakupovalne in zbirne peš komunikacije. Zaradi razlikovanja od sosednje GALERIJE predlagamo preimenovanje v PASAŽO Enako kol za sosednjo komunikacijo tudi za PASAŽO velja uvajanje enotnih obdelav tlakov, fasad, oglaševanja in urbane opreme. PASAŽA zaradi številnih vhodov v stanovanjske objekte ne bo zaprta, smotrna pa bo uvedba video in elektronskega nadzora, ki bo bolj učinkovit ob zaprtju večjega kompleksa komunikacij v GALERIJI. Tudi po PASAŽI je predvidena dostava z dostavnimi vozili ler urgenca. Tretja paralelna komunikacija jc odprta na Ljubljansko cesto. Paralelno poteka tudi pločnik ob Ljubljanski cesti s pasom za kolesarje, pasom zelenja in stopnišč, vmes pa so posejane manjše terase za gostinske lokale in klopi Po zaprtju GALERIJI; bodo po vsej verjetnosti ob Ljubljanski cesti delovali gostinski lokali tudi do poznejših ur. zato so v tem prostoru predvideni manjši zalivi za druženje PogkKl P3 Prva faza predvideva ureditev tlakov in urbane infrastrukture po celotnem parterju obravnavanega kompleksa. Ker je prekritje G \l I Kili predvideno šele v naslednjih fazah, si bo kompletna ureditev morala prilagoditi pogojeni, ki veljajo za nepokrite ureditve, lo pomeni izbiro in obdelavo materiala za tlakov n odvodnjavanje tlakovanih površin, izvedbo vi/ualizacij in osv etlitve. Zasnov a prometne ureditve parterja Pešci in dostopi Pešci se svobodno gibljejo po svojih površinah v notranjosti in ob obrobju območja Parkirišča so v kleteh in ob obrobju kompleksa, ki sega tudi čez Ljubljansko cesto proti vzhodu in do parkirišč ob železnici na zahodu. Glavne mestne prometne in peš arterije potekajo vzdolžno z Ljubljansko cesto ter v smeri vz.hod-zahod (mestno jedro-kolodvor) Ob teh komunikacijah so nanizani glavni vhodi v poslovno stanovanjski kompleks. Predvsem jc pomemben vhod iz Kolodvorske ulice, ki jo predlog preureja na način, da dobi več prostora za pešec in kolesarje na račun manjšega števila parkirišč, ki danes ovirajo prost dostop do enega izmed glavnih vhodov Poleg prostora za pešce in kolesarje jc v tej ulici predviden pas za drevored, ki bo simbolično poudaril pomembnost smeri, za katero pričakujemo, da bo z leti postajala vedno bolj pomembna. Pogled P7 i^KUl'OMZALE Galerija Nakupov domžale d3 i 1 [ 111 ii 1:11, ILLU i ii □ i'i.i Q LEGENDA: Galerija 1. vstopna ploščad z zelenjem 2. klančina za invalide 3. dvignjena terasa z lesenim podom in pergolo 4. vhod v pasažo - avtomatska vrata 5. prehod med GALERIJO in PASAŽO 6. zastekljen atrij z zelenjem in klopjo 7. prehod med Ljubljansko in GALERIJO 8. diagonalni trg s klopmi ter info displeji 9. vstopna pergola s stekleno kritino ter zelenjem Ljubljanska nakupovalna pot 10. Slamnikarjcv trg s klopjo in fontano 11. vstopna klančina 12. zelena terasa z grmičevjem ter kl°PJ 13'. stopnišče izABprefabrikatovzR' 14. terasa za mizice s stoli prekrita s P* senčili 15. voda z rcflektorskimi vodnimi sve 16. fontana 17. obstoječe drevo Železniška postaja • 8. obstoječe stopnišče - video-displeji 19. prostor za odvoz smeti 20. prostor za kolesa 21. obstoječe parkirišče Pasaža in atriji 22. vstopna ploščad 23. Južni (Kolodvorski) atrij Skupna urbana oprema 30. lesene klopi z zelenjem, svetlobo in viz. kom. 31. zasaditev z drevjem 32. Video-displej 33. prostor za kolesa 34. vizualne komunikacije - prostostoječi tabloji 35. bankomat 36. zelenje 37. otroška igrala 38. Info displej 39. kolesarska pot a* — « -o « iti & ■— «8 C N SLAMNIK - september 2004 GALERIJA NAKUPOV DOMŽALE stran 12 Prečni prehodi, ki povezujejo med seboj tri vzdolžne ulice, so obarvani z značilnimi barvami. Za splošno osvetlitev so uporabljena enaka svetila kot V nakupovalni ulici, le da jc svetlobni vir prilagojen barvi, ta pa se ujema z barvo prehoda. V prehode so v tlak dodatno nameščena pohodna talna vgradita svetila, ki dopolnjujejo arhitekturno idejo prehodov. Ti so zamišljeni kot nekakšne brvi, ki premoščajo prostor med dvema nakupovalnima tokovoma. Klopi, nameicene v prehodih, so osvetljene s pomočjo stropnih vgradnih luči z usmerjenim snopom, ki presvet lij 0 barvno svetlobo, lako dosežemo nevtralno osvetlitev znotraj obarvanih območij. V GALERIJI so dodatno nameščena stropna nadgradna svetila, ki s svojim ozkim snopom in večjo svetilnostjo ustvarjajo cone večje osvetljenosti. V odprtih prehodih (med GALERUO in PASAŽO), kjer so predvidena drevesa oz. grmovnice, načrtujemo osvetlitev le-teh s pomočjo talnih vgradnih svetil. Za osvetlitev poti ob ljubljanski cesti je predvidena kombinacija stenskih vgradnih svetil (nameščenih v /idee konta in klopi) in stropnih vgradnih svetil (nameščenih v previse nad potjo). Pogled Pl Invalidi Vse površine ob trgovskih lokalih v parterju so na enaki višini, tako da za invalide znotraj območja ne bo ovir. Rampa za invalide pri Kolodvorskem vhodu premaguje višinsko razliko, ustvarjeno med severnim in južnim delom kompleksa. V prečni smeri je parter dostopen za invalide brez ovir z vzhodne ali dne strani že na sredini območja. Druga vozila Kot je že omenjeno v prvi alinei te točke, so parkirišča v kleteh kompleksa, ob obrobju na vzhodni in zahodni strani območja (tudi čez Ljubljansko cesto). Glede na to. da se pričakuje vedno večja uporaba javnih prevoznih sredstev (primestna železnica in avtobusi), projekt ne predvideva pridobitve novih parkirnih površin. vodijo več na sredino (kjer so se ustvarjale luže med odtoki), temveč proti robovom, kjer se predvidijo kanali z rešetkami; - barva tlakov in materiali morajo biti svetli (žgani svetli granit ali betonske plošče), temnejši vložki iz enakega materiala bodo nevtralizirali kasnejše madeže; -rešetke naj bodo iz nerjavečega jekla. Zasnova osvetlitve Projekt osvetlitve GALERIJI- NAKUPOV DOMŽALE obsega območje ob Ljubljanski cesti, osrednje pokrile galerije, pasaže in prehodov med Ljubljansko cesto in GALERIJO ter med np> in PASAŽO. Osvetlitev sloni na ideji bele svetlobe v v zdolžnihoseh (nakupovalna galerija, pasaža), ki potekajo v smeri sever - jug in barvne svetlobe v prečnih povezavah t prehodi) v smeri vzhod -zahod. Diferenciacija območij z različnimi barvami svetlobe prispeva na eni strani k intenzivnejšemu dojemanju prostora (atrakcija) m na drugi k lažji oriantaciji v prostoru Barva svetlobe se ujema z barvo fasadnih oblog V posameznih delih GALERIJE in PASAŽE. Te so definirane / osnovnimi barvami (rdeča, modra, rumena in zelena). Za splošno osvetlitev osrednjih nakupovalnih ulic je predvidena linijska nadgradna svetilka, opremljena s fluorescenčno sijaljko z ustrezno zaščito. Vgrajena je pod previs in je tako del fasadnega pasu. S svojo neprekinjeno geometrijo poudarja prostorsko zaznavo ulice in usmerja tok uporabnikov. ikarski trg je opremljen s pohodnimi vgradninu linijskimi svetili, ki povzemajo geometrijo tlaka. Usmerjevalno označevalni sistem Sistem je zasnovan dvostopenjsko; z označitvenimi napisi nad vhodi (vstopnimi točkami) in z usmerjevalnimi tablami, ki bodo postavljene ob vhodih ter znotraj galerije, pasaže in atrijev. Označbe na vstopnih točkah poimenujemo po smereh pri hoda vNAKU PO VA LNOG A L E RIJO: -z Ljubljanske ceste na vzhodu: -s Kamniške ceste na severu; • s Kolodvorske ulice na jugu; -s park i ri šč ob železu i šk i postaj i. Notranji orientacijski princip temelji na obstoječem številčnem (hišne številke) poimenovanju jeder, glavne peš poti pa imenujemo GALERIJA in PASAŽA. Označbe nad vhodi vsebujejo logotipe in oznake jeder, na katera gravitirajo vhodi. Usmerjevalne table so specifični elementi informacijske opreme, postavljeni na ključne točke, s katerih usmerjajo obiskovalec. Njihove mikrolokacijc so ob vseh vhodih in v gravitacijskih presekih med jedri. Vsebujejo podatke o jedru in lokalih, vezanih na to jedro, ter smer, po kateri najhitreje pridemo do željenega cilja. O/iuu nvcni napisi nad vhodi so izvedeni in oblikovani skladno z. arhitekturnim oblikovanjem, pozicionirani na fasade v njihovih ravninah, rnatenalizirani pa v potiskanem steklu, poliranem inoxu ali aluminiju. Osvetljeni so z notranje strani tako, da logotipi in oznake sijejo. I .'smet jcvalnc table so izvedene z. modularnimi nosilci pleksi plošč. Modularni nosilce vsebuje nosilno podkonstrukcijo, nanjo je pritrjena sijalka, oboje je zaščiteno z aluminjastim profilom/plaščem, v katerega je vstavljena pleksi plošča, osvetljena i/ notranjosti nosilca. Napisi v pleksi plošči so lasersko graviram, robovi pa polirani tako, da plošče sijejo Modularne nosilec je moč sestavljati enega na drugega, skupaj največ pet, montirani so v tlak in tvorijo prostostoječe table dimenzij 300/61/12 cm. Če modularni nosilec po vsej svoji višini ne vpenja tabel, so prosta mesta lahko nadomeščena.s kosi za odpadke. Pogled P6 Kolesarji Paralelno z Ljubljansko cesto in Kolodvorsko ulico so obstoječe in predvidene nove kolesarske steze. Iz teh smeri naj bi po analizah prihajalo največje število kolesarjev, zato so ob vhodih predvidena stojala za kolesa. V sami notranjosti GALERIJE in PASAŽE bo kolesarjenje prepovedano. Dostavna in urgentna vozila Ker mora biti notranjost GALERIJE dostopna tudi za manjša dostavna in urgentna vozila, je s projektom omogočena možnost vožnje na tem območju tako, da bo vozilo vstopilo s severne strani, obrnilo v prostom pred diagonalno povezavo in sc vrnilo po isti poti. Protočnost zaradi konfiguracije terena ob priključku na Kolodvorsko ulico ni možna. Enak režim bo veljal tudi za PASAŽO, do katere bo možno pripeljati tudi iz smeri železnice. Predlogi oblikovanja posameznih segmentov Steklena streha: - streha iz izolativnega stekla se položi na obstoječe vence fasad poslovili objektov prečno na vzdolžno os galerije v naklonu najmanj 5 stopinj tako. da poteka odvodnjavanje po žlebu na obe strehi. Čelna stran steklene strehe ima rešetko za prezračevanje. Vse vertikale - višinski preskoki so zaprti s steklom in rešetkami za prezračevanje. Notranja fasada: - notranja fasada naj bo steklena, strukturirana, brez vidnih okvirjev, po možnosti naj se parapeti ukinejo, da se celotni volumni galerije in poslovnih prostorov združijo; - steklo brez vidnih okvirjev bo v perspektivi odsevalo svetlobo / neba m tako dodatno prispevalo k naravni osvetlitvi in prijetnemu počutju v GALERIJI; spodnji pas fasad v širini 80 cm, ki poteka v coni znižanih stropov nad pritličjem, se uporabi za oglaševanje in namestitev klimatov za lokale. Zunanja fasada: - zunanja fasada naj bo iz stekla, le parapeti ostanejo; - polni elementi fasade naj bodo iz ESALA. ki bo s svojo toplino in barvo antipod hladnemu in preciznemu steklu; - potiskani stekleni brissoleili bodo ščitili okenske odprtine. Tlaki: - zaradi relativno nizke višine pragov in boljšega odvodnjavanja je potrebno obstoječi način tlakovanja spremeniti in sicer tako, da nakloni ne stran 13 IZ ŽIVLJENJA IN DELA STRANK Pred-predvolilni cirkus Letošnje prcdvoUno obdobje za jesenske volitve se je začelo že zdavnaj pred »radnim predvolilnim časom, ki naj hi potekal od 3. septembra dalje oziroma mesce dni pred dnevom volitev. Ne samo, da so nekateri začeli /e poleti s svojimi na prvi pogled /e povsem volilnimi potezami (na primer delili ustekleničeno vodo s svojo podobo, kar je nekako logično, saj jeseni ne Imi več tako vroče in bo manj za/clcna in Potrebna, drugi so Z« /ačeli oglaševati svojo novo stranko na velikih panojih), a kaj, ko je zakonodaja tu tako ohlapna, da pravih pravili ni in je dovoljeno skoraj vse. Biti moraš samo dovolj i/najdljiv in malo predrzen. Nekateri imajo pač veliko časa, drugi pa moramo tudi v tem času delati konkretne stvari iu reševati obilico tekočih problemov in projektov. A pravi in najhujši spopad se odvija "a nekem drugem polju in izhaja i/ izkušnje evropskih volitev. Tu pn izhaja i/ želje, da bi se jesenskih volitev (tako kot evropskih) udeležilo čim manj volivk in volivcev, še posebej neopredeljenih, teh Pa je med slovenskim volilnim telesom w blizu polovice. Za dosego tega so Pnpravljene Se posebej stranke Koalicije Slovenija naredili vse. In kako lo doseči.' Ljudem je treba politiko čim bolj zagabiti, potrebno je vleči poteze, zaradi katerih bodo imeli ljudje vsega dovolj, sredi dopustov jih je potrebno vznemirjali z interpelacijami. / novimi in nov um /ahlcvaini po izrednih sejah, s predlogi /;i nove in nove referendume o že zdavnaj pregreti •emi izbrisanih. Ko sc je pokazalo, da Poteza z interpelacijo celotne Vlade ne bo Prinesla pravih učinkov, saj je bila spisana površno. Vlada pa ima kat veliko pokaza za nazaj, se je moralo pozornost obrniti ■kugam. I judi je po njihovem neba odvr-nhiod odgovornosti za odločanje, jim vse Pokazati kot veliko pokvarjeno igm, ki jo igrajo najbolj spieviženi mi skorumpuanj ljudje, ki mislijo k- nase m lastno korist. Tub dejstvo je. da Slovenija, ni nič bolj "korumpirana kot vsaka druga normalna država, afer in anomalij ni nič več kot drugje, nepošteni in pokvarjeni ljudje pa so bili na svetu vedno (čemu bi sicer služila spovedniee. sodišča, zakoni in organi represije). Kes pa je, da moramo v Sloveniji še bistveno dograditi v smen pravne drŽave in izboljšati delo pravosodnih °rganov. da še zdaleč ni idealnega stanja. '•■ dejstvo je. da se v 13 letih od nastanka države, morda /aradi nove postavitve številnih organov in institucij ter poudarjene ntedhatodne uveljavitve lemu namenjalo premalo pozornosti. V preteklih letih smo poleti večinoma Prebirali na dopustu »kislo kumarične<< novice, večinoma o obrobnih lemah a P prenova parlamentarne restavracije. Uporaba mobilnih telefonov poslani e\ in seveda že tradicionalnih obmejno-ribiških spopadih z našo drago južno sosedo. Lc-•08 pa so Stranke Koalicije Slovenija sicer uprizorile množična romanja na slovenski simbol Triglav in s tem skušale dokaznem svojo vehko nacionalno pripadnost m ljubezen, ob tem pa širno javnost zaposlovale tudi z dokazovanjem daje Slovenija na popolnoma napami poli, da je vse narobe in zavoženo. Sevala bodo morali jeseni ljudje sami pri sebi ocenili m presoditi, ali je temu res lako, kar pa ho intimna sodba vsakega posameznika. Toda dejstvo je. da ko se človek vozi širom Slovenije (in za to smo imeli med dopustom kar veliko časa) vidi popolnoma drugO podobo: urejene vasi in kraji, obnovljene hiše in kup novogradenj, gmdbišča na vsakem koraku z množico novih pridobitev (od čistilnih naprav, obnovljenih cest, novih pločnikov. kražišč, množice šol. športnih objektov, novih knjižnic, kulturnih domov, pa tudi rjbrtno-poslovnih con v vsakem malo večjem kraju). Vemo. m vse idealno, e napredek jc vendarle viden tudi s prostim očesom I" to nam boli koi znamo videti sami. povedo tujci in ljudje, ki nas spremljajo od zunaj. Prav VSi ii(larkih ni neke velike razlike in večinoma so poudarki dani istim o/iroina podobnim temam in iismentviun. Kje je torej razlika? V ljudeh iu ekipah, ki naj hi to uresničile. In o tem bomo odločali jeseni na volitvah. Tu pa se politične stranke bistveno razlikujejo. I iberalni demokra cija Slovenije sc je po odhodu predsed nika stranke in vlade dr. Drnovška znašla na razpotju Vlado je pivv/el mag. Ione Kop, ki pa je predvsem v Vlado pritegnil vrsto novih saokovnjdcov, ki naj bi svoje delo nadaljevali tudi v prihodnje To jc nova. sveža ekipa, v kateri kar vre od želje in volje, da sc izkaze in išče tudi povsem nove drugačne načine Za Še bolj smel m domišljen način kako naprej. Tu so novi gospodarski minister dr. Matej Lahovnik. novi minister za evropske