. 9 UndtRib Drtyvah Izbsja mk torsk Ima 30,000 naročnikov Naročnina: Za liano. 4 »*to-flftJM Z* Datiana....--------91 JO IflotcnistVo..............»..$3.00 NASLOV sredaištvs in apravaKtvi: •117 8t Clair Ava. Cleveland, p. Telefon: Randslph 3912 Srorn circulation 20.000 > ^Mh^^-ffi^^ SNI MB J Foreitn Countries.—IsiOO V^jfiSS^f ^^"^^pSlL^l 4 ^ HCtAll BffiAV f jjmnSlilfiSi ^^ Telepheae: Randolph 3012 ^gMr^^ ^ f>P TII^ fl^AVn riPWlftTflTl' " _Entered as Second Clsas Matter December 12th, 1923 at the PostOf^fce at Cleveland, Ohio. Unde^the^Act of Aueust 24, 1912. IlIIIII« _ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN jjBCttON 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, ltlfll CLEVELAND, 0„ 11 A (JUNE), 1929 LETO XV.— VOLUME XV, CLEVELANDSKE VEST! VABILO SMRTNA KOSA. Sestra pokojnega škofa Trobca umrla. St. Stephen, Minn. — Te dni so pokopali gospodično Marijo Ano Trobec, ki je 27. maja ob 6. uri zvečer, ko je zvonilo Angelsko češčenje v Gospodu zaspala. Pokojnica se je rodila 30. oktobra, leta 1848 na Logu pri Polhovemgradcu, v lepi Sloveniji. V Ameriko je prišla leta 1873. S svojo starejšo, že pokojno sestro Marijo sta skrbno služile svojemu dobremu bratu župniku ter poznejšem Škofu Jakob Trobcu, dokler ni mil gospod škof resigniral na škofiji St. Cloud ter se s svojima sestrama naselil pri nas, v župnišču sv. Štefana. Predobri gospod škof je umrl 14. decembra, 1921. Njegova sestra Marija, 7. aprila, 1924 in Marija Ana 27. maja, 1929. Vsi trije počivajo na našem pokopališču tik ob velikem križu. Tukaj te blage in dobre osebe čakajo svojega vstajenja. Vedno nam ostanejo v spominu, zaradi njih dobrotljivosti in prave pobožnosti. Pogreb, ki se je vršil 2fL maja, je bil slovesen kot se je spe- >. .URADNO NAZNANILO i Proslava 38 letnice Jednote cc bo oflcijelno vršila dne 7. julija t. 1. v Jolietu. Temeljem sklepe glavnega odbora, se imajo proslave vdeležiti vsi glavni uradniki Jednote. Is tega raalog* se bo tudi polletno zborovanje glavnega odbora letoa vršilo oziroma pričelo par tednov preje nego se je to običajno v preteklosti vršilo. Da bo mogoče račune pravočasno pripraviti, zato se bo knjige za mesec junij oziroma prvo polovieo tekočega leta zaključilo i« 22. junija. Vsled tega se vsa krajevna društva prav uljudno prosi, da pošljejo denar v pokritje aaes. za tekoči mesec najkasneje do 22. t. m. VSA DRUŠTVA, KI BI DO OMENJENEGA DNE N£ PLAČALA ASESMENTOV, BODO OZNAČENA V FINANČNEM POROČILU, DA SO OSTALA ASESMENTE DOLŽNA. Cenjena društva ae prosi, da pred sto ječe naznanilo vpoštevati blagovolijo. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet. UL, 6. junija 1929. POLLETNO ZASEDANJE GLAV. i0t>BORA V smislu sklepa glavnega odbora, se imajo proslave 35 letnice Jednote, vršeče se dne 7. julija t. 1. v Jolietu, Illinois, vdeležiti vsi glavni uradniki in uradnice. Ker bodo vsi glavni uradniki in uradnice v Jolietu takoj prvega tedna meseca julija, ?ato se bo istočasno vršilo tudi polletno zasedanje ali zborovanje glavnega odbora. Zborovanje se bo vršilo po nasldenjem redu: Dne, 5. julija točno ob 8. uri dopoldan se prične z revizijo knjig in uačunov. Revizije se imajo vdeleiiti, glavni predsednik. glavni tajnik, blagajnik in nadzorniki Čas beži hitro, ako odlašate za zadnje trenotke, napravite a tem aebi in drugim težave in nered. Pri-, glasite te ob času. KRAJEVNIM DRUŠTVOM JEDNOTE. i Društvi in članstvo, ko jim mogoče še udeležiti proala-ve 38. letnice v Jolietu, naj to l-t f « It 1 r I > • »"* t»»l»1t»t«( . i*!*** že vnaprej vam kličemo veselo svidenje! Važno i Vsem članom in članicam društva Sv. Roka »t. 15. K. S. K. Jednote se tem potom naznanja sklep zadnje mesečne seje ter sklep posebne seje odbora kakor sledi: Društvo priredi svoj zabavni večer na sredo dne 3. julija v spomin, da je ravno to društvo v Pittsburghu, Pa. — prej kot samostojno — prvo pristopilo k danes močni K. S. K. Jednoti. Zabave bo dovolj kot:, igra, bi pripiše ako se mu kaj pripeti. S so bratskim pozdravom JoMph Jnfcie, tajnik. Is urada druitva Vida it. 28 Cleveland, O. Na zadnji mesečni seji je bh lo sklenjeno, da se korpora tivno udeležimo dne 16. junija zadnje sv. maše ob 10:30 cerkvi sv. Vida ker bomo ta dan obhajali god patrona našega društva in naše fare sv. Vida. Zbirali se bomo ob 10. petje, govori, igranje na do-1 uri dop. v navadnih društvenih mačo harmoniko, ples itd. j prostorih. ProŠeni ste, da se Najbolj zanimivo bo pa to pr- j v velikem številu udeležite in' vič za Slovenski dom in člane ter članice društva, kakor tudi njih prijatelje, da se bodo vse te točke priredile od članov in članic samih, izjema bodo samo govori glavnih uradnikov Jednote, kateri se udeleže te proslave. Vsak član kateri pride, vsak dobi z imenom vstopnico plača 50 centov, vsaka članica pa 25c. isti člani pa, kateri sta- prinesete regalijo s seboj. Popoldne se pa udeležimo , blagoslovljen j a in razvitja nove zastave društva sv. Druži-I ne št. 207 KSKJ. v Maple Heights-Bedford, O. Blago-slovitev se vrši ob 1 uri popol-| dne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. V ta namen se 1 zbiramo v Knausovi dvorani, ob 12. (opoldne) se pa odpe-J Ijemo v Newburgh k cerkvi sv. nujejo tu in so zdravi pa se ne j Lovrenca in se pridružimo dru-udeležete te proslave plačajo J gim društvom. Po dovršenem $1.00. Jedila bodo na