zadeve dr Milan (Viki, kmetijski minister dr Milan Pogačnik, minister za zunanje zadeve dr. Ivo Vajgl, pa pravosodna ministrica Zdenka (erar ter prometni minister dr. Marko Pavlina, pa vrele ljudi, ki so se odločili, da se pridružijo I I )S in kandidirajo jeseni na volitvah, npr. izkušenj poln bivši direktor Krke, Miloš Kovačič. To je prav gotovo najbolj nova in prenovljena lista, ki jo ponuja katera koli politična stranka. Prav zato lahko stranka optimistično čaka na volitve, sa| ostali razen zelo redkih izjem ne ponujajo nič novega, r.izcn morda nekaterih medijskih in modnih zvezd, za katere pa seje Že v preteklosti pokazalo, da se na poklicnem parketu nc znajdejo lako dobro kol Modrih Si Slovenija lahko torej v tem občutljivem in notranje pomembnem obdobju svojega razvoja privošči nov eksperiment in podeli oblast ljudem, ki doslej razen velike mere krili/cistva. delitve ljudi, prepirov in ustvarjanja izrednih razmer ni pokazala in konkretno naredila ničesar'.' Nas izkušnja kratkega, a izjemno neuspešnega obdobja Hajukovo-Janševe vladavine leta !000 m izučila ničesar.' Bo tudi Slovenija šla na pol zastoja in neuspešnega vladanja, kot seje v času Demosove vladavine /rodilo nam v I )om/al,ili ' Cveta Zalokar Oraažem. LDS Domžale Interpelacija do zadnje kaplje krvi ali konstruktivno soočenje projektov? .clošnji poletni predvolilni boj izgleda dosti bolj vroč, kot pred preteklimi volitvami, ljudje pa čedalje bolj naveličani nekonstruktivnih konfliktov, ki se vedno bolj pogosto pojavljajo po medijih. Opozicija se je očitno odločila uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, zato da hi poostrila predvolilni hoj, največja stranka pa takšne ofenzive ni navajena, kar je oh aroganei, s katero se skuša hraniti, očitno. Občutek, da prostora z;i dogovarjanje ni več in daje na vrsti le še ideološko obračunavanje, je v javnosti čedalje bolj prisoten odgovor pa sla politična apatija ter nesodelovanje na referendumih in volitvah, kar je bilo še posebej očitno v primeru referenduma-farse o izrisanih in evropskih volitvah. Tvegamo, da bo zaradi čedalje bolj ostrih in nesmiselnih konfliktov ter zlorabe mehanizmov naše mlade demokracije (interpelacija in izredna seja tik pred volitvami sta po mojem videnju prav to) apatija čedalje večja, ob tej pa bo naprej rasllo nezaupanje v politiko in politike. Če pogledam mojo. mlajšo generacijo, se sprašujem, ali smo mi zmožni boljše medsebojne komunikacije, ali smo možni obrniti trend čedalje večjega nezaupanja v politiko. Razlika zagotovo obstaja, predvsem zato. ker smo mi do-zoreli \ času demokratizacije Slovenije in evropske integetcije, medtem ko so ljudje, ki sedaj vodijo našo državo, »politično dozoreli« v prejšnjem, enopartijskem sistemu. Razlika je po mojem predvsem v dejstvu, daje v demokraciji visok ideološki naboj lahko škodljiv danes vsekakor potrebujemo jasno \i/ijo. a hkrati tudi zavedanje, da ima lahko kdo drugi drugačen pogled na ureditev družbe in države v demokraciji pa je pomembno, da za dosego dobrega rezultata upoštevamo tudi poglede naših političnih partnerjev in z njimi poskušamo doseči konstruktivno rešitevi »Conflict rcsoluiion«. bi rekli na ()ioku. ZDRUZSNA LISTA socialnih demttkmtav Dosedanje izkušnje v mladinski politiki, sodelovanje z. drugimi političnimi podmladki znotraj in izven naše skupne organizacije. Mladinskega sveta Slovenije je pokazalo, da je konstruktivno dogovarjanje mogoče in da lahko oblikujemo skupne rešitve. Zavedamo se. da bomo prihodnost Slovenije oblikovali vsi in da naša zgodba o uspehu ne bo osnovana na vprašanju, kdo je bil na pravi strani med 2. svetovno vojno, ampak na tem. kako želimo izboljšati družbo, v kateri živimo. Seveda, eno je sodelovali na nivoju mladinskih projektov, dnigo pa je voditi državo in se soočati na volitvah. Vendar, če želimo politiki povrniti zaupanje in ljudje prepričati, da sc splača sodelovati z mehanizmi demokratičnega odločanja, moramo delovati drugače in bolje od sedanje politične elilc. Nc morem zagotoviti, da nam bo lo uspelo, vem pa daje naša naloga, poskusiti. Luka Juri ZLSD Domžale Združena lista socialnih demokratov z vodo osvežuje Domžale 4. obletnica NSi Nova Slovenija gre na vrh v četrtek, 5. avgusta 2004, so vodstvo, člani in simpatizerji stranke 4. obletnico Nove Složnije obeležili s pohodom na ■riglav s simbolnim naslovom Slovenija gre na vrh. fredsedflik stranke dr, Andrej Bajuk se je na vrh podal že v zgodnjih jutranjih urah, ob 14. pa se je udeležil slavnostne Prireditve.' Dr. Bajuk jc ob tej Priložnosti izrazil veselje, da Sc NSi-ju konstantno, iz dneva v dan in v vseh volilnih okrajih VL'ča podpora. Ob tem je dodal, je stranka na današnji dan Prišla na vrh in na vrh bo, po nje- N.Si Nova Slovenijo govih besedah, prišla tudi Da je piskih parlamentarnih volitvah. "Nova Slovenija predstavlja kot stranka močno silo v slovenskem političnem prostoru ter najres-nejšo alternativo politiki, ki smo je bili vajeni do sedaj." Izrazil je tudi prepričanje, da sta se trdo delo stranke v zadnjih letih in Strankina načelnost obrestovala, kar dokazuje povečevanje njenega članstva in podpora širše slovenske javnosti. Nenazadnje pa so to pokazale tudi volitve v Evropskj parlament, ki jih Bajuk ocenjuje kot velik uspeh stranke. Slavnostne prireditve in zabavnega programa, ki je še potekajo pri domu na Kredarici, se je udeležilo okoli 100 članov in simpatizerjev NSi,. med njimi seveda tudi nekaj izOONSi Domžale V znak veselja in hvaležnosti so mladi NSi vsem. ki so se pohoda na Triglav udeležili, podelili topel čaj in kolač NSi. Nekateri manj navdušeni alpinisti pa so obletnico stranke praznovali na sedežu stranke NSi v Ljubljani m ob tej priložnosti razrezati torto NSi. NSi Seje Sveta SDS, ki Je potrdil listo kandidatov SDS za volitve v Državni zbor. se je udeležil Robert Hrovat, ki je na fotografiji skupaj s podpredsednikom SDS in evropskim poslancem dr. MIho Brejcem, mengeškim županom mag. Tomažom Štebetom In predsednikom SDS Janezom Janšo. SDS bo zmagovalka volitev v Državni zbor Luka Juri deli vodo mimoidočim. Se vam je kdaj /godilo, da ste v vročem avgustovskem dnevu hodili po ulici in so vam prijazno ter nepričakovano ponudili svežo plastenko vode? Prav to se namreč dogaja po ulicah Domžal, Mengša in Trzina, saj se je Združena lista socialnih demokratov odločila »osvežiti« mesto in to dobesedno pripravila je posebne plastenke vode »I,lika«, njene članice in člani pa jo brezplačno ponujajo mimoidočim. »Voda ponazarja svežino,« trdi svetnik ZLSD Gregor Rovanšek, »iikr.in pa pomeni tudi transparentnost in neposrednost, kar današnja lokalna in nacionalna politika zelo potrebujeta.« l'o besedah Rovanška, mimoidoči plastenko sveže vode sprejemajo zelo pozitivno, nekateri pa tudi začudeno, češ, da se jim kaj takšnega še ni zgodilo. Pogosto pa sc tudi ustavijo in vprašajo, ali gre za novo vodo, saj je na plastenkah nenavadna nalepka, kjer je naslikan član ZLSD I,uka Juri, voda pa lako ludi nosi ime »Luka« ZLSD Domžale )b la.Vlflniri Snniškfga lahora 13. TABOR SIS SEVNICA - NEDELJA, 5. SEPTEMBER 2004 Osnovni priigrala: 10.00 I2.:io 1:1.00 Sv«*wš«.v rerkvi Sv. križa v llnštanjii SLAVNOSTNA kli\\fV( (D SLS I predstavitvijo vseli kandidatk in kandidatov Sls /» poslance D/. ItS Družnim« smanje - Cl kl. M Šil DRRKMM. harmonikarji TOMJ t SOTOŠKA. ansamblom ŠTAJERSKIH 7 in skupin« PEPEL IN KRI Vzporedni program: 8.00 12.0(1 111 11.00 Ift.OII Vodeni ogledi znamenitosti Sevnirc in njene okolice I.'...in dalje drnžiihiie in šporlnr igrr Uiimui/ii m,1 ho Hiiintm ij.i in varstvo otrok! 1» prinrr hude vroriir ali držja lin poskrblj HHii. :1.1. III1* 15 IMI krši,". Hiilrl Smmić šRKCtVIU.lIshlllvItsTi lAIkOV 11IHIIvihin l\ 1'lillJITMkl« »ti II. uril'HHISlUllll I'IIHI.K1M1>I> s*«u, M III i* ■ lhor«iu Ml Umri" JAVKA Tllllll NA: VII UlIVsKI ii vil K 1'UITUH lOkVI.S.fSklPMISTI im-smiN tVSUHilllUM/.VilJIM-M.s Organiziran avtobusni prrvoi. odhod ob UN »umi blagovnici' Vele v llomialah. . Prijavi' in informacije: 041 | 963 tli! Kado. Htvvv.nkM L _ Rrrzplarni uililni gobi! L(ipoval)y,,||i! Takšno je bilo mnenje udeležencev seje Svela SDS. najvišjega organa stranke, kije konec avgusta zasedal na Ptuju in med drugim določil tudi listo kandida tov za letošnje volitve v Državni /bor Republike Slovenije. Seje Sveta SDS se je kot predstavnik SDS Domžale udeležil tudi Kober! Mrovat. Po zaključku seje je predsednik SDS g. Janez Janša na novinarski konferenci poudaril, da ima SDS izredno močno in ugledno lislo kandidatov, najmočnejšo doslej. Sicer pa so člani Sveta SDS, poleg določitve liste kandidatov /it volitve v Državni zbor. sprejeli Volilna pravila SDS ter bili seznanjeni z delom poslanske skupine SDS v tem mandatu in ostalimi, poročilom o delu stranke ter tudi s celostno grafično podobo volilne kampanje SDS. (ilede na splošno javno mnenje je zmaga SDS na letošnjih državnozborskih volitvah čisto realna, saj si ljudje želijo sprememb in jim je že dovolj dolgoletne vladavine LDS. Tudi vodstvo SDS Domžale se je že pripravilo in uredilo vse potrebno /a izvedbo volilne kampanje Seveda pa v tem času ne bomo zanemarili rednih strankarskih obveznosti ter dela. predvsem v okviru svetniške skupine SDS Domžale, ki bo dobila novega člana. Namesto dr Romanc .lordan-Cizelj. ki je bila izvoljena za poslanko v hvTopskcm parlamentu, bo novi član Občinskega sveta Občine Domžale iz SDS postal Robert llroval. Robert seje že aktivno vključil v delo naše svetniške skupine, sicer pa je tudi predsednik Sveta KS Dob in mu zato tovrstno delo nikakor ni nepoznano SDS Čaka nas torej pestra politična jesen, v kateri povsem upravičeno lahko pričakujemo volilno zmago SDS na volitvah v Državni zbor ter nato oblikovanje nove vlade, ki bo uspešneje vodila našo državo. Več o našem delu in aktualnih dogodkih pa lahko prebirate na spletni strani SDS Domžale 00 SDS Domžale Poletni piknik s poslanci SDS Piknika se je udekvll tudi prefcaonlk SOS s Janez Janša SDS Domžale je v Kamniški Bistrici organizirala piknik, ki so se ga, poleg občinskih svetnikov SDS Domžale ter članov domžalskega odbora SDS. udeležili tudi poslanci SDS v Držav nem /boru Republike Slovenije ter tudi oba poslanca v Evropskem parlamentu, dr. Miha Brejc in dr. Komana liirdan-t i/elj. Člani in simpatizerji SDS so se tako lahko pogovorili z našimi poslanci in občinskimi svelniki ter jih povprašali o delovanju v Državnem zboru, o delu svetniške skupine SDS Domžale itd. tovrstna družabna srečanja SDS so že kar tradicionalna, saj se zavedamo, da se na takšen način okrepi delovanje stranke ter izmenja izkušnje ter informacije. Se posebej je potrebno pohvaliti krajevni odbor SDS Dob, vodi ga Robert I Irovat. ki je poskrbel za športne igre ter s tem pomagal ustvariti nepozabno vzdušje med udeleženci, ki so .bili vsi po vrsti navdušeni nad piknikom. Zato že sedaj lahko potrdimo izvedbo piknika tudi naslednje poletje. Več o pikniku si lahko ogledate v Fotoarhivu na spletni sirani SDS Domžale http://uscrs.volja.net/sddotn 00 SDS Domžale Zeleni Slovenije Zeleni Domžale Občinski odbor Zelenih Slovenije - Zelenih Domžal je v mesecu juniju pripravil občni /bor, na katerem je bilo prisotnih 21 članov občinskega odbora in tudi 6 povabljenih gostov i/ vrst tabornikov. Stranke obrtnikov. Občinskega odbora Postojna in g. Nemec kot predstavnik Društva /a varovanje okolja, opravičeno pa sla bila odsotna predsednik stranke g. ( uš in zeleni ombutsman g. .lazhin-šek svetnik v Občini Ljubljana. Na programu je bilo 10 točk dnevnega reda. ki so vsebovale poročila o delu vseh članov, ki so aktivni v organih (Ihčinc Domžale - krajevnih skupnostih v Domžalah, občinskega sveta, nadzornega odbora, raznih komisij v katerih tnUJO svoje elane Zeleni Dom žal - to pa so skoraj vse komisije. Podana so bila poročila o delu občinskega odbora v preteklem obdobju tudi o delu na državnem nivoju. O problemih v Občini Domžale in problemih, ki se tičejo stranke na državni ravni. Občinski odbor je postavil smernice za bližajoče sc državnozborske volitve in delo v prihodnosti v občinskem odboru ustanavljanje regijskega odbora na tem območju in programskega sveta občinskega odbora - po- dana je bila ocena volitev v evropski parlament, kjer so bili Zeleni Domžal zelo aktivni pri zbiranju podpisov in propagandi teh volitev. Na državni ravni sta bila pobudnika za ustanovitev kluba občinskih svetnikov člana domžalskega odbora, g. Černa-goj in g. Eržen, ki sta s to pobudo tudi uspela in ta klub sedaj aktivno deluje. Akcije, ki so jih organizirali skupaj s koalicijskima partnericama. Stranko mladih in Stranko obrtnikov, so odlično uspele in jih bodo v prihodnje še organizirali. f ,iav lako ostrina zaznavnih form, kajti preoblikoval jih je V »nove, mehke in barvite oblike organskih tkiv«. Slike so poudarjene predvsem v teksturni površini, s ponavljajočimi kahgr ilskimi zaznamki i>a izr*" sproščanje spontanosti, Anliliguralivno in anlinaluialistično. predvsem l,:1 iraeialno. je novi pristop k abstrakciji Ijuhilcljskcg« slikarja Toneta Pačnika. Svoje /nanje je izpopO'1 njeval na raznih delavnicah, pod mentorstvi razni'1 slikarjev, med drugimi Marina Beroviča. sodeluj" tudi na raznih likovnih kolonijah in ex-ternpotW' Ione Pačnik je tudi član likovne sekcije KUD Kliničnega centra in Medicinske lakiiltcle I.. Krajget 17 l jubljane, saj je diplomiral na psihologiji in se natp specializiral i/ klinične psihologije in iz tega I10' dročja pridobil doktorat znanosti. Danes jioleg rednega dela v Psihiatrični kliniki opravlja pedagoško dejavnost na področju psihiologijc, preventivnega zdravstva in umetnosti, predavatelj |ia je tudi |lU Akademiji za gledališče, radio m IV. Katarina B«J stran 17 OD TU IN TAM C akumulator starta z jesenskim programom •onovno vabljeni v naše klubske prostore MK(' Akumulator, Mačkovci SO, kjer bomo po poletnih počitnicah zopet pognali vse motorje in začeli / rednimi delavnostmi. Zopet bomo ustvarjali v kreativnih delavnicah: • likovna • glasbena • filmska Program september: 1.9. - INFO TRŽNICA v KUD France Prešeren v Ljubljani 2.9. - KONCERT zanimivega glasbenega tria MAIIAPRABUDIP (Miloš Rebula-klaviature, Žiga - bobni, Themo-bas) ob 21. uri v Akumulatorju 23.9. - ROLAN.IE PO DOMŽALAH v sodelovanju s klubom Nightskatc i/ Ljubljane. Rolali bomo po trasi dolgi okoli 14 km okoli Domžal. Vabljeni! lulo: MKCD Akumulator: 01/724-85-26 SEPTEMBER/kimavec Kakršnd vremd prvi din ka rado ves mesec tako ostan Knjigarna in galerija BESEDA Vabimo vas na predstavitev prvenca »Ali je tvoja mama že v zaporu?« in večer z avtorico ga. Doris Tudor. V romanu sledimo zgodbi o direktorici, ki prevzame propadajoče podjetje in njen boj za preživetje podjetja skupaj z vsemi zakulisnimi igricami, grobimi napadi, podtikanji in kar je naipomebneje, k obmitvi k sebi. k premisleku o lastni življenjski poti. stvareh, ki jo gradijo in ji dajejo resnični smisel Predstavitev bo V sredo, 8. septembra 2004 ob 19.30 uri v Knjigarni Beseda na Kajuhovi 5 v Domžalah dan pismenosti MLADINSKI KULTURNI CENTER DOMŽALE akumulator l jubljanska 69 1230 Domžale Vabilo k sodelovanju na Festival vizualnih umetnosti - NECENZURIRANO Pozdravljeni! Tudi to leto pripravljalno festival vizualnih umetnosti, ki tokrat nosi ime Necenzurirano torej nobene cenzure, vse kar imajo mladi za povedati, pokazati,... bo razstavljeno. Kljub temu. da seje naša ciljna publika letos razširila predvsem na dijake in študente, se nam zdi vseeno prav, da k sodelovanju povabimo tudi učence osnovnih šol iz okolice Domžal, saj imajo tudi oni kaj za povedati, poleg lega pa lako omogočamo kulturno udejstvo-vanje in povezovanje mladih. Ki bodo nekega dne veliki. Poslana dela bodo v času festivala (12.11. - 21.11.2004) razstavljena na Večin lavnih lokacijah po Domžalah, s centralnim dogajanjem v MKCD akumulator, Navodila: TEMI: Moj najboljši prijatelj, Zvezda KRITERIJ: Ker bodo vsa poslana dela sprejela, bi prosili, če lahko že sami poskrbite za ožji izbor (cca. 5 likovnih del). MEDIJI: slikarstvo, kiparstvo, grafika, video, računalniška grafika, ilustracija / strip, fotografija, moda... tehnike in materiali za izdelavo izdelkov so poljubni. OBVEZNI PODATKI: Posamezno delo / učenec: ime, priimek, razred, ime šole; Vodja projekta / učitelj: ime in priimek, info. preko katerega vas lahko obvestimo p otvoritvi in programu festivala (mail, tel.) ROK ZA ODDAJO DEL: 29, oktober 2004 PROŠNJA: prosimo, če nas lahko, zaradi lažje organizacije, že pred rokom obvestite 0 vašem sodelovanju (po telefonu ali preko e niaila). I Ivala za razumevanje Dela pošlile na naslov: MKCD Akumulator, Mačkovci 80, 1230 Domžale Vse dodatne informacije dobile na www.akuniulator.org. ter na telefonu: 040 652 042 (Katarina) in 040 713 263 (Mojca), ali pa na e-mailu; necenzuriranog hotmail.com Lep pozdrav z upanjem, da se vidimo na festivalu... Vaš, Mladinski kulturni center Akumulator Recenzija za film Izgubljeno s prevodom ■ ■ So Film Sophije ( oppola, hčerke legendarnega režiserja Francija lorda Coppole (trilogija Boter, Apokalipsa zdaj), ni eden listih, ki gledalca prikuje na sedež že od samega začetka, pač pa Stopnjuje litem z izjemno tcnkočulnosljo ler ustvari atmosfero, zarodi katere občutimo, kol da smo del zgodbe tudi sami. Pripoved je sicer postavljena na Daljni vzhod, natančneje Tokio, kjer si v nekem luksuznem hotelu življenjske poti prekrižata nek znan ameriški igralec, ki na Japonskem snema televizjjsko reklamo (igra ga BiH Miiitiiv) ler mlado sveže poročeno dekle, ki spremlja svojega moža, fotografa rockovskih skupin, za nameček pa je še študentka filozofije. Igralec je v očitni krizi srednjih lel. ko mu tudi njegova javna podoba predstavlja ogromno obremenitev. Tudi deklica preizprašuje svojo vest o smiselnosti svojega zakona in se. medtem ko se dolgočasi v svoji hotelski sobi, ukvarja z življenjskimi vprašanji. Srečanje dveh Osamljenih duš v podobi dveh različnih generacij je tako neizbežno. Vendar seveda živimo v kapriciozni družbi z obilico pravil »lepega vedenja« in nasilno dodeljenih identitet. Naša junaka se srečata v hotelskem bani. začneta neobvezen razgovor in zgodi se ... ljubezen. Vendar kakšna je ta ljubezen? Ne gre za zaljubljenost, pač pa za neko neraz ložljivo naklonjenost, ki se napaja prav i/ drugačne kulture, oziroma spremenjenega okolja. Z drugimi besedami. Za oba naj bi bil izlet v Tokio, bolj ali manj dolgočasen postanek, ki naj čim prej mine. Zgodi se torej nekaj popolnoma nepredstavljivega: začneta se zabavali Obiskujeta japonske restavracije, hodila na različne zabave, pojeta karaoke. vse skupaj pa je lako /inininiali/imno i lahkotno, da deluje »srhljivo« resnično Bolečina odtujenosti se počasi transformira v veselje nad življenjem. Nič več nelagodnega razmišljanja o prihodnosti in nevdržne nitine. samo življenje. In kako malo je potrebno, Podobna valovna dolžina dveh ljudi pa je pravi magnet tudi za druge, tako še malo prej mrki in kamniti obrazi gostiteljev, ki jih gost sprejema z nezaupanjem in nelagodjem sedaj pokažejo svojo dnigo plat. Gre za pravilo, ki velja povsod po svetu. Ce imamo opravka z veseljem do življenja, kulturna komponenta ne igra prav nobene vloge Tudi drug jezik ne predstavlja nobene ovne vec. nasprotno, neverbalno izkazovanje lastnih želja, podkrepljenih z neko neusihajočo voljo, deluje tako prepričjivo, da se zdi. kot da jezika sploh ne potrebujemo i tovolj je le opazovanje in motrenje, tuje okolje pa postane ne navadno domače. Prej nepremostljivi, predvsem verbalni, nesporazumi so samo še bled spomin, saj je z nami ljubezen, ta prečudovita kraljica odpiranja novih možnosti. Ta filmski izdelek pa ima šc neko drugo kvaliteto. Ne glede na to. kako se prepuščamo svečanemu utripu trenutka, se ljudje še vedno ne moremo znebiti občutka pričakovanja, oziroma strahu pred jutrišnjim dnem. In takrat čarovnija izgine Izpuhti neznano kam. Zc so tu klici zoprne žene. ki jo zanima zgolj barva nove preproge. Eden odhaja, drugi ostaja, nesporazum |->a je ponovno med nami. Kdo nam postavlja pravila'.' »Mi sami,« hi bil vse preveč banalen odgovor. Vendar je pa tudi res. da vpeli v neizprosno srž vsakdana, dostikrat ne opazimo tistega, kar potrebujemo, da si zadeve znatno olajšamo. Perspektiva je preozka in vse preveč omejena. Prišli smo celo tako daleč, da lepim trenutkom v življenju pravimo, da niso »realni « Pa razumi človeka Žiga Čamernlk dan planincev 16 j varstvo oz. plast mednarodni dan miru V/l Recenzija filma Ken Park ,,r*' Zl enega najbolj avtentičnih prikazov dilem mladine in mtdgeneracijskih zadreg sodobne Amerike (in posledično tudi preostalega dela ■Veta), pod taktirko režiserjev l.iirrvja (larka "i Edvvarda Lachmana, Zgodba nagovarja predvsem s surovo neposrednostjo, kar povzroči, da st' vseskozi giblje na meji parodije.Vendar tudi najbolj bizarni vrhunci, daleč od lega, tla niso "'»žili in |e k,,!^, verjetni. P'hn prikazuje skupinico mlajših američanov. med " m 20 let, njihovo mukotrpno zapolnjevanje vsakodnevne)......nika z obilico iskanja kreativnih rešitev za zapletene družinske razmere. In prav tradicionalna družina s svojimi vrednotami, se zdi, "a je naglavna kritika scenarista. Glede na izvoz 8'obaliziranega kapitalizma iz ZDA. se poraja vprašuje, ali je sploh Se moč govoriti o družini v nekem klasičnem smislu, ali je bolje, da tovrstne debate '"" prej opustimo. Družina, z obilico pomoči cer kvenih krščanskih dogem, je zgolj šc farsa, plehka "fina, katere rigidna pravila obnašanja vedno POVzrOčjjO lavno nasprotno od želenega. Po I oiiisu Althusserju, znamenitemu francoskemu filozofij, jc družina poleg šole. poglaviten ideološki aparat države, preko katerega le-ta kontrolira vedenje svojih državljanov. Tako so navidezno samostojne vrednote družine, plod prillehnega delovanja drŽave in njenih političnih mehanizmov, ki v prvi vrsti od svojih državljanov zahteva poslušnost in ubogljivost, konfrontacija pa je zgolj navidezna, Zgodba se začne s samomorom 15-letnika, ki si. z zanosom v očeh. s pištolo odpihne možgane kar sredi otroškega igrišča. Za nek razmeroma normalen svet popolnoma grozovit in nepojmljiv prizor, vendar ne Za naš. Naš lanla je glavna zvezda približno za 5 minut, nato pa se ponovno lahko vsak poda po svojih »neodložljivih, pomembnejših opravkih.« Opravka imamo z družino, kjet očeta alkoholika lasten sin tako spominja na njegovo ženo, da bi ga kar »nabrisal« (dobesedno), kal sicer brez uspeha, tudi poskuša, I uk.ij je tudi »globoko religiozni« Oče, čigar »lepo vzgojena in neomadež.evana hči«, tako močno spominja na njegovo pokojno ženo. dajo, po tem. ko jo s fantom zaloli v postelji, kar pOTOČi (osebno, da ne bo pomote), samo. da bi jo odrešil muk »snu I nega grel..... Kot zadnja, jc tu šc »ameriška sanjska družina«, kjer jc oče bivši igralec ameriškega nogometa, žena pa plesalka navijačica, torej par, ki si »enostavno mora pripadati«: Vendar očitno še vedno frfotava ženička. si za svojega »pridnega in delovnega« ljubimca, omisli kar fanta svoje hčere, ki pa seji seveda niti ne sanja o omenjeni »hudobiji«. Po vseh mogočih zapletih in razpletih zgodba kulminira v »ljubezenski sendvič« med sinom iz prve družine, hčerjo iz druge ter mladim jjubiinčkom iz tretje. Skratka, da ne bo prezapleteno: v troje se dajejo doli Verjetno pa gre tudi za eno najbolj ustreznih odločitev v njihovih mladih življenjih, saj so prvič tudi dejansko sproščeni, seks pa postane umetnost ljubljenja Situacija je izpeljana tako. da odpade tudi sleherni moralni razmislek gledalca. Vmes pa jim šine še ena zanimiva ideja: družba, ki brez slabe vesti samo seksa, oziroma se ljubi. I topično, da je kaj Icai ugotovijo tudi sami. Seveda, lahko smo tudi kritični, kdo s kom in zakaj, vendai se bolj kot tovrstna zavist, nas lahko skrbi predvsem psiho-fizično nasilje, ki pa je žal vse prevečkrat povezano tudi s seksom. Žiga Čamernlk 23" 24 svetovni dan srca HLADNO z vrat, £ tilnik, »" TVLl \ U ušesa, N-_OJ T /oNe w \ y l J sol. korenina. •KK gomolji BIK korenin DVOJČKA z dihala. r ramena. roke. |/ dlani maščoba, olje CVET RAK MOKRO Y pljuča. ■ * oprsi- V t . f\ želodce. 7 A ogljikovi hidrati list HN 0 srce. M G krvm "blok. -.i '. j ' ' £ arterije. I I hrbet LEV beljakovine plod DEVICA HLADNO ■ prebavila. E vranica. Jyj trebušna £ slinavka f sol. korenina. A gomolji korenina: MOKRO V spolni 0 organi, "Sr-, I D sečevod svS/ A rkxžy ogljikovi hidrati ŠKORPIJON list ♦ STRELEC 0 G f stegna, ^ beljakovine PLOD HLADNO Z sklepi. /f%f» t kolena, b In v i av kamniško Bistrico so postavljeni zabojniki za ločeno zbiranje Odpadkov, Večina osveščenih krajanov vestno odlaga tja vse vrste odpadnih snovi Že nekajkrat pa so neznani ^Unaki« prevrnili polne zabojnike Po rečnem nasipu. Dejanja so odraz Pomanjkanja kakršnekoli kulture in Odnosa dO skupnih prizadevanj ler pomenijo slab obet za prihodnost. Ob umestitvi avtoceste mimo Domžal Je bilo veliko besed in obljub namenjenih zaščiti tistega dela trase, ki gre po močvirskih travnikih med Puslovko in skakalnicami. Zaradi rastišč zelo redkih ogroženih vrst rastlin je bila za H biotop pri /avodu za varstvo naravne dediščine pogojena posebno visoka stopnja Zaščite, Danes se na leni »zaščitenem« fclu preostanka močvirja nedovoljeno "dlagajo predvsem gradbeni odpadki. Nadzorne in inšpekcijske službe ler dnigi Odgovorni si ob tem mirno zatiskajo oči. Ne ukrepajo pa niti v primeru, ko znam lastnik kmetijsko zemljišče v lumišah. ki je Zaradi uvrstitve v prvo območje trajno namenjeno kmetijski rabi, cel travnik zasuje z gradbenimi in drugimi odpadki ler ga še ogradi z dvomelrsko žično ograjo. Za popolnejšo sliko nerazumevanja vprašanj glede okolja pa še tO. V proslorskili dokumentih občine Domžale se je po javila nova (nora) ideja, da se predvidi lokacija za odlaganje in ravnanje z gradbenimi odpadki pod Sv. Trojico. Odločitev občinskih oblasti za tak poseg v naravno okolje je popolnoma nerazumna, Velike količine ležkili odpadkov sc bodo vozile v hrib, teren v leni delu občine je kraški in izcedne vode pronicajo v Račo, odpira sc nova nečista dejavnost v okolju, ki zaenkrat sc nima industrije in večjih obiti, ima pa možnosli za razvoj kmečkega turizma. < Hllocili sc bo treba za turizem ali za odpad. Oboje skupaj preprosto ne gre. Društvo za varstvo okolja Domžale Kamnik Jože Nemec Volitve so pred nami! Ali je vzrok v leni, da enostavno nova doba in Evropa prinašata dimenzijo novega življenjskega bremena, ki ga ljudje enostavno več ne zmorejo? Pravega vzroka zagotovo nihče ne ve. DejStVO pa je, da z dobo, ki prihaja, postaja življenje vse težje, čeprav je navidezno vse lepo in brez ležav. Pa jc vendar lako. da življenje spravlja človeka v obup. nerešljive skrivnosti m težke zarate, ki Jim Včasih resnično ni videli konca. Spel bomo pili eni Zaradi veselja, drugi zaradi žalosti. Vsak razlog je dober! Čeprav dobro vem. da jc politika Strašno resna zadeva, ki pomembno usmerja naša življenja, se mi včasih zdi, da se v tem predvolilnem času vsi na nek način prav prijetno blefiramo. Verjemite, da lahko na prihajajočih volitvah izberemo takšne politike, ki bodo predvolilni čas raztegnili Se v vsa štiri mandatna leta? Osebno verjamem. Zalo vendar so »VOLITVE«! Izpod peresa upokojenca Jožeta Novaka HONDAAMBROŽ ZA SREČNE NAGRAJENCE Kljub počjinicam NA( iKADNA KRIŽANKA Študentske založbe I ITI K A iz Maribora niostalabicziHlineva. VI lrcdnišlvosmoprc|cli številne rešitve, največ Sreče pri Žrebanju ki jim jc prinesk) knjižna darila, pa so imeli: Franc Repovi, Pionirska 23. 1235 Radomlje. Janez Škrjanec, Periska 35a, I26l Ljubljana Dobninje; Majda Učakar, Jesenova l. 12 W Domžale: ban šoltič, Miklošičeva i, 1230Domžale;Janez ivirič. Vrba Hla. 1225 1 ukovicic. lozica (iomboc, Potočnikova32,1230 Domžale, Telička t iroselj.Pelechova I, 1235 Radomlje in Tina Tmbec, Detclovo nabrežje 1 b. 1234 Mengeš. Čestitamo! Danes nagrajuje HONDA AMBROŽ iz RADOMELJ, srečni izžrebanci pa bodo prejeli eno od naslednjih lepih nagrad: 1. brezplačen vikend najem vozila I K INDA ( IVK ! 2, plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT 3- plastična ročka 4 I olja CASTROL GTX 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami vasc rešitve pričakujemo dO vključno 15. novembra na naslov KI II TURNI 'X)M IRANCA BERNIKA DOMŽALE, Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo Izbrana območja v Občini Domžale Natura 2000 Uvod Velika hiolska in krajinska pestrost je posebnost naše majhne države. Tu živi preko 15 tisoč živalskih in šesl lisoč rastlinskih vrsl. Varstvo narave pri nas ureja Zakon o ohranjanju narave. Ob vstopu v EVTOpskO unijo pa je Slovenija na podlagi dopolnjenega zakona o ohranjanju narave in evropskih zahtev sprejela uredbo o posebnih varstvenih območjih - ekološkem omrežju Vilma 2000. Vsebuje seznam območij, ki jih jc naša država posredovala I v ropski komisiji v poli dilev. V Občini Domžale so izbrana in predlagana v omrežje šliri območja - Prevoje oz. lokaj Cešeniške gmajne, Ihan z okolico ler Ihanska in Bošlo-nova jama. Zakaj Natura 2000 ? Članice evropske unije so sprejele dva evropska pravna akla, imenovana direktivi, z namenom zagotavljanja biotske pestrosti z ohranjanjem pros-toživečih rastlinskih in živalskih vrsl ler njihovih naravnih življenjskih prostorov - habilalov. Glede na do ločila direktiv države članice predlagajo Evropski komisiji v potrditev najpomembnejša območja, ki jih je potrebno ohranili za uspešen obstoj m razvoj določenih vrsl. To so npr. inokrišča. logi, liavišča. jame, soline, svet nad gozdno mejo. Evropska unija je zato oblikovala projekt, po katerem naj bi do leti 2000 določili območja, pomembna za zagotavljanje biotske pestrosti, ki bi bila povezana v ekološko omrežje in ga poimenovali Natura 20(10. Za uspešnost projekta in doseganje cilja države izvajajo ustrezno, svoji in evropski zakonodaji prilagojeno naravovarstveno poliliko. Projekt Natura 2000 poteka še sedaj in zaradi različnih ležav ni zaključen, Natura 2000 v Slovenji Projekt Natura 2000 je v izvajanju Ministrstva za okolje, prostor in energijo ob sodelovanju Zavoda RS za varstvo narave in Agencije RS za okolje, ki se jima je priključilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo s sodelovanjem Kmetijske gozdarske zbornice in Zavodom za gozdove Slovenije. Pri projektu so sodelovale tudi druge strokovne institucije in društva. Merila za določitev območij so bila izključno strokovna. Območja zajemajo tretjino ozemlja Slovenije, kar je neprimerno več kol v Franciji ali Nemčiji. Evropski komisiji jc predlaganih 2X6 območij, od lega 26 na podlagi Direktive 0 pticah in 260 na podlagi Direktive o habitatih. Nekatera območja se tudi prekrivajo. Pomemben delež zavzema gozd. območja nad gozdno mejo, travišca in vodni pasovi. Za določitev območij je Slovenija imela zelo malo časa. S končnim predlogom so bile aprila 2004 seznanjene