razpolago cerkvenem opravilu popoldne bo pa piknik društva sv. Dru- za vse udeležence, članice bo- žine na cerkvenem prostoru v do pa v to pomagale, da bode vse dobro in okusno. Nobenih vstopnic se pri vratih ne bode prodajalo, iste bodo imeli na rokah samo uradniki pred prireditvijo Vstopnice katere so prodane morajo biti zadaj označene z imenom istega komu se je pro-j junija dalo in drugemu vstop ne bode dovoljen. v imenu dru- Maple Heights. S sobratski m pozdravom A. J. Fortuna, tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. Naše društvo bo imelo prihodnjo mesečno sejo dne 14. namesto tretjo nedeljo, radi tega, ker se vrši dne 16. junija sv. birma v naši cerkvi in se bo večina otrok naših čla- Zato prosim štva, da za ta redek slučaj nov iste udeležila Torej do-vsaki član in članica brd si to zapomnite in pridite do obilega uspeha. Vsaki' Wf v velikem številu na prihodnjo bo uradnik in vsaki naj gleda na to, da dobi svojega pravega prijatelja ali prijateljico da se omenjene proslave udeleži. Na prihodnji seji, dne 16. junija bode vsak član in članica, dobila dovoljenje za priti na to proslavo, kateri pa ima- sejo dne 14. junija; asesment se bo začel pobirati ob 7. uri zvečer. Naše društvo bo obhajalo god svojega patrona sv. Alojzija dne 20. junija namesto 21. ker pride sv. Alojzij na petek, torej bomo obhajali ta dan jo zanesljive prijatelje bodo prej. Kot običajno priredimo bi se dne 16. junija v naši farni cerkvi, ki bo darovana ob 10. Uri za vse tukajšnje žive in po* kojn« člane in članice KSKJ. po našem čast. g. župniku Father Leotu. Prav lepo in spodbudno bi bilo, da bi se te sv. maše udeležili vsi člani in članice. Treba je, da se v go reči molitvi spominjamo onih naših sobratov ter sester, ki so Šli že pred nami v večnost. Tudi mi jim bomo enkrat sledili. Dne 16. junija torej v So. Chicago naš Jednotin dan. Popoldne bodo naši mladi korenjaki "KSKJ. Booster Clnb'v ob eni uri pričeli bitko bi logarji iz Jolieta in sicer v Calumet parku. Kako bo ta zanimiva igra izpadla, za danes še nihče ne ve. Pridite jo pa gledat. Pričetek koncerta bo ob 2:30 s pozdravnim nagovorom na šega vrlega društvenega pred sednika sobr. W. F. Kompare Nato sledi ameriška himna "Star Spangled Banner," slovanska himna in slavnostni govor našega domačega g. župni ka. Program se bo nadaljeval še z drugimi govori in petjem godbo bo imel v oskrbi naš sobrat Joe Franko. • Bolj na tančen program bo pa tiskan še le zadnje dni in cenj. ude ležencem razdeljen v dvorani. Pripravljalni odbor dela i vso vnemo, da bo kolikor naj bolj mogoče vsakemu ustreženo v vseh ozirih. Po koncertu bo pa prosta zabava in ples. Udeležite se vsaj ene točke tega programa, katero mislite, da vam bo bolj ugajala. Pridite pa sploh vsi, in pokažite se ta dan, da ste zavedni Jed-notarji na naš Jednotin dan! Na tej sla vnesti bodo tudi nastopili' mestnihf>usardn»kt in nekaj glavnih uradnikov naše KSKJ. Torej ne pozabite Jed-notinega dneva dne 16. junija za našo naselbino in okolico! To velja posebno še za one. ki sc morda ne bodo mogli ude- dobili vstopnice kolikor jih bo mogoče oddati. Posebno opominjam stariše onih otrok, kateri so že prestopili v odrasli oddelek (imamo jih precej) in ako isti tega ne berejo, da jim razlože kaj da je na stvari in, da gotovo vsi pridejo na ta večer v Slovenski dom na 57th St. Bližnjim glavnim uradnikom bodo poslane vstopnice po pošti, kakor tudi uradnikom sobr a t ski h društev zastonj, ta dan družabno zabavo za naše članstvo. Tako si bomo na tej zabavi tudi letos privoščili kaj dobrega za želodec; pečen ke bo dvoje vrste, pa tudi za žejna grla bo preskrbljeno. Torej dragi mi bratje, vsi na delo, da se kaj koristnega naredi za našo društveno blagajno in ob enem, da se bomo v sobrat-skem krogu skupaj zabavali. Dalje apeliram na naše rojake Slovence in brate Hrvate, ki še niste nikjer pri društvu, ter naj se te prireditve udelt* da Pristopite v naše društvo sv. Alojzija, ki je najstarejše podporno društvo v Steeltonu in edino moško društvo spadajoče i pod okrilje K. S. K. Jednote. Bodite ponosni da lahko postanete člani katoliškega društva. Katoličani bi morali spadati samo h katoliškim podpornim or ganizacijam! Torej dobro došli v našo sredino! S sobratskim pozdravom ' John Malešič, predsednik. VABILO NA KONCERT. Naznanilo članstvu KSKJ, So. Chicago in okolici Cenjeni sobratje in sestre: Kakor ste že na tem mestu či-tali. in posamezna društva so tudi že dobila povabila za kon. cert, katerega priredi naše društvo v nedeljo dne 16. junija ,vam o tem dodatno nazna> njamo še sledeče: Ta koncert priredi društvo že, ne bode jim žal. Več o programu prihodnjič-V Pozdrav na vse Vinko Bosni, tajnik. Društvo sv. Jožefa »t 16 Virginia Minn. S tem uljudno vabim vse člane in članice, da se polno-številno udeleže prihodnje seje dne 16. junija točno ob 2. uri popoldne. Ta dan bo vsak član in članica videl kateri je sprejet v centralizacijo. Prosim vas torej radi vaše bolniške zavarovalnine, da se gotovo udeležite te seje kajti jaz drugače ne vem, za koliko se kateri misli zavarovati. Dalje prosim vse ostale člane, ki še niso v centralizaciji, da gotovo pristopite v va- j šo lastno korist. Prosim tudi vse one, ki dolgujejo na ases-; mentu, naj to poravnajo na pri- hodnji seji, ker od. sedaj na- Vitezi sv. Florijana št. 44 prej ne bomo imeli nobene bolniške blagajne; vsled tega naj bi Vsak član in članica svoj asesment vsak mesec redno plača), v bodoče se ne bo nobenega več zakladalo z asej-mentom. član, ki ne bo točno plačeval, naj posledice sam se- KSKJ., ki je najstarejše slovensko podporno drastvo v So. Chicagu dne 16. junija t. i. v cerkveni dvorani na 96. cesti ni Ewing Ave. Ker je čas do te prireditve omejen, in ker vzame skoro en teden dni da naznanile čitate v tem listu ležiti Vseslovenskega shoda v Lemontu in Jednotine 35 letni ce v Jolietu dne 7. julija. Vstopnina za udeležbo na naši slavnosti znaša 50 za ves program. Jako bi bilo lepo, da bi se ta dan pokazali v pravi luči. Ponovno vabimo vsa cenj. društva iz naše naselbine v mestu in okolici, kakor: Pullman, So. Deering Chicago itd. Dragi nam člani društva sv. Florijana: Delajte tudi na to, da pripeljete kaj novih članov, ker ena točka na našem programu bo tudi slovesen sprejem novih članov. Zatorej stopimo vsi na delo! Torej n£ veselo svidenje dne 16. junija na naši slavnosti? ' Pripravljalni odbor. Društvo Marijo Pomagaj »t. 78, Chkato, 1H. Vsem našim Članicam se nljudno naznanja, da se naše redne seje vršijo sedaj v poletnem času vsaki tretji četrtek v mesecu. Seja ta mesec se bo torej vršila v četrtek, 20. junija, v navadnem prostoru. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Udeležite se! Katera članica še ni oddala spoved-nega listka za letos, naj to stori na tej seji, ker moram poslati poročilo našemu glavnemu duhovnemu vodji še ta mesec. Ne pozabite, da je ta mesec od Jednote razpisan posebni asesment 50 centov. Sosestrski pozdrav, Jufia Gottlieb, tajnica. ln,M je za ta mesec razpisana naklada 80 centov za vsakega člana in članico. Zato prosim posebno one, ki pošljejo asesment po otrocih, da tega ne pozabijo. Dalje opominjam tudi vse one, ki se niso udeležili zadnje veselice in zato plačajo en dolar v društveno blagajno, da to poravnajo na prihodnji seji S sobratskim pozdravom , Ignacij Grom, tajnik. . * • • > VABILO NA PIKNIK Društvo Friderik Baraga, št 93, Chisholm, Minn., bo priredilo velik,.piknik .v nedeljo dne 30. junija popoldne na farmi sobrata John Bavec. Tem potom uljudno vabimo vse Slovence iz Chisholma in okolice, da pridejo na piknik; zabave bo zadosti za vse, tudi bo preskrbljeno, da ne bo treba biti nikomur lačen in žejen. Torej na svidenje na pikniku! John J. SterJe, tajnik. * ¥*'■' m "Z&' S sobratakim pozdravom Anton Kolar, tajnik. POZOR članico druitva sv. Marijo Magdalene i*. 1 vrla članica našega društva že več koi 15 let. Tukaj zapušča neutolažljivega soproga in štiri ne-dorastle otroke. Naše iskreno ožalje hudo prizadetim, nji pa želim večni mir in pokoj. Johana Skoff, tajnica. URADNO NAZNANILO društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O. Na seji meseca maja se je sklenilo, da se naše društvo mesecu, ampak razlika je le-ta, da ne bo več ob 2. uri popoldne, pač pa ob 2:30. Torej zapomnite si, da bo seja pol ure pozneje kot navadno, to pa zaradi tega, ker bo imelo društvo J. S. K. Jednote sejo isti dan ob 1. uri popoldne. Nas je precej, ki smo člani obeh društev, torej je lepa prilika, da smo lahko pri dveh sejah eno popoldne. s • Prosinj pa tudi, da vsi plačate mesečni asesment vsaj do 25. v mesecu. Kdor ne bo plačal ta dan, bo suspendiran. Asesment mora biti pravočasno poslan na glavni urad, torej mora biti tudi meni plačan pravočasno. Bratski pozdrav vsem Frank Vesel, tajnik. znanja,iiK.se bo prihodnja ine»!#aš£ga društva, da naj skuša- jo, asesment? za tekoči mesec pravočasno poravnati, kajti VABILO NA PIKNIK., i urada društva sv. Alojzija it. 179 Elmhurst, 111. Naše društvo bo priredilo svojo prvo poletno veselico ali piknik dne 16. -junija na pri jaznem KegI Grove prostoru v Willow Springs; začetek ob 2. uri popoldne po novem chika« škem času; vstopnina znaša 50c. Torej uljudno vabimo vsa cenj. društva v okolici Chicaga, Jolieta, Rockdale in Waukege-na, da bi se udeležili te naše plesne zabave. ,Godba bo ja-ko izvrstna tako, da bo vsak udeleženec vesel* Preskrbljeno bo tudi dovolj dobrih jeet-vin in izvrstne pijače tako, da bo s postrežbo vsakdo Zadovoljen. .. , {. . ; , . . Za obihio udeležbo se vam Mhvaljujemp in Dobro dešlil Na Odbor Is uvede društva sv. Srca Marija it 1M Aurora« Minn. Dne 19. maja, ali slavnost blagoslovitve naše nove društvene zastave bo ostala vedno v prijetnem spominu, ker se je vse izvršilo v lepem redu. Torej si štejem v dolžnost, da v imenu našega društva izrekam tem potom lepo zahvalo našemu domačemu župniku ker so blagoslovili zastavo in tudi za krasen govor v dvorani. Hvala tudi naši II. gl. podpredsednici sestri Mrs. Mary Champa in predsedniku nadzornega' odbora br. Martin Shukle ter br. John Sterletu iz Chisholma za lepe govore na tej slavnosti. Dalje~Kvala za govore Mrs. Katerini Koste-lich, in Mrs. Mary Knaus ter br. John Robleku stoloravnate-Iju. Ne smemo pozabiti naših slovenskih pevk Olge Praznik (naše članice) in 'Olge Turk ker so nam zapele tako krasne pesmi. Zahvala tudi društvu Marija» sv. Rožnega Venca, št. 131 KSKJ., društvu sv. Barbare št. 19 SHZ., društvu Marije Pomagaj št. 196 KSKJ. ter članstvu iz Eveletha in Chisholma, ki so se udeležili naše parade. Dalje izrekamo zahvalo našim vrlim kuharicam za tako okusno prirejena Okrepčila in vsem onim, ki so nam pomagali