tudi vse slovenske občine, ki so na to lahko podale pripombe, za katere paje bil rok suci preoej kratek. Sredstva za izvajanje ukrepov Za izvajanje ukrepov so na voljo tudi določena sredstva iz slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) in evropskega programa Life III Narava in I jfe III Okolje. () možnostih črpanja virov iz okoljskega programa poteka obveščanje preko Kmetijsko gozdarske zbornice, o programu Life III pa je možno dobiti informacije preko spletnih Strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, oboje pa tudi preko razpisov v medijih. Netopir podkovnjak. loto: Andrej Hudoklin V občini Domžale so predlagana šliri posebna ohranitvena območja. Bošlonova (3.k ha) in Ihanska jama (I14.n ha) sta vključeni v območje glede na habilatni tip jama. ki ni odprta za javnost. Ihan z okolico (1X4 ha) pa zaradi netopirja malega podkovnjaka. ki ima zatočišče tudi v cerkvi sv. Jurija v Ihanu Tu je še območje, imenovano Prevoje. ki ga v Občini Domžale poznamo kol Cešeniške gmajne. V omrežje je predlagano zaradi evropsko pomembne rastline, kranjske site. Boštonova. Ihanska jama in okolica Ihana so na osamljenem domžalsko moravškem krasu idealen življenjski prostor netopirja, malega podkovnjaka. Netopirji so ena najbolj ogroženih vrst sesalcev v Evropi, Za preživetje nujno potrebuje kotišča-poletna zavetišča in prezimovališča -zimska zatočišča. Zanj |c najbolj primeren življenjski prostor za uspešno nadaljevanje vrste zakraselo območje s pašniki, listopadnim drevjem in grmičevjem s kraškimi jamami, v katerih prezimuje. Poleti si poišče varno zavetišče na podstrehah ali cerkvenih zvonikih. Tedaj se giblje na približno 250 ha velikem območju, kjer je ob vodi. na travnikih in v gozdu dovolj žuželk, s katerimi se hrani. Kaj lahko storimo, da bomo malega nc-lopirčka še dolgo videvali ob ve-čemem mraku'' Ne nameščajmo mrež na odprtine v starih opuščenih hišah in ne zapirajmo popolnoma podstreh. vh brez kolčne. Cvetovi so združeni v večevetne klase, ki so pri tej vrsti temnorjavi. Pri dnu rastlino obdajajo ovršni listi. Kranjska sita, sicer nevpadljiva rastlina, je ljubiteljica poplavljenih tal in bregov rek. zato tak habitat ohranjajmo in vzdržujmo tudi na tem območju . Z zasipavanjem in izsu-ševanjem vodnega biotopa bi uničili tudi rastišča ene redkih in ogroženih rastlin, ki se ponaša z imenom kranjska sita. Nam bo uspelo? Omrežje posebnih varstvenih območij narave Slovenije in Evrope povezuic urbana naselja, kulturno krajino in od človeka neokrnjeno, prvotno ohranjeno naravo. Skupaj nudijo dobre pogoje za uspešno življenje in delo človeka, vendar le, če se ne prekine veriga sožitja, ki jo tvorijo rastline, živali in človek v skupnem življenjskem prostoru. Potrudimo se. da nam bo uspelo. Več o projektu Natura 2000 lahko izveste na spletni sirani Ministrstva za okolje, prostor in energijo: www.natura2000-.gov.si. predloge območij v kartografski obliki pa si lahko ogledale na interaktivnem atlasu http://kremen.arso.gov.si/ NVatlas, kjer si morate pridobili geslo za vstop. Tadeja Šubic. svetovalka Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj Naj ne mine dan brez knjige (»impijske igre so za nami, še vedno pa lahko vzamete v roke knjigo OLIMPIJSKE IGRE, Popolni vodnik po največjem športnem prazniku na svetu, ki jo je izdala Tehnična založba Slovenije. V spremni besedi berem, daje to delo "popolni vodnik po največjem športnem spektaklu na svetu. Seznanila vas bo s poletnimi športnimi disciplinami od eksplozivnih tekov na atletskih stezah do graciozne gimnastike, od natančnega sabljanja do garaškega triatlona. Velika knjiga, polna podatkov, razkriva starogrške korenine poletnih olimpijskih iger in nam prikazuje prizorišča ter dovoli pogled v olimpijsko vas in zakulisjc. Digitalne ilustracije in presenetljive fotografije oživijo vse športne panoge poletnih olimpijskih iger. medtem ko odlomki o olimpijski preteklosti slavijo velike junake, tekmece in prireditve, ki razsvetlijo več kot stoletje dolgo olimpijsko prizadevanje." Mladinska knjiga in avtor Borut Mencinger in fotograf Stane Klemene vas vabita, da se odpravite na izlet s knjigo NARODNI PARKI SLOVENIJE in si ogledate lepote od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam. Kozjanskega, Goričkega, Mariborskega polja, Polhograjskih Dolomitov, Sečoveljskih solin. Snežnika. Kolpe in vseh 4X zavaiovanih OZ. za Zavarovanje predlaganih ohinoc jj v Sloveniji. Izvedeli boste, kateri so naši narodni parki in se prvo nedeljo z, veseljem odpravili odkrival njihove lepote. Mladinska knjiga ponuja mali žepni vodnik, ki ga je napisal Peter Skobrnc LJUBLJANICA. Z njim sc lahko odpravile po območju povod ja I jubljanicc od Snežnika preko kraških |iolj do njenega izliva V Savo, Spoznali boslc reko z mnogimi iineni in s pomočjo bogatega vodiča in zemljevida postali njen občudovalec. Čc ste ljubitelj dreves, tako kot jaz, vas bo knjiga DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM, avtorja Roberta Brusa, nadvse navdušila. Knjiga nas seznam s 1X6 drevesnimi vrstami. Avtor nam vsako drevo podrobno opiše, nas seznani s cvetenjem, razmnoževanjem, rastiščem in razširjenostjo tako v Sloveniji kot po svetu. Seznanili se boste tudi z uporabnostjo lesa, vlogo v okolju, s podobnimi vrstami in zanimivostmi. V knjigi lahko preberemo, da največja turška leska raste pred staro šolo v Vojniku in je visoka 10 m ter stara 100 let. daje hrast drevo z. največjo simboliko in so v starem Rimu nosili hrastove vejice k poroki, ker so zagotavljale ploden zakon, da je lovor v Grčiji veljal za drevo zmagovalca, da jc tisa drevo nesmrtnosti inje pri Keltih veljala za pogrebno drevo. Prelistajte m preberite to izjemno knjigo, razveselila vas bo. kot je mene. In če smo se ozrli na drevesa, prisluhnimo Sc pticam. GOZDNE PTICE SLOVENIJE je žepna knjiga iz zbirke Narava na dlani avtorjev Tomija Trilarja in Ala Vrezeca Spoznali boste 96 prebivalcev slovenskih gozdov in o njih izvedeli vse, od natančnega opisa, razmnoževanja, oglašanja, kdaj so ptice aktivne, so selivke in si seveda ogledali fotografijo, ki vam bo pomagala, da ptico spoznate tudi v naravi. Če boste jesenske dneve preživeli v naravi, preberite še knjigo ZELENI PLANET avtorja dr. Dušana Pluta, ki je izšla pri založbi Didakta. Avtorje v spremni besedi napisal: " Človeštvo je v razburljivi drugi polovici 20. stoletja doživelo največje povečanje blagostanja, hkrati pa so se zaradi rasti svetovnega prebivalstva, porabe energije in drugih naravnih virov pritiski na zeleni planet zelo okrepili. Tudi Slovenija, barvit pokrajinski mozaik, prispeva glede na število prebivalcev nadpovprečen delež k obremenjenosti Zemlje...Naši potomci nas bodo ocenjevali zlasti po ohranjenosti zeleno - modrega planeta, prejeti naravni doti. ki jim omogoča zdravo življenje in blaginjo." Torej, prebernno knjigo in naredimo nekaj za naše zanamce. Tatjana Kokalj londa Accord GLASBENI SLOG S HITRIM RITMIČNIM iN RIMAN1M GOVORJENJEM GLAVNO MESTO ITALIJE RUSKA TENISKA IGRALKA ZANKA, I NASTAVA PIA ŽEMLJIC V —■•■ '".m-v„„ ./,,. „' .... [i"JF" PRODAJA VOZIL AVTOKEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12,1235 Radomlje Tek: 01/722-75-34 Fax.: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net prodaja@honda-ambroz.com servis@honda-ambroz.com Http://www.hondaambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si IAMERIŠKA IGRALKA CARRERt EVA L0NGVKA AMERIŠKI IGRALEC (WARREN) MOČ, JAKOST NENADNO ZVIŠANJE CEN,NARAST DEJSTVO, DA SE KDO SPRAVI S KOM TEDENSKI ČASOPIS HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) FR IGRALEC NHIRFT ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV STROKOV NJAKINJA ZA KAZENSKO PRAVO SL. UMET. ZGODOVINAR (FRANCE) ANDERS Z0RN MESTO NA DANSKEM OTOČJE OB ZAHODNI IRSKI K0IČI TANAKA FANATIČEN ČLOVEK EGIPTOV. POLITIK EL SADAT ITALIJANSKI IGRALEC VALL0NE PUŠČAVI IZABELA (KRAJŠE) SEČ SANDI Č0LNIK tO SEKUND VZDEVEK BALONARJA SLAVKA Š0RNA MADŽAR MOŠKO IME RIBIŠKA MREŽA PERJE PRI REPI REKA V M0NG0 ll.ll TELEČJI HRBET S KOSTMI KENIJSKI POLITIK IDANIEL) DAVID NIVEN OČKA, ATEK 0LIVER KAHN OSMI ŽIDOVSKI MESEC SL. GLASBENIK (ATI) MLEČNI IZDELEK TISKANI/ DELO, IZDAJA ORGANSKE KISLINE ZAMINO SKUPINO PODZEMNI ŽUŽKOJED JAVNI GOVORNIK P000»A, IVANA PiS"*T*| TEčV" I U FIGURA ŠUND0V ™?*S.K* SI ANDRF PARLAMENT AGASSI URADNO PISMENO POTRDILO SIMON R0BINS0N JAPONSKI PISATELJ IKOBO) NEM FILOZ (GEORG) MATI GRŠKIH BOGOV TRINI OAUSKl SPRINTER BOI DON POČELO IA0IZMA POMOČ: MASKOTA-talisman, KNESET-izraelski parlament, RANDERS-mesto na Danskem, IJAR-osmi židovski mesec, TIA-ameriška igralka Carrere, ORATOR-javni govornik, ARAN otočje ob zahodni Irski, STELE-slovenski umetnostni zgodovinar (France) \ Domžale Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO KAMNIŠKEGA območja POSLANSTVO DRUŠTVA: Da širi idejo o biološko-dinamičnim gospodarjenju z naravo, kar zajema: -trajno ohranjanje rodov itnosti tal in tO / delom / naravo, ne proti narav i; -pridelava zdrave, neoporečne hrane, ki vsebuje vso vitalno energijo; -vzgoja domačih semen, ki niso hibridna niti gensko spremenjena; -ustvarjanje trajnega ekološkega ravnovesja zemlja-rastline-živali-ljudjc; -informiranje prebivalcev o pomenu zdrave hrane za zdravo življenje. KOLEDAR AKTIVNOSTI V: Septembru in oktobru 2004: - KDAJ: torek, 31. 8. 2004 ob 1°. uri. - KJE: knjižnica Domžale. - KAJ: predavanje: "Naravno kmetovanje in priprava ozimnice na tradicionalen način na Planinci Kalobc". - KDO: Alojzija Erjavce - KDAJ: torek, 14. 9. 2004 ob 19. uri. - KJE: knjižnica Domžale, K VI: predavanje: ''Kmetovanje na biološko dinamičen način v jesensko zimskem času". - KDO: Franka Ozbič. ing. agronomije - KDAJ: sobota. 25. 9. 2004 ob 14. uri, - KJE;: demcler kmetija Videmšck v Dobu, - KAJ: "Zakopavanje biološko dinamičnih preparatov". - KDO: Jože Grabljcvcc - KDAJ: torek, 5. 10. 2004 ob 19. ari, - KJE: knjižnica Domžale, - KAJ: "Celovito zdravje in zavedanje". - KDO: Joša Medved K.IE LAHKO DOBITkEBBBI PRIDELKE: - vsako soboto na Dcmctcr stojnici na tržnici Domžale na Dcmctcr kmetijah: - Cvetka Videmšck, DOB 01 721 20 03 - Marija Udovč-Galcs, KRAŠNJA 01 723 41 60 - Iris Golob in Tomaž, NEVLJE 041 365 618 Obveščamo vas, do bo jesenski ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik d.0.0. v občini Domžale opravljalo od 20.9. do 24.9.2004 Akcija jc namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako nc sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi. poleg žc naštetega tudi nc bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Hkrati vas obveščamo, da bomo zbiranje in odvoz NEVARNIH ODPADKOV organizirali od 27. septembra do 2. oktobra 2004, natančnejši razpored bo objavljen v naslednji številki Slamnika. Občina Domžale Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. Domžale Kopalne sezone še ni konec Zavod za šport in rekreacijo Domžale obvešča vse obiskovalce Kopališča Domžale na spremenjeni obratovalni čas, ki velja od ponedeljka, 30.8. do zaprtja, predvideno 12.9.2004. Kopališče bo odprto vsak dan od 14.00. do 19.00. ure, ob vikendih od 13.00. do 19.00. ure. V primeru lepega vremena in višjih dnevnih temperatur bo Kopališče odprto že ob 10.00. uri. Za obisk bazena se plača karta za popoldanski obisk - za odrasle 700,00 SIT, za otroke 500,00 SIT. Obiščite nas in si podaljšajte prijetne poletne dni! Zavod za šport in rekreacijo Domžale Novo v Domžalah Arkada interier - vse za vaš dom Od 18. septembra 2004 dalje ho v Domžalah, na Aškerčevi 6a, v pritličju nekdanje tovarne TOKO (oh Katji in Menul. Arkada interier odprla prodajni salon kompletne opreme notranjih prostorov - od izbire ma- terialov do končne izvedbe. Kupcem bomo zagotovili strokovno svetovanje in jim ponudili: zavese in tekstilne dekoracije za okna (guhanke, roloji), blazine in prevleke za stole, oblazinjeno pohištvo in ležišča (tapetniško blago), dekorativne in funkcionalne tekstilne izdelke (prti, nadprti, posteljna pregrinjala), posteljno perilo, nadvložke in zaščitne prevleke za vzmetnice, tekstilne izdelke otroškega programa ter tekstilne in lesene talne obloge (tapisoni, parketi). Arkada interier z novim salonom ne razširja le ponudbe na tem področju, temveč skupaj s podjetjem Katja in A len na domžalski lokaciji razširja proizvodnjo, omogoča nova delovna mesla Ici strankam zagotavlja prilagojen pristop k oblikovanju bivalnega prostora. Posebej pa vas obveščajo, da vam zagotavljajo svetovanje pri opremi celotnega interiera, šc posebej pa izmerc na domu, šivanje zaves in tekstilnih dekoracij za okna po meri, tekstilne izdelke lastne proizvodnje, vgradnjo tekstilnih in lesenih talnih oblog. Do konca oktobra vam zagotavljajo 20-odslotni popust ob menjavi starih zaves za nove Dobrodošli! STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 -. ALU in PVC okno in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - Izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik Avto moto touring klub Domžale vabi na prireditev Slovo od poletja v soboto, 25. septembra 2004 od 14. ure dalje v okolici TEN TEN DOMŽALE. Več informacij: \vww.avto-mnto- touring.has.it Program: Promocija avto kluba, dirkalni avtomobili, motorji »ala« touring, predelani avtomobili, družabne avto-moto igre, srečelov, vožnja z motorji po prvem in zadnjem kolesu, panoramska vožnja skozi mesto in presenečenja. Poskrbeli bomo tudi za hrano, pijačo in muziko... Naslednja - 12. številka SLAMNIKA, bo izšla 24. septembra 2004. do 13. septembra 2004 pa imate čas. da nam na že znane elektronske naslove vera.vojska > domz ale.si ali na info@kd-domzale.si, lahko pa tudi po pošti ali osebno na sedež uredništva prinesete prispevke in fotografije. Naslednji bo Accent! accent 1.3 gl/klima Ker ima bogato opremo za varnost in udobje: servo volan, dve zračni vreči, klimo, centralno zaklepanje, el. paket , radio s CD predvajalnikom ... Ker vam nakup olajšamo z izjemno ugodnimi kreditnimi pogoji. Ker je vaša že za 2.292.480 SIT www.avtocenter-subelj.si PROOAJA: tal.: 01 72 16 221 HYunrjHi V M 'A **/NAC^ STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. - 18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. - 18. ure Petek od 9. - 12. ure Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vest-nik Občine Domžale, št. 9/2004) Oddelek za družbene dejavnosti Občine I kjmžale objavlja RAZPIS štipendij za dijake in študente v občini domžale za šolsko leto 2004/2005 PREDMET RAZPISA I ločina I Jomžale /a šolsko lelo 2004/2005 razpisuje štipendije za 1. nadarjene dijake in študente, 2. socialno šibke dijake in študente, 3. dijake deficitarnih poklicev s področja obrti za poklice: zidar, tesar, mizar, oblikovalec kovin, obdelovalec kovin, elektrikar-clektronik, elektrikar-energelik, 4. dijake in študente kmetov, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno bivališče v občini I lonizalc. niso zaposleni in nimajo dnige štipendije. Vsi kandidati morajo predložili: i/polnjen obrazec: Vloga za dodelitev šlipendije, življenjepis, dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene, poleg navedenega obvezno priložijo še: dokumentacijo, s katero izkazujejo posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno), dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini Domžale. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za socialno šibke dijake in študente ter štipendijo za dijake in študente kmetov, priložijo še: dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter dokazila o premoženjskem stanju, dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom (velja le za dijake in študente kmetov). Zgoraj navedena dokazila lahko pridobi uradni organ sam na podlagi uradnih evidenc, če vlagatelj poda ustrezno pisno soglasje v izpolnjenem obrazcu Vloge za (\< delitev štipendije. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij: - /a kandidate pod točko L in 3. - nadarjenim dijakom in študentom ter dijakom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku in študentu od vključno dnigega (2) letnika dalje, praviloma z najmanj prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (X) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti. - za kandidate pod točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pral prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družiti z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji in katerih premoženjsko stanje jc slabše. Pravico pridobiti štipendijo za dijake in študente kmetov ima kandidat, katerega starši se preživljajo izključno s kmetijstvom. Prednost pri dodelitvi štipendij dijakom in Studentom kmetov imajo listi z najnižjim dohodkom na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis in katerih premoženjsko stanje je slabše. Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do petka, 15. oktobra 2004 na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, I jubljanska 69,1230 I tomžale. Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www.domzalc.si) pod rubriko razpisi. Strokovna služba ho obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku 0 štipendiranju v občini Domžale (I liadni vestni k Občine I )omžale šl.n/2004) O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni DO opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 7241-305. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Ljubljana I rad za delo Domžale Ljubljanska so 1230 Domžale tel, 01 72 41 445 las 01 72 12 6X1 http://www.ess.gov.si IZTEKA SE ROK ZA ODDAJO VLOG ZA REPUBLIŠKE in ZOISOVE ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE IN VAJENCE Izteka se rok za oddajo vlog za Republiške in Zoisove štipendije za dijake in vajence. Vloge so na voljo v knjigarnah in na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje www.ess.gov.si. Rok za oddajo vlog za dijake in vajence je 8. september. Vabimo vas, da vlogo oddale čim prej in se lako izogne dolgim čakalnim vrstam v zadnjih dneh. Ne prehitro v šolo September je čas, ko otroci začno z novim šolskim letom, lako smo se v Slovenski demokratski mladini odločili, da pripravimo zanimiv izobraževalni projekt pod imenom Ne prehitro v šolo. Menimo namreč, da ima preventiva v cestnem prometu velik pomen, ki pa sc ga ljudje vse premalo zavedamo. Otroci so soudeleženci v prometu in njihova varnost je zelo pomembna Projekt bo izpeljan na kartodromu v Kopru, v soboto, II. septembra 2004. V projektu bo sodelovalo 12.5 osnovnošolskih otrok (5. do X. razred oziroma 'v do 9, razred) iz cele Slovenije, ki se bodo prijavili preko lokalnih odborov. Vsi zainteresirani otroci iz naše občine se lahko prijavite preko elektronskega naslova SDS Domžale sddom@VOlja.nel ah preko (ilavnc pisarne SDM, Komenskega II, 1000 Ljubljana do i. septembra 2004. Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel, 430-26-85 in 051/355-250 (Zoran). Slovenska demokratska mladina 00 Domžale stran 21 Atletski klub VELE Domžale Lep izkupiček medalj Stadion oh Velenjskem jezeru je hil in II. julija 2004 prizorišče odprtega državnega prvenstva Slovenije za člane in članice. Glede na to, da so olimpijske igre pred vrati in da so nekateri tekmovalci še lovili eno izmed zadnjih priložnosti za dosego norm. je bilo dvodnevno tekmovanje zelo zanimivo, vzdušja pa ni moglo pokvariti niti vreme, ki je nastopajočim z. dežjem in hladnim ter premočnim vetrom kvečjemu nagajalo. Na prvenstvu, kjer je bil postavljen do sedaj najhitrejši tek Slovenca, a s premočnim vetrom, so nastopili tako domžalski tekači kol metalci in skakalci. Po uvrstitvi jc bil najboljši tekač Peter Kaslclic, ki je v teku na 1500 m osvojil betic mesto na državnem prvenstvu, njegov rezultat 3: *.ID min pa je zadoščal tudi za peto 'neslo na odprtem prvenstvu, ki sta ga popestrila dva hrvaška tekača. Peto je ndlično nastopil tudi dnigi dan, koje svojo Uvrstitev ponovil, in sicer v teku na 800 m. kjerje z rezultatom 1:53.37 min spet stopil na tretjo stopničko in prevzel svojo dnigo »Onasto medaljo. Med 400-mctraši je z ■czultatom 53,57 s na 19. mestu zaključil Dušan Zaje. ludi atletinje s svojimi uvrstitvami niso zaostajale. Najboljša je bila zagotovo Spela Kižan. ki je bila prejemnica srebrne ■nadalje v teku na 5(XX) m( 1 8:22,25 min). Ovc mesti slabše seje na I (K) m uvrstila ""lana I loslnik, ki je v kvalifikacijah s premočnim vetnim dosegla rezultat 12,22 s. finalni tek in rezultat 12,43 s pa je zadoščal za končno nehvaležno četno mesto. Na enknit daljši preizkušnji je nastopila Manea Velkavrh. ki je bila v teku na 4(K) m z rezultatom 62,40 s sedma. Kot skakalka v daljino in Doskoku se je predstavila Nastija Capuder, v Doskoku je bila z rezultatom 11,87 m druga, v daljino pa je pristala pri 515 cm in sni man mestu. Med metalci sla nastopila Jože in Erika Pimat. Prvi je bil 10. v metu krogle (12.50 m). Krika pa jc nastopila v metu diska, kjerje bila pela s 33,13 m ler kladivu, kjerje met 26,92 ni zadoščal za sedmo mesto. Čestitke in lepe počitnice, septembra pa enako uspešno naprej! B.V. Medalja ji je ušla le za nekaj stotink Ravne na Koroškem so 18.7.2004 domžalskim atletinjam skoraj prinesle še zadnjo medaljo na državnih prvenstvih letošnje sezone, in sicer na prvenstvu za mlajše mladinke, kjer jc v sivi barvi VELE Domžale tekla Manca Velkavrii. Manea je nastopila v teku na 6(X) m, kjer je z rezultatom 1:36,80 min postavila tako osebni kot tudi klubski rekord, bkniti pa osvojila nehvaležno četrto mesto. Nogomet Tekmovanja so se začela Nogometniklub AVIODI BEVEC Dob I lani sc bodo za pokal MNZI jubljane v Predkrogu 8. septembra pomenu' v 1 tobu ■Svobodo iz. Kisovca, v 3. ligi zahod pa v prvih dveh krogih igrali neodločeno I*Wi Portorožu-Pii-anu (I ' I) v gosteh >W proti Brdom 2 : 2 doma. Mladinci * bodo za pokal MNZ v predkrogu septembra pomerili z Rudarjem v Trbovljah, v ligi MNZ. Ljubljane, kjer jc Mi ekipa NK Radomelj, sc tekmovanje »e m počelo, enako tudi ne pri kadetih, tU tekmujeta ludi NK Radomlje in NK Ihan, medtem ko starejši dečki tekmujejo v 2. ligi MNZ I .jubijana. kjer so tudi NK I )omžale. Mlajši dečki bodo igrali v 2. ligi MNZ. I,jubljane. cicibani do 10 let P'i v skupini A lige MNZ I .jubijana. tudi ekipa do X let bo v skupini A. Nogometni klub KALCER Radomlje Člani se bodo za Pokal MNZ. Ljubljana v predkrogu pomerili z NK Ihan. v * hgi zah(xl pa so doslej dosegli dva DpOdlocena rezultata z ekipo Radi Krke doma in s Šenčurjem v gosteh. Mladinci se bodo za pokal MNZ '-.jiibljane v predkrogu pomerili' NK Nogometni klub Domžale Razpored SI.MOBIL vodafone lige 2004/05 (jesenski del) 6.krog - Ljubljana: Domžale (12.9., ob 16.00) '•H - Domžale: Kumho Drava (19.9., ob 16.00) "•H - Domžale: Primorje (22.9., ob 16.00) '•kroj- Maribor P.L: Domžale (26.9., ob 16.00) lO.krog - Domžale: Mura (3.10., ob 16.00) "■krog -B.Krajino: Domžale (17.10., ob 15.00) 12. bg - KD Olimpija: Domžale (24.10., ob 15.00) 13. krog-Domžale tZajorje (31.10., ob 14.00) 14. kroj-Gorita: Domžale (7.11., ob 14.00) 15. krog - Domžale: CMC Publikom (15.11., ob 14.00) 16. krog-Koper: Domžale (21.11., ob 14.00) 17. krog - Domžale: Ljubljana (27.11., ob 14.00) SPORT 5. september 2004 - SUPERMOTO V Kamniku dirka po 30-ih letih Balinanje Balinarji EIS Budničar V vseh balinarskih ligah smo nekje sredi prvenstva, v drugi ligi vzhod igra tudi ekipa KIS Budničarja, ki je v enajstih krogih premagala Fužine z 18:6, Dobrovo s 16:8, Iržičs 13:11. Polje s 17:7. Velenje Premogovnik s 16:8 in Sodček s i(,:8, I užine s 14: 10 in Čirče Van Den z 21:3. doživela pa je poraz, s Čirčami Van Denoui s 15:9, Radovljico Alpetour s 14:10 in Mengšem 16:8. Nahajajo se na 4. mestu, takoj za Velenjem, Mengšem in Radovljico - z njimi imajo enako razmerje zmag in porazov, vendar pa slabšo razliko v igrah. 20. junija pa sta na državnem prvenstvu dečkov pri dvojicah zelo dobro nastopila Aleš Žavbi in Grega Markič, saj sta osvojila končno 6. mesto, bila pa sta tudi edina predstavnika balinarske zveze Ljubljane v tem finalnem delu Na balinarskem turnirju občine Rogaške Slatine imenovanem Anin sklad je nastopilo 16 moštev zmagala je ekipa Jesenic - izmed 30 prijavljenih igralo je 127 igralcev - v izbijanju je bil najboljši član kluba Lis Budničarja iz Količevega, Uroš Markič. Urban Žnidaršlč V naši okolici točneje v Kamniku se po več kot tridesetih letih ponovno obetajo niotociklistienc dirke. V nedeljo, 5. septembra, bomo od 13. ure naprej namreč priča hitrostni mednarodni motoeiklistični dirki SITAR PNELJMATIC CENTER 2004. Peta letošnja dirka bo štela za hitroshio državno prvenstvo Slovenije in Hrvaške v razredih supennoto. skuter in minimoto. V najmočnejšem razredu SUpClllUto, kjer nastopajo vozniki z motorji do 650 cem, letos kraljuje član AMD Domžale Beno Šiem. ki s 100 točkami vodi pred Tadejem Korošakom (RT (ieodrill) in Markom Škarjo, domačim voznikom AMD Silar Dunlop Raeing T cama. (ilavni boj sc tako obeta prav med temi tremi vozniki. V razredu do 450 ccm. ki je zaradi svoje množičnosti m izenačenosti voznikov letos tudi najzanimivejši, trenutno vodi prav lako voznik AMD Domžale Gregor Milošič, ki je letos doslej zbral 130 točk. Za ovralnik mu dihala Aleš I llad in Rok Sitar, OOB lana AMD Silar Dunlop Raeing leama. V obeh razredih gre torej za veliko rivalstvo prav med vozniki iz Kamnika in I )oiuzal. Zanimivo je tudi v obeh razredih skiilcrja, kjer v razredu do 70 ccm premočno vodi Beno Lipnik iz. kluba AMD Orjaki. Nc smemo pa prezreti izjemno zanimivih voznikov z minimoto motorčki, kjer ponavadi kot prvi v cilj privozi Matjaž Leban iz AMTK Koper. Ob slovenskih voznikih bomo videli v razredih supermoto in skuter tudi nekaj tujih dirkačev, ki bodo zagotovo dobrodošla popestritev tekmovanja. Dirka bo v poslovno trgovskem centru Perovo. v neposredni bližini Sitar Pncumatic Centra na 640 metrov dolgi progi. Sestavljena bo iz obeh prvin za dirke supermoto, česar v Sloveniji letos šc prav tako nismo videli. Kar 160 metrov bo namreč makadama, v okviru katerega bosta tudi dve visoki mizi za skoke, ki bodo dovoljevali polete tudi do 10 metrov. In da bodo prišli na račun resnično vsi, bo v spremljevalnem programu za zabavo skrbela popularna glasbena skupina Atomik llannonik. Teniški klub Radomlje Igrali bodo v prvi gorenjski teniški ligi Ekipa T K Radomlje je v letu 2004 nastopala v drugi gorenjski ligi. V devetih tekmah je dosegla osem zmag in en neodločen izid. S tem je osvojila Zagorje V gosteh. Kadeti bodo skupaj z Rumom Ul Dobom igrali v ligi MNZ Ljubljana, mlajši dečki v 3. ligi MNZ Ljubljana, cicibani do 10 let v skupini B lige MNZ. Ljubljana skupaj s prvo ekip Domžal, do X let prav tako v skupini B z ekipo I )omžal. Nogometni klub Vir (lani se bodo v predkrogu za pokal MNZ Ljubljane pomerili z ekipo Mengša in igrali v 2. ligi. Nogometni klub Ihan (lani se bodo v predkrogu za pokal MNZ Ljubljana pomerili z NK Radomlje v Radomljah, sicer pa igrali v I. ligi MNZ Ljubljane, kadeti bodo skupaj z NK Dob iu NK Radomlje igrali v ligi MNZ Ljubljana, cicibani do 10 let pa v skupini C lige MNZ Ljubljana skupaj z drugo ekipo Domžal. Ženski nogometni klub Domžale ( lanice so z ekipo Krke doma izgubile s 3 : 0 b.b., saj tekme ni bilo. Žalostno je, da letos ne bodo nastopale ne v članskem ne v tekmovanju do 16 let. Urban Žnidaršlč Domžalski K.K. Atom Z, 8-dncvncga poletnega karate seminarja, ki je od 17. 7. do 25. 7. potekal v Izoli, seje vrnilo 21 kara Icislov in karaleistkinj domžalskega Atoma, med katerimi so bili tudi kandidati za EP, ki bo v oktobru v Ukrajini. Seminarje potekal v sklopu priprav v dveh delih. Na koncu prvega dela je bilo polaganje za šolske pasove, v drugem delu pa so se pridružili nizozemski in belgijski karateisti. Nizozemske karateisle je vodil mojster Ridollo Biaggio 6. Dan, ki je skupaj s slovenskim selektorjem Ivanom Čeričem A. Dan prevzel vodenje drugega dela seminarja. V sklopu priprav so se domači in tuji karateisti večkrat pomerili med seboj. Prvi del tekmovalnega obdobja v letu 2004je bil za domžalski karate klub Atom popolnoma uspešen. V februarju so osvojili mednarodni pokal »Ru8e 2004«, na državnem S.K.I. prvenstvu so osvojili pokal za I. mesto v katah in t. mesto v borbah, osvojili so (lokal na odprtem turnirju šolskih pasov »Radlje 2004«. Izredno uspešno so zastopali Slovenijo na tekmovanju v avstrijskem Braunau, kjerje Tadej Trinko zmagal v borbah absolutno moški in Sonja ('erar pri ženskah. Timotej Kokalj, zmaga kate dečki. Gašper Skok 3. mesto. Na šolskem DP je ekipa OŠ Domžale osvojila I. mesto med osnovnimi šolami. Osvojili so pokal za 1. mesto na tekmovanju v Poljčanah, kjer jc športna unija organizirala karate tekmovanje v gibanju »Veter v laseh s športom proti drogi«. Veliko medalj so osvojili tudi na tekmovanjih v ljubljanskem okolišu. V juniju je bil pri mojstru Lovrencu Kokalju na osebnem obisku z družino italijanski mojster in večkratni svetovni prvak v borbah Paulo Lusvardi 6. Dan. Ob obisku so mojstra izkoristili za dva nepozabna treninga in ga povabili na vsakoletni piknik pri Jurju v Kamniški Bistrici. Dobri odnosi so prišli prav na treningu v italijanskem Riminiju v mestu Igea Marina. Zenmedla prvo mesto v druci gorenjski teniški lini in se za naslednjo sezono uvrstila v prvo gorenjsko teniško ligo. ("lani teniške ekipe TK Radomlje v letu 2004 so bili Samo Skvarca, David Capuder. Aleš Maček, Peter Hafner. Miha Pančur. Miha (erar. Tomaž Jeran in kapetan Igor Mihelj. Kot zelo velika okrepitev v sezoni 2004 seje izkazal novi igralec Samo Skvarča, kije dobil prav vse dvoboje posameznikov Lkipa trenira in igra tekme na igriščih Teniškega kluba Radomlje Odlikuje jo mladost (jc med najmlajšimi v gorenjski ligi). medsebojno prijateljstvo in skupno veselje do tenisa Zmago jc ekipa proslavila tudi z obiskom ATP leniškega turnirja v t Imagu. kjer smo opazovali igro najboljših teniških igralcev na svetu. Gorenjska teniška liga je liga za rekreativne teniške igralec, ki igrajo v teniških klubih od Kranjske gore pa do Ljubljane V vsaki ligi jc po deset moštev. Tekme sc igrajo po cnokmžncm sistemu vsaka ekipa z vsako. V vsaki tekmi se odigrajo štiri tekme posameznikov, potem pa še dve tekmi dvojic. Igra se na dva dobljena seta. ob rezultatu I: I v setih sc igra podaljšana igra do deset točk. Ekipa TK Radomlje nastopa v gorenjski teniški ligi od sezone 1999. Takrat smo začeli z nastopi v četrti gorenjski ligi. Do leta 2001 smo sc prebili do druge gorenjske lige. v kateri smo igrali 2 leti. V sezoni 2003 smo prvič igrali v prvi gorenjski ligi. vendar pa smo zaradi poškodbe ključnega igralca izpadli v drugo gorenjsko ligo. V sezoni 2005 bomo spet tekmovali v prvi gorenjski ligi. Zaradi vse boljšega igralskega kadra in napredovanja igre vseh teniških igralcev načrtujemo uvrstitev vsaj na sredino lestvice. K našim uspehom pa so veliko pripomogli tudi naši sponzorji, ki so nam finančno pomagali Za pomoč sc jim zahvaljujemo. Rezultati in uvrstitve ekip druge gorenjske teniške lige v sezoni 2004: P.H. Otroška poletna nogometna šola Dob 2004 M . i■ ,,i. l treninaom vse do Petek, zadnji dan otroške poletne nogo- letni igralce, sedaj trener, I Nogometni klub AvtoDcbcvc Dob je pa nadaljevan c s t, ningon vs lo . I (Mj .. Sl|.|(1 ,k.sirovic. N"g"inetni klub AvloDehcvc Dob je k'tos v začetku spomladi dobil novo [•Pravo. Starejše so zamenjali mlaj-" ki so bili temu primerno polni l,"''gije in ambicij (kar še vedno ■»)> I' den izmed načrtov je bila tudi POletna lola nogometa za otroke Keneractj 19921998, ki Je bila tudi Plemiči-,,., šola v tem urejenem tr<%ligaškcm klubu. ''"•no so prijavljenih otrok, vključno z £n<> deklico, je v sredo, 11. avgusta ob ■'"'i zjutraj prvič »topilo na rgrisče tet Wćelo s treningi. 6 domačih trenerjev JeOtroke razdelilo v I skupine, in sicer Slede na starost, tako da so posebej ,rcnirale sekcije U-8, U-10, U-12 in '"'4. Že prvi dan je zaznamovalo lepo Vlci"e, kar je bilo vsekakoi velik plus ^""i-niu dogaj Ulju, tako da so otroci :'llk» nemoteno trenirali, ob 10, uri Jln Jc tako čakal krajši premor, nato pa nadaljevanje s treningom vse do 12. ure Sledilo je obvezno tuširanje, po njem pa odhod na kosilo, in sicer na Jamarski dom. Tam smo si pogledali šc Železno jamo. nato pa za nekaj uric odšli šc na domžalski bazen in okoli petih poslovili. Ugotovili smo, da smo prvi dan opravili z odliko, čeprav smo imeli nekaj manjših ležav z avtobusom. Tudi dnigi dan seje tako kot pivi začel ob X. uri zjutraj ler trajal v se do 12. ure Zopet nas je vmes čakala malica s sokovi, ostalo pa je bil le trening, trening, trening. Po njem oziroma po tuširanju smo otro kom razdelili posebej pi ipravljcnc majice z motivom poletne šole, nato pa vsi enako oblečeni odšli na kosilo na Trojane, Vcn-dai lo od dneva še ni bilo vse, za konec JC sledila šc vožnja do Logarske doline, seveda pa vse ni oslalo le pn vožnji, saj smo del poti tudi prehodili. Četrtek smo lako končali nekoliko kasneje kol sredo, kai pa nikog......motilo. Petek, zadnji dan otroške poletne nogometne šole. pa je bil zagotovo najbolj zanimiv dan v celotnem poteku poletne šole. Otrokom smo dopoldne namenili počitek, tako da smo sc zbrali šele ob 3. uri popoldne, saj bi bilo celodnevno dogajanje cnoslavno preveč naporno. Tako pa nas je najprej z obiskom počastila trenutno vodilna ekipa na prvoligaški sceni Kumho Drava. / njo smo opravili nekaj pogovorov ter fotografiranja. Le nekaj minut po njihovem odhodu je v Športni park Dob s svojo hčerko prišel igralec Domžal, bivši igralec Izole, Olimpijc, Gorice in Maribora, Dejan Djuranovič. Duro jc pokazal pravi profesionalni obraz, saj jc Otrokom razložil veliko stvari m jim razdelil veliko nasvetov in izmed vseh gostov seje prav on najdlje zadržal v poletni šoli. tako da je zaradi lega celo kasneje prišel na domžalski trening. Pohvalno. Naslednji gost je hil dolgo- letni igralce, sedaj trener, bivši trener Olimpijc, Suad Bcširović. ki jc prav tako kol Dejan otrokom podelil mnogo nasvetov, z obiskom pa nas je počastil šc en domžalski nogometaš, vratar I uka (iiesak Po vseh teh obiskih so otroci nadaljevali z lažjim treningom vse do 6. ure zvečci, koje bil čas za kosilo oziroma lahko bi rekli da za zgodnjo večerjo, Tokrat nismo šli nikamor, pač pa je gospod Kovač iz gostilne Kovač kar k nam pripeljal žc pripravljeno hrano, od zrezkov in nabodal pa vse do sladoleda. Po njeni so sc otroci začeli pripravljali za tekmo pod žarometi, sc pred njo pa so sc seznanili s članskim moštvom Doba. ki jc ravno končalo trening. Ti so se jim še sami predstavili ter jim dali šc nekaj zadnjih napotkov pred zaključkom poletne šole Čeprav sc jc vreme na koncu poslabšalo in jc začelo deževali, to otrok ni molilo in so na skrajšanemu igrišču med seboj odigrali srečanja; tako kot so bili otroci deljeni med treningom, je bilo tudi med tekmo. Sekcija U-8 jc igrala med sabo, U-10 med sabo, U-12 med sabo in tudi U-14 med sabo. Čas je tako hitro minil in ob koncu jc polna tribuna staršev ter ostalih gostov z lepo gesto nagradila delo vseh sodelujočih v poletni šoli, predvsem predsednika Marjana C'c-rarja, ki žc danes razmišlja o ponovitvi poletne šole, seveda s še več udeleženci in z daljšim potekom le-te. Jure Osolln ŠPORT stran 22 Domžalski plesni dan Vsako leto sc v Domžalah odvija že tradicionalna plesna revija v organizaciji Plesne šole in Plesnega kluba MIKI, Domžalski plesni dan. laku jc v soboto, 12. junija prireditev potekala v Dvorani komunalnega centra Domžale, nb nastopih mnogih plesalcev in drugih gostov. PŠ in PK MIKI sta na letošnji tradicionalni reviji ZOpet uprizorila prijeten celodnevni plesni dogodek. Žc v poznih popoldanskih urah so gledalec navduševali predšolski otroci in koncert Romanc Kranjčan. Nato jc sledilo tekmovanje plesalcev PS MIKI. To ni bilo povsem običajno tekmovanje za mikijevec. PŠ MIKI je svojim plesalcem ponudila poseben izziv; na tekmovanje so sc prijavili plesalci s koreografijami, ki so jih sestavili sami in nc njihovi pedagogi. Zunaj na ploščadi Vele se jc kasneje odvijal nastop otroške folklorne skupine Društva narodnih noš Domžale, ki jo vodi ga. Boža Baucr. Popoldne sc jc dogajanje nadaljevalo v dvorani, kjer je prireditev spretno povezoval Konrad Pižon- Kondi; nastopile so skupine predšolskih in šolskih otrok ter odrasli. Gledalce v dvorani sta najbolj navdušili ravno nastopajoči skupini odraslih; MEGA KLUB (plesni pari) s točko »Zadnji ča ča v Parizu« ter skupina trebušnih plesalk s točko »1001 noč«. Gostje popoldanskega dneva so bile članice dekliške pevske skupine SIRENE pod vodstvom Petre Grkman. In že se je popoldan prevesil v večer, v sklepno dejanje revije. Zadnji del prireditve jc s slavnostnim govorom odprl podžupan g. Toni Dragar, kasneje pa je vajeti dogajanja prevzel in prireditev povezoval vsem znani slovenski igralec, Jernej Kuntncr. Nastopili so klubski plesalci s točkami, ki jih predstavljajo na tekmovanjih. imeli pa so tudi posebej pripravljene koreografije prav za lo priložnost. Tudi večerni del je gostil pevsko skupino SIRENE, poleg njih pa še navijaško plesno skupino ZMAJČICE in profesionalno skupino FLAMF.NCO, ki deluje pod vodstvom znane strokovnjakinje za tovrstno plesno zvrst, ga. Jelene Markovič. Prireditev je tudi letos potekala v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, skozi celoten dan je plesno revijo obiskalo okoli 2.400 obiskovalcev, predstavilo pa je približno 800 plesalcev in drugih nastopajočih. Prireditev so popestrile tudi zanimive nagrade, ki so jih prejeli vsi nastopajoči (LeMarc d.o.o.) pa tudi nekateri gledalci. Ob nakupu vstopnice jc namreč potekalo žrebanje, nagrajenci pa so domov odnesli praktične nagrade (Mcreator d.d., LeMarc d.o.o., SI J BRIN A in PŠ MIKI). Mikijevci so se pojavili tudi z novimi nenavadnimi slogani: MIKI PLEŠEMO (predšolski m šolski plesalcu. MIKI UŽIVAMO (odrasli plesalci), MIKI OSVAJAMO (klub). MIKI ZMOREMO (plesna terapija), MIKI PREDAJAMO (plesni pedagogi). Z novimi slogani pa vabijo medse tudi nove člane, ki bi sc jim hoteli pridružiti; in sicer, v soboto, 11. septembra bo potekala avdicija za bodoče člane PK MIKI za plesne zvrsti: SI in I.A plesi, jazz balet, hip-hop in navijaško plesna skupina; Ob 9.30 uri za pionirje (letnik 1998 1994) in ob 11.00 uri za mladince in člane (letnik 1993 in več). Avdicija sc bo odvijala v prostorih PŠ in PK MIKI, na Kamniški cesti 24, v Zgornjih Jaršah. Bodoči člani, dobrodošli v mikijevi Plcsalnici. T. B. KK Pirueta Patricija državna prvakinja Državno prvenstvo v umetnostnem kolalkanjil je prineslo kotalkarskemu klubu PIRUETA še eno zlato odličje, in Sicer je kotalkariea PATRICIJA ZNI-DARSlC osvojila prvi naslov državne prvakinje v svoji kategoriji. V hudi konkurenci desetih nastopajočih je svoj program izpeljala brezhibno in tako brez težav osvojila ta laskavi naslov. Kolesar Andrej Huptman Peti na Olimpiadi Na zadnjih dirkah svetovnega pokala v cestnem kolesarstvu seje zelo dobro odrezal Domžalčan Andrej Hauptman - na začasnem delu pri kolesarskem klubu Lamprc ki je na 6. dirki svetovnega pokala zasedel zelo dobro 9. mesto in tako v skupni razvrstitvi svetovnega pokala prišel na 39. mesto z 20-imi točkami, na lestvici pa seje prebil med 200 najboljših kolesarjev na svetu bil je že med prvih 100, a mu je poškodba in kriza v zadnjih nekaj tekmah povzročila kar grob padec po tej lestvici. Razveseljiva pa je novica o S. mestu na olimpijskih igrah v Atenah, kar je zelo velik uspeh slovenskega kolesarstva. Andrej, tudi v glasilu Slamnik ti čestitamo ob tem uspehu. Urban Žnidaršlč ni\a\ox NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OGREVANJA S PLINOM UREDITEV OGREVANJA V NOVI, STARI HIŠI ALI STANOVANJU DIMNIKI LASTNE PROIZVODNJE 01/519 7184, diminox@siol.net, wvw.diminox.si Sankukai karate klub Domžale Letna karate šola, Umag 2004 in VPIS v novi sezoni Poletne počitnice so za nami in v Karate klubu Domžale se ob obujanju prijetnih spominov na letošnje poletje pripravljamo na novo sezono treningov. Kot vsako leto smo sc ob koncu sezone najbolj veselili poletnih treningov v Umagu. Letošnja Letna karate šola je bila že 27. po vrsti, potekala pa je kot običajno v dveh terminih. in sicer od 10.07. do 17.07. in od 17.07. do 24.07. Očitno seje v vseh dosedanjih letih šola zelo dobro "prijela" med karateisti in njihovimi prijatelji, saj je bila letošnja udeležba zopet rekordna. Kar 550 udeležencev iz vseh 10 Sankukai klubov po Sloveniji jc največ, kar se nas je zbralo v zadnjih 27. letih, odkar sc šola redno organizira. Med temi je bilo kar 15H karaleislov iz Karale kluba Domžale. In kaj sc pravzaprav dogaja v Umagu? Mislim, da če bi povprašali več različnih udeležencev, bi dobili občutek, da vse... Resnično, osnovni namen I.KS je sicer Naslednji bo Getz! n» ■■■jL GETZ 1.3 GL/KLIMA Keff osvoji s servo volanom, dvema zranima v i eama, klimo, centralnim zaklepanjem, el. paketom, radiem s CD ptvdvajalnikom ... Ker bo preprial i kreditom btel poiOgft. Ker je vaša že za 2.035.680 SIT www.avtocenter-subelj.si PRODAJA: tal.: 01 72 16 221 HYUT10fll acfcent 01/72-44-277 041/787-333 ljubljansko 36 Domžale lyndaculp@accent sl CENTER ZA TUJE JEZIKE • angleščina • nemščina • italijanščina • francoščina Vpis vsak dan od 9. do 18. ure Planinsko društvo Domžale pd domzale vabi na treking Patagonija -dežela granitnih konic (ilohoko na jugu južnoameriške celine, med 38. in 52. južnim vzporednikom, leži veliko območje, ki ga zaznamujejo čudovita smaragdna jezera, kristalni ledeniki in veličastni ter drzno oblikovani vrhovi. Patagonija je dežela, ki se s svojimi vetrovi in mogočnimi gorami tudi oh začetku novega tisočletja še vedno vztrajno izogiba krempljem modernega sveta. Poseben pečat dajejo Patagoniji njene gore. S svojo nezgrešljivo podobo predstavljajo zaključek Andov, mogočnega gorskega masiva, ki sc razprostira vzdolž celotne celine. Tu sc vrhovi šc zadnjič dvignejo čez 3000 metrov visoko, potem pa sc rep južnoameriških Andov konča v vrtinčastih vodah Antarktike Treking bo vodil vrhunski alpinist Silvo Karo (informacije 041 575 570), odličen poznavalec in eden največjih osvajalcev patagonskih gora. Udeležence namerava v drugi polovici novembra in v začetku decembra 2004 popeljati pod najbolj drzno oblikovano goro na svetu Ccrro Torrc (3128 m) in pod najvišji vrh Patagonije, Fitz Roy (3441 m). Na 19-dncvncm popotovanju bodo udeleženci spoznali najbolj južno ležeče mesto i Jshuaia, s katamaranom si bodo ogledali kanal Bcaglc in velike kolonije pingvinov, morskih levov in ptic. V Buenos Aircsu, argentinski prestolnici, si bodo ogledali argentinski tango, ki s svojim temperamentnim značajem nikogar nc pusti ravnodušnega. Ogledali si bodo tudi mogočne slapove Igvazu na meji z Brazilijo. Vabljeni, da se nam pridružile na potovanju, ki nudi veliko pustolovščin na enem najlepših območij sveta. treniranje karateja in pripravljanje na izpite, ki potekajo tam. Možno je namreč trenirali kar do 5-krat na dan, seveda ob pomoči trenerjev in njihovih pomočnikov, poleg lega se spoznavajo šc drugačne tehnike karateja, ki jih na rednih ttertirtgih ni možno poučevali v lako velikem obsegu (prijemi, zvini, meti,...). Poleg tega pa je lu šc toliko drugih stvari: igranje odbojke, košarke, nogometa in tenisa, kolesarjenje (tudi landemsko), rolanje, plavanje, zabava v disku, razne družabne igre oziroma kakor si kdo pač želi preživeti prosli čas... Skratka COOL!!!! Na koncu vsakega termina potekajo šc izpiti za višje pasove, ki sc jih ponavadi udeleži kar lepo število karaleislov, saj so običajno (zaradi rednega vsakodnevnega treniranja) zelo dobro pripravljeni. Tudi letos so bili zato naši člani na izpilili uspešni. Dečki in deklice Živa Kramar (2. kyu) Žan Žibcrt (4. kyu) Anžc Korclc (5. kyu) Andrej Cerar (5. kyu) Tatjana Kepic (6. kyu) Ana Balantič ((>. kyu) Kristjan Vesel ((>. kyu) Jan Pctročnik (o. kyu) Jan Rizvič (6. kyu) Anžc Skvarča (6. kyu) Primož Rozman (7. kyu) Nik Jcrkič (7. kyu) Matej Ferlič (8. kyu) ( lani Boštjan Kralj (4. kyu) Jernej Žankar (5. kyu) Uroš Gorjup (5. kyu) Mitja Rizvič (6. kyu) Na koncu bi vas radi povabili, da drugo lelo z nami doživite vse to in šc več! Ponovno namreč poteka VPIS v Sankukai karale Klub Dom žalc za cicibane, dečke in deklice ter člane. Vpis bo potekal od 07.09. do 23.09.2004 na sledečih lokacijah, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije: - Stara OS Venclja Perka: vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00 ure (člani, dečki in deklice, cicibani) - OŠ Prcscrje pri Radomljah: vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure (dečki in deklice) - Stara OS Rodica: vsak torek in četrtek od 18.30 do 19.30 ure (dečki m deklice) B.P. Na drugo mesto sc je uvrstila EVA PE-TERLIN, na tretje pa SARA MEDJA. Svoj prvi nastop sta oprav ili tudi I JASA MATIC" IC in KATARINA CERAR ter zasedli osmo in deveto mesto. Uspeh samo potrjuje dejstvo, ki so ga že večkrat omenjali, da je delo v klubu izvrstno, ter predvsem, daje osnova dolgoročno planiranje Forme tekmovalcev. V najbolj množični k ile^oii|i cicibank kjer je nastopalo kar 17 tekmovalk, je I.ARA PAVI .1 v prostem pmgnvnu osvojila osmo, v kombinaciji pa enajsto mesto, Hkrati jc v okvini državnega prvenstva potekalo tudi tekmovanje, ki šteje ffl Pokal Slovenije v umetnostnem kotalka-nju. Tudi v tem tekmovanju je imel KK PIRUETA številno zastopstvo. I 'speh M je ponovit, kol pri državnem prvenstvu j* tudi tu imel klub na zmagovalnih stopničkah kar vse tri tekmovalke, in sicer jc prvo mesto osvojila VITA PETERLlK dmga je bila PATRICIJA šimi I K in tretja SPELA MIKELN, A.ida SI INA TUREK je bile šesta. MAŠA TRAV-I JANIN sedma in ERIKA PRAZNIK osma. To je bilo tekmovanje v prostem programu, medtem ko sta v obveznih likih na prvih dveh mestih stali VITA PITLRLIN in SPELA MIKLI.N, četrta je bila patru IJA ŠTIITIK m sedma MAŠA TRAVI JANIN. V tekmovanju obveznih likov je nastopila tudi I.ARA pavi.I m pristala na dvanajstem mestu. META KURENT je bila najstarejša predstavnica kluba, kajli mladinki MARUŠI RAVNIKAR in članici TEJ1 RUS je nastop preprečila poškse Raoul ( apablanca (19.11. JN88- H. 3. 