vse dan ter zvečer. Zdaj se pa še zahvaljujemo našemu gl. predsedniku br. A. Grdina za poslano čestitko in dar naši zastavi; tako tudi hvala br. Antonu Skubicu, bivšemu podpredsedniku K. S. K. J. za darilo in našim botrom ter društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 ter vsem ostalim za darove naši zastavi. Zahvala tudi sobratom društva št. 131 ker so pomagali pri naši slavnosti. Mislim da je bil vsak udeleženec vesel ter zadovoljen ves dan. Udeležba je bila zelo velika za našo malo naselbino, da take sploh nismo pričakovale, tako tudi ne tako lepega dobička. Se enkrat najlepša zahvala vsem skupaj ki so se te slavnosti udeležili in vsem onim, ki so k izvršitvi že na ta ali drug način kaj pripomogli. S pozdravom: Mary Smolich, tajnica izjeme gotova udeležili, S sobratskim pozdravom predsednik. Društvo Kristusa Kralja it 224 Cleveland, a Na zadnji seji 5. junija je bilo sklenjeno, da se naše društvo korporativno udeleži blagoslovitve zastave druitva sv. Družine it. 207 v Maple Heights (Bedford) in sicer prihodnjo nedeljo, dne 16. junija. Zbiraliiče bo pred Knau-sovo dvorano odkoder se udeleženci našega druitva odpeljejo ob 12:15 popoldne v Newburgh v cerkev sv. Lovrenca, kjer se bo vršila blagoslovitev zastave gorinavedene-ga društva. Prosim vse brate in sestre našega društva, da se te slavnosti kolikor mogoče v velikem številu udeleže ; saj je to naša bratska dolžnost da pomagamo našim bratskim društvom KSKJ. če gredo naša društva na parade društev drugih organizacij, je v prvi vrsti dolžnost, da gremo k našim Jednotinim društvom. V tej zadevi je treba kooperacije in vzajemnosti. Torej vas ponovno prosim, vdeležite se te slavnosti društva sv. Družine dne 16. junija. Pozdrav Josip Grdina, tajnik. Društvo sv. Kristine št. 219 EucKd, O. Cenjeni mi člani in članice: Naznanjam vam, da smo iz važnega vzroka sejo preložili na četrto nedeljo meseca juni ja, to pa samo za ta mesec. Torej vabim vse naše člane ir članice, da se prav gotovo ude ležite prihodnje seje dne 23 junija ob 2. uri popoldne. Ker bo ta seja zelo važna, zato se vas opozarja, da ste gotovo vsi navzoči. Dalje vam na tem mestu ponovno povdarjam, da ne bom več čakala na asesment; vsakdo ve, da mora biti isti plačau vsak mesec zadnji čas do 25. Ker vas ni dosti na sejo, se ne more veliko ukreniti za korist našega društva, prilike in po-ja za pridobivanje novega članstva imamo pa še dosti. Vsakdo naj bi se zavedal tega in bil ponosen, da spada k naši dični KSKJednoti. Torej pridite vsi na sejo dne 23. junija, Pokažimo se, da se zanimamo za važno stvar, katero hočemo izvršiti, to je da si tudi mi nabavimo društveno zastavo. S sossetrskim pozdravom Terezija Zdešar, tajnica Is urada društva sv. Janeza Krstn. št. 227 Edmonton, Alta, Kanada. Naša društvena seja se je vršila kakor običajno prvo nedeljo v mesecu, to je bilo 5. maja. Toda poročati moram, da smo se ta čas sestali le s par odborniki, ker naše članstvo je odšlo v začetku maja po raznih poslih in delih izven mesta ; torej bomo zopet ostali sami do pozne jeseni. Do zopet-nega svidenja! Dragi nam bratje, ne pozabite pa na svojo dolžnost, ter pošiljajte redno i svoj; ^društveni asesment Pri.tem -premislite, da je ved no točna tudi naša Jednota v vsakem oziru. Torej bodite točni tudi vi! Naznanjam tudi žalostno vest, da je nemila smrt zahtevala zopet svojo žrtev in nam iztrgala iz naše srede zvestega člana in sobrata' Tomaž Lies-kovskyju Pokojnik je bil rojen leta 1901 na čehoslova-škem; v Kanado je prišel pred 4 leti v nadi za boljšim zaslužkom v pripomoč svoji ljubljeni družini. Z veseljem je opravljal svoje naporno delo; največ je bil zaposlen po raznih rudnikih. Takoj po ustanovitvi našega društva je iskal priliko Čim prej se nam pridružiti, kar je tudi izvršil. Toda kruta usoda mu je prekrižala vse načrte. Dne 3. maja je zaspal v Gospodu in podlegel vodenici; pogreb se je vršil dne 8. maja po cerkvenem obredu. Kako je bil pokojni vsem priljubljen, je pokazala pot, ko smo ga spremili k zadnjem počitku. Pokojnik zapušča v starem kraju ženo in enega otroka. Torej dragi nam Tomaž! Zapustil si nas, toda pozabljen ne boš ostal. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo kanadska žemljica! Kateri smo Te poznali, vsi žalujemo; a Tvojim dragim pa izrekamo globoko sožalje. Saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo se v raju tam, nad zvezdami! John Likevich, tajnik. Iz urada društva sv. Štefana, it. 224, Cleveland, O. Tem potom ste uljudno vabljeni vsi člani in članice našega društva, da se gotovo udeležite prihodnje seje, vršeče se v sredo, dne 12. junija točno ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih Trdno se nadeljaaft in upam, da se boste te važne seje vsi brez Dober sosod. Lovec: "Dovolite očka, da smem ustreliti gosko tukaj v potoku. Dam vam zanjo 30 dinarjev." Kmet: "O ja, gospod, prav rad." Lovec plača tri kovače in ustreli gosko. Ker se mu zabava dopade, plača še za eno in jo ustreli. Lovec: "Dovolite, da še tretjo ustrelim?" Kmet: "O, kar streljajte, tem bolje* ker gos-, ke niso moje, ampak sosedov." llJtJJJMI. »..J mm VSESLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V AMERIKI Pokrovitelj: NJ. EMIMENCA CEORGE KARDINAL MUNDELEIN, D. D.: nadškof chicaSki. Vrh 3547 E- K** St - Cleveland, CMtR»iP57lr,Slkl: ^MJ« OGULIN, Maer., RT. REV. M. SK^/ftfS-??** REV" B- SNOJ. O F. M, kom., VERY gEV ^ SANTs, dekan, VERY REV. J. E. SCHIFFRER, dekan, VERY REV. A. M IKS, dekan. Med dietne predsednike so všteti tudi vsi bivši duhovni vodje KSKJ. in DSD. Aktiv«! predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. * Pod|^S,n^.l.:«REV- KAZIMIR CVERCKO, O. M. G, REV. AN-ZELM MURN. O. F. M., REV. JOSIP SKUR, MRS. MARY GLAVAN in MRS. ANTONIA STRUNA, namestnica. • Tajnik: REV. SALEZIJ GLAVNIK, O. F. M, Box 443, Lemont. III. Blagajnik: LEO MLADIC, 1941 W. 22nd St., Chicago, IIL V širši centralni odbor spadajo vsi slovenski duhovniki v Ameriki, katoliški uredniki, Josip Zalar, gl. tajnik KSKJ. in Geo. Stonich, predsednik DSD. Izvrftevahii odbor: VERY REV. B. SNOI, O. P. M., REV. ANZELM MURN, O. F. M., REV. SALEZIJ GLAVNIK, O. F. M., JOHN JERIC, LEO MLADIC in LEO JURJOVEC. Prosvetni odsek: VERY REV. B. SNOJ, O. F. M., REV. V. SOLAR, O. S. B., REV. CIRIL ZUPAN, O. S. B., REV. J. M. TRUNK REV. P. PODBREGAR, in trije uredniki katoliških listov. Vseslovenski katoliški shod se vrši v dnevih 6., 7. in 8. julija letos, 1929. v Lemontu, IIL Organizacije, društva, rojaki in rojakinje, pripravite se za ta shod; takega še ni bilo med nami ameriškimi Slovenci. Vabite svoje prijatelje in agitirajte vsepovsod za črn večjo udeležbo! Za vsa pojasnila in podrobnosti se obrnite na tajnika shoda: Rev. Salezi) Glavnik, O. F. M., Box 443, Lemont, 111. I'"""""""...............I........................i.......Ill..........miiiiiininiinms . Cuj.-iL.1.''. .i Jim**-** (žtAsito g. s. k. Jftbrioffc. n. Jtitttu, ife» .. ... ..... ORGANIZIRAJMO SE, ROJAKI! Pripravil sem vprašanja na delovne odbore po naselbinah. Rad bi jih poslal na vse strani. Pa še marsikje nimajo delov nega odbora. Odlašajo na zadnje dni. Ce pošljem vprašalne pole, jih moram poslati v vsako naselbino. Zatorej nujno potrebujem v vsaki naselbini vsaj eno zanesljivo osebo in to bi moral biti po mojem mnenju delovni tajnih v vsaki naselbini. Ze ko sem dal razposlati letake za shod, sem bil v nemali zadregi, ker nisem vedel, na koga bi se v tekali oni naselbini obrnil. Porabil sem marsikje v ta namen zastopnike Ave Marije in upam, da ne zastonj. Toda, ti zastopniki imajo dovolj drugega dela, zato je tako zelo potreben delovni odbor v vsaki naselbini, ki naj bi obstojal vsaj iz predsednika in tajnika. Tak delovni odbor bi bil nekako središče za vsako naselbino in v njem bi naj bila zastopana vsa katoliška društva v naselbini, bodisi da so cerkvena, prosvetna ali podporna. V starem kraju imajo Prosvetno Zvezo, v kateri so včlanjene vse katoliške organizacije, da tako lahko v gotovih stvareh enotno in vplivno nastopajo. Imajo tudi centralnega tajnika, ki je v službi vseh teh organizacij. Tudi mi ameriški Slovenci.smo se radi katoliškega shoda organizirali, toda naša organizacija je še nepopolna. Treba je, da se odzovejo iz vsake naselbine in da od vseli Slovencev pride odziv na centralno tajništvo v Lemontu. Centralno tajništvo je v službi vseh naselbin in vseh posameznikov. Zelje vseh skuša v dogovoru z glavnimi odborniki prilagoditi skupnemu cilju. Kakor je potrebno centralno tajništvo za vse na^l^ims tako je pa jjotrebno, da imajo nekako centralo tudi v vsaffi naselbini, kjer bivajo Slovenci. Centrala za vsako naselbino je delovni odbor. Ce torej tega nimamo, smo brez centrale v dotični naselbini in ne vemo, na koga bi se obrnili. Zato naj nikjer več ne odlašajo, temveč naj v vsaki slovenski naselbini čim prej izvolijo delovni odbor. Iz takega delovnega odbora bo poslal tajnik ali tajnica razne informacije. Vedeti moramo vsaj približno število udeležencev. Vedeti moramo, koliko društev se bo udeležilo shoda korporativno, koliko samo po zastopnikih. Vedeti moramo tudi, koliko jih želi dobiti prenočišče in kje bi radi prenočili: v Lemontu, v Chicagu ali v Jolietu. Manifestacijski odsek bo hotel poprej tudi imeti pregled organizacij, ki se bodo shoda udeležile. Manifestacijska procesija bo razvrščena po naselbinah in naselbine po abecednem redu. Ce iz katere naselbine ne bo pravočasno odziva, bo zmešnjava, ker take naselbine ne bomo mogli tako razvrstiti, kakor bi same želele. Ob tej priliki se obračam na vse že poslujoče delovne tajnike, naj mi sporočijo, koliko potrdil rabijo in koliko legitimacij. Potrdilo dobi vsak, kdor je daroval vsaj en dolar za shod. zraven pa dobi še legitimacijo, toda to samo tisti, ki se bo shoda res udeležil. Legitimacije so samo za udeležence, potrdila pa tudi za darovalce in dobrotnike. Prosim, naj to vpoštevajo delovni tajniki in naj mi takoj sporoče, koliko legitimacij želijo in koliko potrdil. Ker bo v pondeljek dopoldne zborovanje katol. organizacij in se bo marsikaj koristnega ukrenilo za bodočnost, zato naj ostanejo vsaj zastopniki vseh društev v pondeljek še v Lemontu. Naj že sedaj skrbijo za svoje zastopništvo tako cerkvena kakor športna, pevska, dramatična in podporna društva. Zborovanje v pondeljek bo izredno važno. Vsak nasvet, vsaka beseda k določenim referatom, bo dobrodošla. Obenem se bomo pa pomenili, kako bi zanaprej korakali skupno in se medsebojno podpirali. Vsakdo ve, da je v edinosti moč. Ce hočemo torej s katoliškim shodom kaj doseči in se ne bo ves sad shoda razblinil kot pene, potem moramo tudi nekaj skleniti, kar se bo oziralo na naše prihodnje delo. Vse