1939), tretji svetovni šahovski prvak med leti I"21 in 1927, je nekoč izjavil, da je >>ena od najtežjih nalog, celo *• dobrega šahista, ustvarjanje Pozicije, primerne za začetek nftpada«. Šahovski napad V n,,vski partiji je namreč skladno (,l'.Jstvo fiuur, ki ima za svoj cilj uali nasprotniku mat ali doseči Materialno premoč. Veliko zadovoljstvo pa prešine ša-,IM:i med partijo, čc mu uspe med llsPešniin preračunavanjem variant nilsPiolmka »postavili« pred tnal ' žrtvijo vseh treh t. i. težkih figur-£°eh trdnav m dame/kraljice la "at nc gre samo za zadovoljstvo, "Več za pravi šahovski umetniški U/|^'k Šah torej ni samo šport in ^Danost, temveč tudi umetnost. To ttan> zelo nazorno dokazii|c ludi iz-bfana partija med dvema vclcmoj-s'""'iii z ELO raliimoni nad 2500, med I4-Ietnim(!) Sergejerii iz "krajine in 33-lctnini Robertom iz Nemčije. Scrj'cj Karjakin (2591 Rabicga(2524)|B.32| Robert .....irias en Red, finalna partija na playclicss.com (I I). 09.05.2004 B32: Siciljanska obramba I.e4 c5 2.SI3 Sc6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 e5 5.Sb5 a6 6.Sd6+ Lxd6 7.Dxd6 Dio 8.Ddl Dg6 9,Sc3 d5 I0.exd5 I.l.d3 Dxg2 12.1 e4 1)1, i 3.l,c3 Lg4 14.1X1.3 SO 1 I5.|.xf3 Lxf3 l6.Tgl Dxh2 !7.Txg7 Se7 I8.d6 0 0 077N tranzicija iz bobna slabše | l8...TdS I9.'Tg3 20.Txg8+ Sxg8 21.Lb6 Dhl+ 22.Kd2 Dh6+ 23.Kel Txd6 24.Dxf3 Txb6 25. Idi Se7 26.Dd3 Dhl 1 " Russell.D-l. Dosoutale Teli 01/7244582 NOV DELOVNI CAS: od 8. do 19. ure od 8. do 12. ure Zagotovljenih 17 parkirnih mest. Vljudno vabljeni! I Naslednji bo Atos Prime! Ker je Se privlačnejši na pogled, ker je uporaben in okreten, ker je presenetljivo udoben, ker je z novim motorjem Se močnejSi, ker je lahko vaS ie za 1.660.800 SIT ker je na voljo tudi v različici comfort s serijsko klimatsko napravo in seveda ker vas ne bo pustil na cedilu www.avtocenter-subelj.8i PRODAJA: tal.: 01 72 16 221 HYUnDHI Atos Prime Iz ' —g ZAHVALA Ob boleči izgubi sina. očeta, brata in strica BOGDANA JENC A se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje in sveče, govornikom za poslovilne besede, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in narodnim nošam iz Ihana. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Z veliko žalostjo v srcih sc spominjamo 27. julija 2002, ko nas jc nenadoma zapustil naš dobri mož. oči in dedi JOŽE DEBELJAK 1927-2002 Hvala vsem, ki se ga spominjale, objokujete njegov zadnji dom, mu prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi 18. avgusta 2004 nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš sin, brat, svak in stric LEON VIDERGAR rojen na Želodniku Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, predvsem pa iskrena hvala številnim sokrajanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo. Mami Marica in sestra Lidija z družino ZAHVALA ()b boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice ANGELE CAPUDER roj. Kvas z Vira (1917-2004) Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Ivanka in vsi njeni Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo vaše je življenje. Pa pošle so vam moči in zaprli v Bogu trudne ste oči. Z Ml VALA V cnaindcvctdcsctcm letu nas jc zapustila naša draga žena, mama. stara mama, prababica in teta PAVLA KERZAN roj. C erar Ki-žatinva mama Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. nam izrekli sožaljc ter darovali cvetje in sveče, darove za svete maše. Posebna zahvala dr. Mojci Zaje Krašcvcc. domačemu župniku gospodu Slavku Judežu za obiske na domu in dekanu Petru Kvatcrniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi pevcem in govorniku Franciju Ccrarju. Vsi njeni najdražji Saj m rečeno, da te ni. čeprav tvoj glas sc več nc sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si. V SPOMIN ' TONČKI KOKALJ iz Domžal, Rojska cesta 9 Osemindvajsetega avgusta 2004je minilo osmo leto, ko si nas tako nesrečno in tragično zapustila. Se vedno te imamo v živem spominu. I [vala vsem. ki seje še vedno spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko. Vsi njeni V SPOMIN Lnajstcga septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata PAVEL KORANT s Prevoj pri Šentvidu Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke. Vsi njegovi Človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi. V SPOMIN Sedmega septembra bo minilo pet let brez naše drage MARJETE MIKLAVČIČ roj. Kmetic Hvaležni smo, ker smo tc imeli, in hvala vsem, ki sc jc spominjate. Vsi njeni ZAHVALA v enainsedemdesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustila dobra žena, mami, stara mama in sestra ZOFIJA SEVER roj. Flere iz Krtine pri Dohu Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in cerkev. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Slavku Judežu in Janezu Jascncu za lep pogrebni obred. Vsem šc enkrat iskrena hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, Mami, pogrešamo le. Vsi njeni Kaka proženje dam, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale SO povsod Od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, strica ANTONA HABJANA (šofer v pokoju) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Ilacctu, zahvaljujemo sc tudi gospodu kaplanu, pevcem, trobentaču, pogrebni službi ter vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj šc enkrat iskrena hvala. Njegovi: žena Zinka, hčerka Vida z družino <)ilsel si tja, kjer ni trpljenja. nam pa p- ostala bolečina in tilta solza večnega spomina. dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN ANTONU PRISLANU Devetnajstega avgusta 2004 je minilo leto dni, odkar le ni več med nami. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spominjale. Vsi njegovi Iščem le v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki SijejO name. M. Kačič Ite * f 1 V SPOMIN Devetnajstega avgusta jc minilo pet let, odkar te ni več med nami draga mama ANI ŠUŠTAR Hvala vsem, ki seje še spominjate. Hči Silva z družino V SPOMIN Devetega septembra mineva žalostno lelo, odkar si nas nepričakovano zapustil naš dragi mož, ati in stari ata Jz\NEZURBAS,st Hvala lepa vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgele svečko v njegov spomin in ohranjate lepo misel nanj. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA Osemindvajsetega julija smo na zadnji poti pospremili LIDIJO KMETIC 1949-2004 iz Prcserij Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavkam iz In vala in Osnovne šole Prcscrje, Ribiški družini, g. Andreju Vrbančiču za organiziranje obreda. Kranjskemu kvintetu, trobentaču, pa tudi odsotnim, ki jo bodo imeli v lepem spominu. Posebna zahvala dr. Zvvittcrjii iz Onkološkega inštituta, sestri Mar-janci Bcrnot in osebju, kije Lidiji pomagalo eno lelo. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, podarjene sveče in denarne prispevke, katerih del jc bil na pokojničino željo nakazan fondaciji Mali vitez. Žalujoči: mož Janez, sinova Janez in Matjaž, mama. očim in bratje z. družinami Življenje je pot v smrti smrt je pol v življenje' ZAHVALA V devetdesetem letuje sklenila življenjsko pol FRANČIŠKA SRŠEN roj. Krtišnik iz Depale vasi 2 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu župniku ANTONU ŠTRUKLJU za molitev in ganljive besede slovesa ter domžalskemu gospodu župniku JANEZU ŠIMKN( 11 za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni stran 25 SPOROČILA Ti ne veš, kako pogrešamo te mL Spočij si trudne zdaj oči, za vsi- še enkrat hvala ti. ZAHVALA V štiriinscdcnulesetein lotu nas je za vedno zapustila naša draga žena. mami, stara mama, prababiea, sestra in teta ANGELA SASSO roj. Planinec z Gregorčičeve 5, Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob sirani v težkih dneh njenega slovesa, ter darovali cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Tomažu Mušiču, Domu upokojencev Domžale za pripomočke. gospodu župniku za lepo oprav ljeti obred, družini Oberstar za zapele žaloslinkc. gc. Mariji Robida iz Društva zveza borcev za govor in praporščakom. Vsi njeni Ko pošle sa ti moči, zaprl trudne si oči m čeprav pokojno spis z nami Še naprej živiš. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MIRA HRIBARJA Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Količevo Karton, praporščakom ter dr. Milanu Banku in medicinski sestri Joži Kobilici za pomoč pri njegovi težki bolezni. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Življenje je kal Zgodba; ni pomembno, kaka dolgo je. ampak kako dobro je To si nam vedno znova dokazoval in nam s tvojo prekratko Zgodbo tO litih dokazal. Zapustil si nam neprecenljive trenutke, ki bodo a vrtino živeli Z nami. ZAHVALA Trenutek jc poslal Večnost in nepričakovano nas je zapustil naš dragi SLAVKO JERETINA, mL z Vira V trenutkih neskončne bolečine sc zahvaljujemo vsem. ki čutite z nami. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti trt nam pomagali po svojih najboljših močeh. Iskrena hvala Romana s hčerkama Tino in Brino. mama in ata ter sestri Bctka in Ani z družinama Ni smrl listo, kar nas loči, m življenje in. kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas jc zapustil nas dragi PETER REPANŠEK - KOKI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno ali ustno soži tljc. darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem. Žalujoči: Meri in Peter s Kalaiino 1 mrejo tisti, ki jih pozabijo. Midva te ne bova nikoli pozabila ... Trinajstega avgusta je preteklo žalostnega pol leta, odkar naju je zapustil najin ljubi sin ROMAN VIDMAR avtoklepar iz Dragomlja Še vedno nc moreva dojeti, daje bilo naše slovo dokončno. Spomin nate ne bo zbledel. (»stajaš v najinih srcih in v srcih vseh, ki so le imeli radi. Zelo te pogrešava. Mami in oči Tiho. kakor je živela, seje v 92. letu poslovila draga sestra in teta MARIJA PETERKA roj. Jeretina z Vira Na zadnjo pot smo jo pospremili 22. junija 2004. Zahvaljujemo sc osebju Doma počitka v Mengšu, kjer soji zadnja leta lajšali bolečine, ler vsem, ki ste jo obiskovali in ji tako ali drugače pomagali. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lep poslovilni obred. Kranjskemu kvintetu za zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem ki ste sc šc zadnjič poslovili od nje. Posebej iskrena hvala sosedi Mirni za dolgoletno prijateljstvo in pomoč Hvala vsem. ki sc je boslc spominjali z. dobro mislijo. Vsi njeni Zt' In leta naš dom /<1 prazen. odkar nehale sina sli nara:, it Usoda je laka hotela. ■F ^w da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN STOJANU KOLARJU Šestega avgusta 2004 jc minilo tri leta, odkar tc ni več med nami. Vedno te bomo pogrešali. Vsi tvoji Kako prazen je naš dom. dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le trud in dela tvojih rak za vedno nam ostaja. Ob boleči izgubi naše dobre mami. mame. babi, sestre, tašče in tete VERONIKE ZANOSKAR roj. Ličar s Kolirevega 41 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja. cvetje in svete maše. Hvala zdravnikom in bolniškemu osebju Onkološkega inštituta za zdravljenje, skrbno nego in lajšanje bolečin v najhujših dneh trpljenja, Topla zahvala tudi dr. Mojci Zaje Krašcvcc za skrb in nego. Prisrčna hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem Kranjskega kvinteta za ganljivo pelje. Vsem in vsakemu posebej prisrčna in iskrena hvala. Vsi njeni Vse svoje življenje je bil rad med ljudmi in rad jim je zaigral na svojo veliko ljubezen harmoniko. ZAHVALA V petdesetem letu starosti meje mnogo prezgodaj zaposlil moj najdražji prijatelj BOGDAN JENC iz Domžal Ob boleči izgubi sc iz srca zahvaljujem vsem znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno sc zahvaljujem g. župniku za lepo pogrebno slovesnost, narodnim nošam TD Ihan, IrajlonerjciTi, g. Nandctu Starimi in g. Janezu Hafnerju za poslovilna govora ter trobentaču za odigrano žalostinko. Šc enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Zelo te pogrešam. Dana Menačnikova domačija Tudi predmeti pripovedujejo zgodbe (nadaljevanje iz prejšnje številke) I rane \htin je hil zelo aktiven v amaterskem g/Jedališčii v Domžalah. Ko so se dogovorili za predstavo, so si na roko prepisali tekst in označili vsak svojo vlogo. On se je svoje vloge učil tako, da je imel rokopis na roliu šivalnega stroja, ko je šival. V otroštvu Janeza Ahčina v hiši ni bilo vodovoda, ni bilo električnega grelca za toplo vodo, ni bilo kopalnice in nc stranišča. Vodo so v hišo nosili od štirnc na dvorišču in jo greli na štedilniku na drva. Spominja se, da so se otroci kopali v kotlu, kjer so drugače kuhali hrano za prašiče. (iospod Janez Ahčin je bil zelo potrpežljiv sogovornik in brez njegove pomoči bi bile informacije o življenju v hiši in o predmetih močno okrnjene Kaj s predmeti Večina popisanih predmetov nima neke vrednosti same na sebi. Večinoma so v slabem stanju, potrebni restavracije ali popravila. Med njimi je mnogo drobnih uporabnih predmetov, nekaj pohištva, nekaj stenskega okrasja ter okrasnih predmetov. Najbolj zanimivi so osebni predmeti, iz katerih lahko po drobcih prebiramo življenjske zgodbe ljudi, ki so jih posedovali in uporabljali. Vrednost tem predmetom lahko damo le s smiselno in inovativno muzejsko postavitvijo. Pri popisu so sc razkrili predmeti, za katere sc ob nakupu ni vedelo, da se v hiši nahajajo. To so predvsem osebni predmeti Franca Ahčina, uporabni predmeti iz njegove krojaške delav- nice ter knjige in periodični tisk. na katerega je bil naročen on ah njegov bral Ivan Ahčin. Številni predmeti pričajo o mo-čni katoliški tradiciji družine. Osebni predmeti Franca Ahčina materialno pričajo o načinu življenja v Domžalah skozi različne družbene in socialne vloge, ki jih ima v svojem življenju lahko posameznik in ga pomembno določajo: sin krojača; vojak topničar v avstrijski vojski v 1. svetovni vojni: mož in oče; krojaški mojster; nečak vidnega slovenskega klerikalnega politika tistega časa; oče umetnika, ki je po 2. svetovni vojni živel in ustvarjal v Argentini; član različnih cerkvenih in posvetnih društev in interesnih skupin (Marijina družba, amaterska gledališka skupina. Sadjarsko društvo. Čebelarsko društvo ...) Eden izmed prvotnih namenov obnove Menačnikovc domačije jc bil v postavitvi muzeja slamnikarskc tradicije na območju Domžal. Zgodovina družine Ahčin. ki jc hišo naseljevala, s to tradicijo ni neposredno povezana Bili so samo sokrajani slamnikarjev. Na podlagi najdenih predmetov in vedenja o zgodovini hiše in ljudi, ki sojo naseljevali, menim, da jc smiselno razmišljati o možnosti, da se koncept muzeja Menačnikova domačija usmeri na predstavitev načina življenja krojačeve družine v tedanjem času. za kar jc na voljo dovolj gradiva in podatkov Takšna predstavitev bi lahko pripomogla k krepitvi identitete Domžal ne samo kot mladega industrijskega mesta, ampak tudi kot mesta z bogato obrtno tradicijo. Saša Roškar Nadaljevanje prihodnjič Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči in čeprav spokomo spiš z nami šc naprej živiš. Lnaindvajsctega avgusta 2004 jc minilo žalostno leto, odkar si nas nepričakovano zapustil dragi mož, brat, stric in svak MILAN M ARCI J AN iz Doba Zahvaljujemo sc vsem. ki sc ga spominjate, mu prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu. Žena Ančka in ostalo sorodstvo Kako proženje dom. dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod tvojih pridnih rok. V SPOMIN Tretjega septembra 2004 jc minilo žalostno leto, odkar nas jc zapustil mož, oče, ded in last STANE KREČA i/ Dom/.il Pogrešamo ga. Vsi njegovi Človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi. ZAHVALA V šestindevetdesetem letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta MARJETA KOROŠEC roj. Spruk, i/ Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokraja-nom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Antonu Dobrovoljcu za lep pogrebni obred ter pevcem za čustveno zapete pesmi. Hvala vsem. ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni - Izposojam vrtifkarekc stroje; nre/nt&valce trave, in.* »kulti vaKT. vrtaloc /a stebre. t\lpei|ern veje in prodam mleti stirupor. Praznim greznice. EKOAGRALdo.o.Mob.:03l 787 865 - MATEMATIKO za osnovne in srciinje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.:041 605 391 - 1'RMAR d.o.o. strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni eeni. Tel: 01 8327 190.041 642 097 SK.R\ ISŠIN \l .Mil S TROJKA s p.. Ka- luhova 15, Prcserjeiv blizini Kemisa) Olovni Čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897 |\S1KI IK Wl matematiko. ti/iko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 - < .mlistV v Domžalah /iiposli žensko z izkušnjami za pomoč v kuhinji. Juvan Miran. s.p.. Ljubljanska 124.1230 l>omzalcTd.: 724 13 11 - Prodam učbenike za l.,2.,3.,4. letnik ekonomske gimnazije. Tel.: 051 317 949 - V Domžalah vzamem v oskrbo konja, i/pusi. maneža in lepi tereni za jahanje. 041/903 610 - Nudim raznovrstne refleksne (stopal, dlani), klsične masaže in sprostitvene masaže hrbtenice 070/208 479 v RENAULT V MESECU SEPTEMBRU PRI NAKUPU novega vozila POPUST do 600.000 SIT. Zaloga rabljenih vozil: SJtka it umbolna LAGUNA H MEGANE I11.5 dC 5v KANG00 1.S dCi CUO 12 16V / 3v CUO 14 16V / 5v CUO 11RN / 3V SONIC 2.0 RT MEGANE 1.4 RL LAGUNA EXP. 1.6 16V LAGUNA U 16V TWINGO 1.2 I. 2004 0 km I. 20040 km l.2004 0km I. 2004 0 km I. 2004 0 km 1.1998 1.1997 1.1996 I. 2002 1.1998 I. 2002 ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO 940.000 srr 990.000 srr 690.000 SIT 3.090.000 srr 1.740.000 SfT 1.390.000 SIT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 DELOVNI ČAS: Servis: 01/56 27 333. 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: lnfo@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 Slaščičarna OGER stari Trzin. Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/bro poročnih ki otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABETIKI dom.iio potico, ročno i/delane domače piškote m ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: Sfe4 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 2 HO ure TRGOVINA IN SERVIS Z VODOVODNIMI INSTALACIJAMI KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC Slamnikarska 16, Domžale, tel.: 72 13 285, e-mail: ur_ko@email.si VARNOSTNA KRILA § že za 69.900,00 sit...... Krila sc lahko montiralo na obstoječi podb- . menam m m jk p&at « DARILNI K U ION /- 7.000,00 sit OKNA - VRATA j£Jk^[ www.kmbiro.com Masi jeva 3, Domžale, Tel: 724-62-62, GSM :031/846-100 varnost m<»ng<»i Diužba za varovanja prerroženja d d Mengeš, Pelechova 15. Pieserie pri Radomljah Tel.: 01/722 89 82.01/722 89 85, lox: 01/722 89 86 V? Fizično varovanje V> Tehnično varovanje z intervencijo V Obhodno varovanje V> Receptorskc služba VPrevoz denarja in dragocenosti 1f Montaža alarmnih sistemov PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNI US1UŽBENCI IN IZVRSTNI STROKOVNJAKI GOSTILNA RUS Šentvid pri lukovici 4. I 225 lukovica JESENSKA KULINARIČNA PONUDBA Izbrani okusi slovenske kuhinje: goveja in gobova juha, telečja obara, več vrstštrukljev, zelenjavni narastki in domače sladice. ■ 11 VSAKO SREDO PEČENO JAGNJE VSAK PETEK PEČENI ODOJEK Posebna Viteška soba do 20 oseb (primerna za poslovne sestanke in zaključene družbe) Odprto vse dni, razen ob ponedeljkih Informacije in rezervacije tel. 7235 505. gsm 031 327 031 www.gostilnarus-sp.si / APOLONIM STRTHAR 'P 1230 Domžale. Ljubljanska c. 72 tel.: 01/722 65 20 ovr/A' iiiTih ljudi bofle, srčmše m rako pnpnrl/atc pon/ajdi 36 sretjem pokpirmo poročni Jan, cscwtimo ob rotstnih dnevih obletnicah m rojstvih (Pn-f/e pi'&psa vsako pnložtiost, vsak&gotkk m nd: čisto ivmkn Mu! po več kot 30. letih v Kamniku zopet motociklistične dirke mednarodna dirka in državno prvenstvo skuter - SUPERMOTO - minimoto nedelja, 5. september 2004 proga na Perovem - SITAR PNEUMATIC CENTER ob 13. uri ^\ Ji nastop skupine Atomic Harmonic HflSici VPIS IN VAJE SE PRIČNEJO PIESALNICA PLESALNICA PIESALNICA Kamniška cesta 24 • ' Zg. Jarše k 1235 Radomlje vpis in prva vaja: 13.09.2004 • - Telefon in faks: 01/ 72 42 585 Mobitel: 041/ 341 422 e-pošta: mikiples@siol.net www.mikiples.com Zaradi širitve maloprodajne mreže na področju Ljubljane in širše okolice iščemo prodajalce, prodajalke za delo na Petrolovih bencinskih servisih, z obratovalnim časom, ki zahteva tudi nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih. Od kandidatov, kandidatk pričakujemo: • vsaj IV. stopnjo trgovske smeri ali ustrezno prekvalifikacijo za prodajalca • smisel za delo s strankami • računalniško predznanje • vozniški izpit • znanje tujega jezika • urejenost, prizadevnost, natančnost Ponujamo: • razgibano delo v skupini • možnost napredovanja • nagrajevanje po rezultatih dela Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol d.d., Kadrovska služba, Dunajska 50, 1527 Ljubljana. i J Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z ■ možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom. S,-..-.-.-.--..-.....-.-.-------...-..-.... Vpiši se, podaljšaj status in koristi ugodnosti! Jeseni, ko se na fakultetah in srednjih šokih začenjajo vpisi v novo študijsko leto, tudi na e--študentskem Servisu Domžale ne počivamo. Za Studente in dijake imamo pestro ponudbo prostih del ter Številne popuste in ugodnosti. Začetek Šolskega leta je tudi čas, ko morajo dijaki in Študenti podaljšati status na e-Študentskem Servisu Domžale. enostavno podaljšaj status Za podaljšanje statusa potrebujejo študenti in dijaki potrdilo o vpisu za študijsko leto 2004/05. Potrdilo lahko enostavno pošljejo po pošti ali ga prinesejo v katerokoli poslovalnico e-Studentskega Servisa. S podaljšanjem članstva lahko študenti in dijaki koristijo številne popuslc in ugodnosti, naročajo napotnice in iščejo dela preko e-Studentskega Servisa Domžale. enostavno nove telefonske Zaradi uvedbe sistema C'cntrcx, smo na e-Študcnlskeni Servisu Zamenjali naše telefonske številke! Za vsa vprašanja o ponudbi del, zalaganju zaslužkov, naročanju napotnic in drugih informacijah smo na voljo na naših novih telefonskih številkah. Naša nova telefonska številka poslovalnicev Domžalah je 01/72 98 333. Za vsakega se delo najde .leseni se na e-Studcntskcm Servisu Domžale ponudba prostih del poveča, zato študente in dijake vabimo, da si izberejo delo iz pestre ponudbe prostih del na naši spletni strani www.studentski-scrvis.com ali sc oglasijo v naši poslovalnici na Ljubljanski cesli 70 v Domžalah, Naše referentke vas žc pričakujejo. — VABLJEN V TRZIN! eT VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN VELIKA IZBIRA VOZIL -NAJUGODNEJŠI NAKUP! C3SX 1.4isklimo že od 2.351.000 SIT dalje h C3SX 1.4HDi (dizel) s klimo že od 2.628.000 SIT dalje stran 27 Poslovite se od poletja Pohod na Kamniško sedlo Kljun temu, da ur spadale v skupino ljudi, ki dopust raje preživijo v )>"rah, kot na morju, je septembrski pohod u:i enega ud najlepših slovenskih vrhov prav gotovo lepo slovo ud letošnjega poletju. Priskrbile si torej primemo družbo, domenite se za čas. pripravite sendviče in pijačo ter /aštartajte v vaš športni dan! Mogoče le en nasvet pri hrani ne pozabite, da je najbolj m'iukovita pijača voda. S seboj je ne rabile nosili v enorinnili količinah, za eno osebo sta već kol dovolj že dve pol-literški plastenki. Cc imate možnost, si i/posodite pohodne palice, saj vam bodo prihranile ogromno truda, Poskrbite tudi za primemo obutev, saj vas bodo samo v Športnih copatih (supergah) pekli podplati, da ne govorimo o trpljenju vaših gležnjev,.. Ko smo že pri opremi, pogosto se /rodi. da na vrhu zelo piha in vas lahko kljub poletju zelo zebe. iako da bo pametno, Sc boste s seboj vzeli tudi kak pulover, ali še boljše, anorak. Ne pozabile tudi na majico za preobleči. 1'ot boste verjetno začeli iz Kamniške Bistrice. Na izbiro imate pohod na Kamniško ali Kokrško sedlo. INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-4X6, 72-30-W7 Fax 01/ 72-38-015 _gAtudentst /Hervis Domžale Ljubljanska c. 70 01/7298333 031/841841 e-nostavno podaljšan! za podaljšanje statusa na e-Študentskem Servisu potrebuješ potrdilo o vpisu za študijsko leto 2004/os. enostavno nove telefonske! pokliči nas na nove telefonske številke. Ljubljana Bežigrad Sl-iv-nska c. 40 •t/24 12 ... Ml/31 41 51 Litija i- , , 10 Kaii"lj"va pl.Sfad ■, ■•1 ■ /./, 55 »41/311322 Zagorje t, Irit■ , , 3 •J/5« 255 »♦ Domžale LiuHjanska 1. 70 ♦1/72 >»)» 031/841 941 Sevnica KvHrova 32 07/ftl «2 520 Kamnik Glavni trg 23 01/010400 031/44 33 22 vvww.studentski-servis.com vveishaupt gorilniki in ogrevalni sistemi Ml USTVARJAMO TOPLOTO VVeishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih ali večdružinskih objektov. Infomobil v četrtek, 23. septembra 2004, med 9.00 in 18.00 uro, pred Blagovnico VELE v Domžalah. TOPLO VABUENI! www.weishaupt.si KULTURA Odločili smo se. da vas tokrat napotimo na Kamniško sedlo. Na začetku poli piše. da boste hodili 3 ure in 20 minul, a se da, / ne prevelikim napo rom, vrh osvojiti tudi v krajšem času. Luštno za vas bo, da pot začnete že zjutraj. Na začetku jc pot precej strrha, tako da si lahko vzamete kakšno minutko in si prej malce ogrejete mišice, (ilede poti ni reči kaj posebnega, saj vas bodo cel čas spremljale ......ka- cijc pa (udi rdeče table, kjer si lahko preberete kolikšna časovna pot vas še čaka. A kot smo že rekli, če boste hodili z enakomernim (!) korakom, se lahko zgodi, da boste zapisani čas poti tudi »prehiteli«. Nikar pa rte podcenjujte težavnostne stopnje, ki JO zahteva pohod tU Kamniško sedlo, saj vas utegne resnično izmučiti. Sploh utrudljiv je del pot i od Pastircev do vrha. saj se sam vrh zdi lako blizu pa je vseeno tako daleč, da človek med naprezanjem, ko ga želi čimprej doseči, postane kar malo siten. Zato sc nikar nc zaženite, ko boste mimo Pastircev. Na vrhu se vsekakor morate oglasiti v kočici, i/ katere se bo vil vonj po domačih enolončnicah in mamljivem zelišč nem čaju. Cc vas opravljena pol šine bo izmučila, se vam i/ le točke ponuja sc ogromno različnih poti na šc višje vrhove, vi le izberite. A vedeti morate, da vam bo ogromno moči porabila tudi sama pot navzdol, saj bodo vaše stegenske mišice delale »100 na uro«! Tudi obolenje mišic, ki bo sledilo naslednji dan bo predvsem zaradi poti navzdol. ( iiilovil vrh vam bo vsekakor uspelo osvojiti, dosežek, do kalerega morale pa najprej priti, je volja do takšnega pohoda. Zalo pa naj ponovimo, da jc predvsem potrebna prava družba. Ce vseeno ocenjujete, da vam jc vrh zaenkrat šc ncosvojljiv. vam svetujemo, da začnete kondicijo nabirati z. obiskovanjem vrhov, kot je Šmarna (iora ali pa Rašica. Nekaj vikendov v hribih, vam bo hitro »dalo« vse potrebno za obisk Kamniškega sedla. Boste videli, da vam bo tovrstno slovo od poletja vsekakor ostalo v prijetnem spominu! OH ćJv: O hitrejša in kakovostnejša proizvodnja lli II PRODAJA In VGRADNJA < > - vrtni kamini - ograje, cevi, robniki - travne in pran« plošče - korita na reže... - vse vrste tlakevcev - stebri za operni stid - keritnice ta obrežino - vodnjaki MOSTE 93, 1218 Komenda, tel: Ol 834 30 85, 834 10 82, faks: 01 834 30 80 o-mall: infocqCjuhant.com, http://www.iwbant.com Glasbena šola za vse generacije Rašiška 7 Mengeš 1234 Tel.: 031 630 234 Fax: 01 722 89 61 VPISUJEMO V GLASBENE TEČAJE UČENJE SOLO PETJA m * UČENJE DIATONIČNE HARMONIKE * UČENJE KLAVIRSKE HARMONIKE * UČENJE ELEKTRONSKIH KLAVIATUR * UČENJE KITARE * OTROŠKE GLASBENE DELAVNICE Tečaji tro|a|o 2. moteča In pol. I x tedensko / 1 ioltko uro (posamezno - individualno) PRIJAVE SPREJEMAMO NA TEL _(Zupan Nutka! 031 630 234 Zaćetek leća|ev 13 SEPTEMBER 04 II) HLBAT PETE* j HPCOMMERC i DIJtl/A'/; - KOICILL'lIIii;C-i;L OliKli ^.stptacnanao^e HITR Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si \ OPTIKA imi(;n \ Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled w^p • veliko izbiro okvirjev " rfloie^ ^ če • kakovostnih stekel • sončnih očal ^ Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. PONUDBA MESECA Xsara picasso 2.0 HDi excl. povprečna poraba goriva: %,% 100 km • hm|.i CO,: 147 g km Xsara exc. 1.6i 16V 5V s kov. barvo povprečna poraba goriva: (>,*)l/100 km enšija CO,: 160 g/km CITROEN Avtofrverkurd.d. BTC, Wtmska 162 1000 Ljubljana tel.: (01)541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 www.adnatic.si Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov 2004/2005 & Adriatic zavarovalna družba d.d. Adriatic predstavništvo Domžale Ljubljanska c. 90, Domžale, tel.: 01 724-04-11 www.adriatic.si NAGRAJUJE Vsi, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje PREK INTERNETA do 31.10.2004 prejmete letno OLIMPIJSKO KARTICO ugodnosti. Ta združuje najboljšo športno turistično ponudbo v Sloveniji in vsem imetnikom kartice ponuja bogat program z idejami za aktivno preživljanje prostega časa ter vrsto ugodnosti, med drugim tudi: • 10 do 50% popusta prt nakupu dnevnih smučarskih vozovnic in kart za kopanje, • zelo ugodne aktivne športne vikende, • zanimive športne rekreativne prireditve z bogatimi nagradami, • nakup športne opreme z znatnimi popusti pri partnerjih, • 20% popusta pri nakupu Olimpijske kartice za starše. OBIŠČITE NAS V NOVI POSLOVALNICI V KAMNIKU, Perotjo23, tel.: 01 839-42-90! cike i j ci sam PRODAJNI CENTER JARŠE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00, 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03 fax: 729 88 14 Dtopclom skupina TRGOVINA STRAN IE Zg. Stranje 1 A 1242 Sathovica tel:01 / 72 96 282. 72 96 283 fax:0i/72 96 285 ttopiccii tJc#ci Pridobite si TOPKARTICO ki vam prinaša POPUSTE številne druge UGODNOSTI Vse informacije dobite pri prodajalcih. WWW.SAM.SI V NOVEM PC JARŠE PA VAM NUDIMO PO UGODNIH CENAH ŠE: BELO TEHNIKO, AKUSTIKO, KERAMIKO IN VRTNI PROGRAM* PREKO 100 ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH IZ KATALOGA TOPDOM DO 18.9.2004 NUDIMO VAM UGODNE KREDITE ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM i JI MJhjIIEp' ** : * H iplnja i tik ob morju 20m od centralne plaže na Punti - rx>pofi»rna nova stanovanja za 2 - 4 osebe možnost rezervacije stanovanja s teraso - zagotovite si lep dopust pravočasno trženje in informacije telefon: 01 /8310 790, gsm: 031/343 866 OGLAŠEVALSKI "full service" Zasnova, načrtovan)« in izvajanje oglševalskih akcij, grafično oblikovanje (celostne podobe, oglasi, plakati); produkcija radijskih In tv-oglasov; medijska planiranje; priprava, tisk in distribucija oglasnih tiskovin, časopisov In revij; promocijske aktivnosti (organizacija promocijskih dogodkov, posprševenje prodaje), odnosi z javnostmi; tržno raziskovanje; ZAKUP OGLASNEGA PROSTORA V VSEH SLOVENSKIH MEDIJIH. Lokalno trženje na področju1 občin Kamnik in Domžale: Revije Kamniške novice Glasila Domžalski Slamnik Radia HIT Obešank na drogovih javne razsvetljave občini KamnjjV^^ Oglaševalska agencija IR IMAGE IR image d.o.o. Podgorje 61 b 1241 Kamnik tt+386 1 83 10 790 +386 1 83 14 002 ir.image@siol.net www.ir-image.si wd Mercator Center Domžale Ponudba v mesecu septembru UZITKARIJE se bodo odvijale med 16. in 19. uro s predstavami ob 18. uri. 01. september MAVRIČNA RIBICA ■■i A K** 3 08. september RDEČA KAPICA 15. september METULJČEK IN METULJČICA 22. september ZVERINICE IZ REZIJE 29. september KOKOŠKA PETUNIJA Prisrčno vabljeni!