katoliške organizacije naj blagovolijo tudi to vzeti na znanje. Toliko zaenkrat. Prihodnjič večM Rev. Salezij Glavnik, tajnik katoliškega shoda. jemnbsil in' združenja,' riaš verski čut, naravno krasoto naše staro domovine in ljubezen do našega materinega jedka in naše rodne grude. Vsak zbor zna vsaj eno tako pesem, ki bo primerna za to priliko. Cim bolj priproste in blagodoneče pesmi si bodo posamezni zbori izbrali, toliko bolj uspešen bo njihov nastop. *: Posamezne zbore prosim, da mi takoj odgovore na to javno pismo, da bomo mogli čimprej mogoče izdelati podrobni program. Takoj ko prejmem odgovor, bom razposlal naokrog potrebno število iztisov pesmi "Povsod Boga." Dragi slovenski pevci po širni Ameriki! • Vseslovenski ka toliški shod je prva prilika, da se snidemo in spoznamo med se boj. Ce nas bo zadosti, bomo imeli lahko v pondeljek, 8. julija, posebno zborovanje za cerkveno in izven-cerkveno petje. Prosim, javite se takoj! Sporočite nam vsaj približno, koliko pevcev bo prišlo semkaj iz vaše naselbine, nadalje, če boste nastopi samo v sklupnem zboru ali tudi samostojno, in katero pesem imate pripravljeno za ta slučaj. Nadalje ime in naslov pevo-vodje. Tako nam bo mogoče v najkrajšem času urediti ves pevski program za ta veliki dan v zgodovini ameriških Sloven cev. Ivan Račič, 2228 South Irving Ave., Chicago, 111. -o XVI. IZKAZ PRSIPEVKOV ZA VSESLOV. KATOLIŠKI SHOD Dr. sv. Terezije, št. 225 KSKJ, S. Chicago, 111. — Dr. sv. Barbare, št. 128 KSKJ, Etna, Pa. ------------- Dr. Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, Cleveland, O. -----Dr. sv. Neže, št. 139 C. K. of Ohio, Cleveland, O. - Mr. Josip Grdina, Cleveland, O---------------------------- Mr. Joseph Stukel, Joliet, 111. ............................... Mr. in Mrs. Frank Pink, Euclid, O---------------------------- Mr. Frank Habjan, Universal, Pa-------------------------- Mr. Frank Kokal, Universal, Pa............................. Mr. Mike Paučnik, Atlasburgh, Pa......—--------------- $ 5.00 10.00 10.00 10.00 3.00 5.00 2.00 1.00 1.00 1.00 Skupaj ta teden Zadnji izkaz _— _____$ 43.00 ______ 1,173.10 Skupaj_____.___^------------------- Stroški za mesec maj, 1929: dva klišeja, en veliki za plakate, en mali ------------------ En klišej za izkaznice --------------------------------- En tisoč letakov za igro "Deseti brat" ------------------ Oglas v "A. S.," vabilo k igri "Deseti brat"_________ Tri tisoč velikih letakov v dveh barvah ------------------- Deset tisoč programov, štiri strani ----------------------— Pet tisoč izkaznic, tiskane na obeh straneh, dve velikosti Znamke za razpošiljanje za urad tajnika ----------------2 SI,216.10 $ 76.30 4.73 7.60 4.00 76.94 51.70 34.98 14.62 Skupni stroški ----- Blagajna ------------ $ 270.77 1,216.10 $ 945.33 Ostane v blagajni 27. maja, 1929 . Bog plačaj vsem darovalcem! Leo Mladič, blagajnik. [1111111113 ocxs NEBEŠKA KRONA ALI PREMISIJEVANJE O NEBESIH Nemški spisal Janez N. Stdger, duhovnik Jezusove družbe Poslovenil Janez Smuč, duhovnik goriške nadškofije. i»t»»»fttV»H»ll»ltHHMH«HmHl»H«l»ll»»IH^ (Nadaljevanje) NAŠIM PEVSKIM ZBOROM Po naročilu glavnega odbora za Vseslovenski katoliški shod v Lemontu se sporazumno z Mr. Ivanom Zormanom iz Clevelanda obračam na vse naše pevske zbore s prošnjo, da nam pomagajo s svojim sodelovanjem omenjeni shod povzdigniti do kar se da velikega sijaja. Združeni zbori bodo v nedeljo, 7. julija, zapeli Premrlovo pesem "Povsod Boga" ob začetku in "Zahvalno pesem" ob sklepu popoldanskega programa. Zbori bodo imeli tudi priliko, da se pokažejo posamezno, vsak z eno ali največ dvema pesmicama. Ni treba, da bi bile te pesmi cerkvene,'ker se bodo pele na prostem med govorniškim programom. Z našo pesmijo lahko povdarimo idejo vza- Ona nas krepča in oživlja s kruhom življenja, ki nam ga lomi, kadarkoli smo lačni, in s kozarcem zveličanja, ki nam ga ponuja ob vsaki žeji. Ona pelje mladeniča in deklico, ki hočeta butaro življenja vzajemno prenašati, k oltarju ter požlaht-ni in posveti njuno zvezo. Ako je koga volja, posvetiti se du-hovskemu stanu ter se vojskovati pod zastavo Kristusovo, podeli mu ona božjo oblast in pre-čudno moč. In ko stojimo na pragu večnosti, pomaže in okrepča nas za poslednjo borbo, stoji pri nas ter nas ne zapusti, ko nas že vse zapusti. In še ko naše oči ostrme in paše uho njenega milega glasu več ne čuje, poklekne ta mila mati k naši postelji ter vzdihuje iz globočine svojega ljubečega srca pfoti nebesom, rekoč: "Ne spomni se, o Gospod, grehov njegovih mladih dni, temveč pokaži mu prijazen obraz; odpri mu nebesa. Ne sodi ga po njegovih grehih, v katere ga je zavlekla slabost in hudo nagnjenje! Grešil je sicer," tako trka ta ljubezniva mati na srce nebeškega Očeta, "grešil je sicer, vendar ni tajil tebe. pravega živega Boga, Očeta, Sina in sv. Duha, marveč je veroval in v veri in gorečnosti do tebe ostal do konca stanoviten. Bodi mu torej milostljiv. Sprejmi tega mojega otroka v svoje blaženo prebivališče." Glejte, bratje, prijatelji, takega izvrstnega, nepogrešljivega, ljubeznivega in zvestega vodnika imamo pravoverni kristjani ves čas svojega življenja do nebeških vrat Cast in hvala bddi Bogu zanj na vse veke! 12. Zapahi pred nebefikimi vrati < Odprimo sv. pismo. Tu be- remo: "Široka so vrata in prostorna je pot, katera pelje v pogubljenje, in veliko jih je, ki po nji hodijo. Ali ozka so vrata in tesna je pot, katera pelje v življenje, in malo jih je, kateri jo najdejo. Posilite se skoz ozka vrata notri priti, zakaj po vem vam, da jih bo mnogo iz kušalo tam notri priti, pa ne bodo mogli." Mat. 7, 13.) "Veliko, to je vsi so poklicani, pa malo jih je izvoljenih." (Mat. 30, 16.). Te besede jasno spričujejo, da ne bodo vsi zveličani. Vesoljnega potopa je bilo rešenih samo osem ljudi, namreč Noe in njegova družina. V celi Sodomi in Gomori se ni našlo deset pravičnih. Od izraelskega ljudstva, ki je štelo do šest sto tisoč za vojsko pripravnih mož, brez žen in otrok, sta prišla le dva, namreč Jozue in Kaleb, v obljubljeno deželo, in od egiptovske armade, katero je Farao vodil skozi rudeče morje, ni ostala živa duša pri življenju; vse je poginilo v valovih morja. Tudi dandanašnji se vidi, da je pot hudobije in razuzdanosti mnogo široke j ša od poti čednosti in svetosti, in da večina sveta hodi po njej. Ker pa vsak človek, naj bo njegovo življenje že kakoršnokoli, vendar hoče v nebesa priti, je pač vredno premisliti, kaj nas bi utegnilo na poti v nebesa ovirati ter nam zapirati nebeška vrata. a) Prvi zapah pred nebeškimi vrati. "Kdor ne veruje, bo pogubljen," (Mark. 16, 16). To je strašna in prevažna beseda, ka* tero je Jezus, naš sicer mili in dobrotijiv Zveličar, govoril nam v svarilo. "Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle." (Mat. 24, 35.). Lu. ijl i i, Potnanjkanje vere je pdteiftta- romano guarddci: IXLSr* zafah' ki nam zapira ° »vetih znamenjih nebeška vrata. O znamenju križa r ž?0™** VVje ; tr0edAneH Znamenje križa delaš in de-**a, Očeta, Sina in sv. Duha, Uj ga pravilno. To nJ ^ niJ, ^ ^ ohranuje dobro iieno, površno znamenje, da ne ptačuje, hudo kaznu e; kdor ne Vei, kaj naj pomeni. Ne, je veruje v Jezusa Knstusa Sina Larvea p^eno znamenje kri-S/n^ rije; W H**' ™ejeno P^asi, od čela do ! ^ rtl"1 SLT^^ «* ene ra™ do druge, jo na krilu m ki bo prišel en- Ali čutiš, kako te vsega obja- kiat z velikim veličanstvom so- me? Zberi se ves; vse svoje dit žive m mrtve; kdor se v miali, vsa 8Voja čuvfltva Jo_ krstu ne vpiše med otroke nje- ži v to znamenje! Potem ga govega kraljestva in po njem čutiš; vsega te objema, telo in utemeljene edino zveličavne cer- duš0, vsega te biagoslavIja> kve, in kdor ne veruje vsega, vsega te posvečuje, kar mu po sv. Duhu razsvetlje- Zakaj? Zato, ker je zname-na cerkev zapoveduje verovati, Lje vesoljstva in je znamenje temu bodo nebeška vrata za- odrešenja. Na križu je odrešil prta na vse veke. Naj le pride naš Gospod vse ljudi. Po kri potem ter naj trka celo večnost, žu posvečuje slehernega člove odprla se mu ne bodo nikdar ka, vsega, do zadnjega vlaken več. Zaklenjena mu bodo s ta- ca njegovega bistva. Zato ga kim zapahom, da ga ne hudič | delamo pred molitvijo, da nas ne angel ne more več odriniti. uredi, zbere: da misli, srce in b) Drugi nebeški zapah. voljo zasidra v Bogu. Dela ga Tudi vernemu kristjanu mar- po molitvi, da ostane v nas, kar sikaj zapira nebeška vrata, nam je Bog podaril. Delamo Bog je dal človeku prosto voljo, ga v skušnjavi, da nas stori in ta dar je neizrekljive velja- močne; v nevarnosti, da nas ve. Prost je človek, piše neki čuva; pri blagoslovu, da prej-pesnlk, naj se rodi tudi v že- memo vso polnost božjega živ-lezju. Vsled te prostosti zamo- ljenja v svojo dušo, ki naj bi re človek, dokler je na svetu, vse v njej oplodila in posvetila izpremeniti vsak čas svoje živ- Misli vedno na to, kadar na-ljenje. Kdor je hodil dosedaj praviš znamenje križa! To je po ozki stezi, lahko prestopi na najsvetejše znamenje, ki ga široko in narobe. Sto- in sto- imamo. Delaj ga pravilno, po-krat se prigodi, da ljudje, ki so časi, veliko, s premislekom! živeli pobožno leta in leta, na- Potem, kako objame vse tvoje posled zapuste Boga ter se po- bistvo, tvojo postavo in tvojo greznejo v brezdno hudobije, dušo, tvoje misli in tvojo voljo, Ravno tako je brez števila ta- tvoje čute in tvojo nrav, vso tih, ki s pomočjo milosti, brez tvojo dejavnost. In v njem se katere ni zaslug, po večletnem napolni vse z močjo, z izrazi-pregrešnem življenju zapuste tostjo in posvečenjem v moči greh ter se vsaj v poslednjih Kristusovi, v imenu troedinega trenutkih svojega življenja z Boga. resnično pokoro obrnejo k Bo- O trkanju na prsi. gu. Toda, da more voliti med hudim in dobrim, je človeku le Sveta ma8a se Je pričela, toliko časa mogoče, dokler živi Masnik stoji pred stopnicami na zemlji. Ko dokonča svoje oltarja. Verniki ali mesto njih življenje in se preseli v več- ma6ni strežniki molijo: "Iz-nost, ni več gospodar svoje vo- P°vem se Bo*u Vsemogočnemu, je; čas izkušnje mu preteče, on---da 8em veliko »rešil v prejme, kar je zaslužil. Kakor- mislih» besedah in dejanjih po sna je njegova-duša v zadnjem krivdi» P° SV°J* P° vzdihljeju življenja, taka osta-!8™-*' veliki krivdi." .In koline celo večnost. korkrat izgovore besedo "kriv- "Kamor drevo pade," pravi Ida " se udarijo na prsi. sv. pismo, "Um obleži." (Ekl. KaJ neki to Pomeni, ako se 11 3 ) Človek trka na prsi? • Ce tedaj človek umrje v Prodrimo enkrat v to stvar! smrtnem grehu, ki ga, kar se A Pri tem moramo ta običaj zgodi pri vsakem grehu, pripra- P»vilno izvrševati. Ne samo vi sicer ob ljubezen, a ne ob mal° 8 konci Prstov Podrgmti vero, če ga ta greh, pravim, lo- P° oblekl» 8t»snjena pest naj od Boga, največje dobrote, udarJa na prsL Morda 81 že in če je zavoljo tega greha nad videl 113 8tarih, ,sIikah sv- Hie" njim izrečena sodba večnega ™nima, kak<> kleči v puščavi, prokletstva, ki je že navadni v,htl kam;"v rokl in 8f.blie nasledek smrtnega greha, tako ™ Prsi- Uda™ ™ra b,tl najde kristijan, ki stopi v več- kan^e' ne. rahlt> ^^ ltl nost s kačo smrtnega greha mora proti vratom nase notra- okrog vratu, nebeška vrata za>J°st " "J.,h PretrestL Potem prta s takim zapahom, da cut.mo, kaj pomeni. nobena človeška moč, ne angel! PoIn živ.ljenj? T™ bltl no: ne hudič ne razbije. Sin božji tra"J* 8vet; P°ln ^ »\moci nam je sicer s svojim trplje- m krepke dejavnosti. Kako pa • «« izgleda notri v resnici? Tako njem in s svojo smrtjo na križu ® , . , odrinil ta zapah ter nam odprt resne »hUve se dvigajo pred nebeška vrata; če se pa el0vek nam''P°tre^' kh'! x i- i,™; PO odločitvi, toda v notranjosti noče oprati v njegovi krvi ter ' . J i -4.- x „„ „ J se komaj kaj zgane. Marsika- se spokoriti; če ga ni volja sel , . , . , ,. J 4.- u: » tero krivdo smo si nakopali, pa spraviti s .st.m ki z neston- ..Sre. čno potrpežljivostjo &ka izgub- na3 obdaja smrt, jenega sina ter je pripravljen^ £ na ^ Tedaj . .... . „„ „ i kliče v nas glas božji: "Zdra-na dan vse ^tititergazl. ^ ^ ^ Za vso gorkoto obrne k njemu; če miš_ torej človek vse te milosti od L. J.. * ' Ta 1 ».j vek trka na prsi: sebe zbuja iz spanja. Svojo notranjost drami, da začuje božji klic. Na stran svojega Boga se postavi, in kaznuje samega sebe. Spoznanje torej, kesanje, spreobrnjenje. Zato se trkajo duhovnik in ljudstvo na prsi, ko se pri vstopnih molitvah obtožijo svojih grehov. Isto storimo, ko se nam pokaže pred sv. obhajilom telo Gospodovo in govorimo: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho." In ko pri litanijah priznamo svojo krivdo in pravimo: "Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!" Pomen tega običaja so ljudje že oslabili. Tako se že verniki trkajo na prsa, ko se pri spremenjenju povzdigne kelih in hostija. Ali pa ko izgovarjajo pri angelskem češčenju: "In beseda je meso postala." Toda tukaj se je pravi pomen izgubil in je dejanje le še splošen izraz spoštovanja in ponižnosti. Ostati bi mu morala trpka resnost, da je klic k zavedanju samega sebe in lastno kaznovanje skesanega srca. O pepelu. sebe odbija in »mrj.>v nem grehu, so mu nebeška vra- J pokoro! z udarcem na Prodre naj jih; pretrese ta zaprta za vse ej. , dušo> da ge zbudit Naj potem le trka nanje, ko- leda ge obrne k Bogu _ ikor mu drago, odpro se mu ne Ce ^ pa enkrat zave> ^^ več; naj vpije na vse grlo: Go ^ kako je zai- spod, gospod!" vselej bo slišal ^ živ,jenjGf kako je isti odgovor: Ne poznam |prestopala božjo zapoved, kako — ne poznam te. . zanemarjaia svoje dolžnosti, Ce ga pa Bog za svojega svoj. ^ gvoj. kriv_ otroka ne spozna, če zanj ni več k. ^ svoj. veHki krivdi » v nebes, kaj bo potem. \ečneL . kriydi ujeta -n ^^ ena muke, večne bolečine, pekel, w yodi iz nje da namreč brez katerega ni rešitve, bo njegov prj(jrjka prizna: "Grešila sem delež na vse veke. Vekomaj lo-1 miglih besedah in dejanju čen od Boga in oddaljen od ne-1 r gvetega Boga in zop€r beške domovine bo revež vzdi- občestvo svetnikov. "Tedaj tioval v groznih temah, kjer ni gtop. duša na stran Bogfa in se več ljubezni, kjer Boga ne mo-za njegovo stvar pro_ re in noče več ljubiti. |ti gami gebi 0 misli tako, AG1TIRAJMO ZA MLAD IN- j kakor jo sodi Bog. Srdi se ra-SKl ODDELEK! Idi svojega greha in se kaznuje SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE z udarcem. £ VEDNO TEGA GESLA! | To torej pomeni, če se člo- Ob robu gozda stoji cvetlica ostrožnica. Tako samovoljno so zaokroženi njeni temnozeleni listi! Nežno, gibčno, a trdno so oblikovana vitka debla. Cvet se zdi, kot bi bil izrezan iz težke svile in modrino ima, bleste-čo liki dragocen kamen, da napolnjuje ves zrak krog in krog sebe. Pa bi prišel kdo, odtrgal cvetlico in nato bi se je naveličal ter jo vrgel v ogenj . . . Malo trenutkov in vsa blesteča krasota bi postala tenka črta sivega pepela. Kar je napravil ogenj v malo trenutkih, to dela čas vedno vsem, kar živi. Z lično praprotjo, z visoko svečnico (luč-nikom), z mogočno rastočim hrastom. Te dela z lahkim metuljčkom kot s hitro lastavico; z malo poskočno veverico in s težkim volom« Vedno je isto, Čeprav se zgodi hitreje ali počasneje; naj si je rana ali bolezen, ogenj ali lakota, ali karkoli : enkrat postane iz vsega cvetočega življenja pepel. Iz močne postave kupček prahu, ki ga vsak veter lahko razpiha. Iz blestečih barv ostudna moka; iz toplo valujočega življenja revna, mrtva prst; da še manj kot prst: pepel! Tako je tudi z nami. Kako nas strese mraz, ako pogledamo v odprt grob in vidimo poleg nekoliko kosti še nekaj pe-rišč sivega pepela: "Misli nato, človek: prah si, in v prah se boš povrnil." Minljivost, to pomeni pepel. Našo minljivost, ne minljivost drugih. Našo: mojo! Moj konec mi napoveduje, ko mi duhovnik v začetku postnega časa s pepelom nekoč sveže zelenih vej minule cvetne nedelje začrta križ na čelo. "Memento homo, quia pulvis es et in pulverem reverteris!" Vse postane pepel. Moja hiša, moja obleka in pohištvo in denar: polje, travniki in gozd. Pes, ki me spremlja, in žival v hlevu. Roka, s katero pišem, in oko, s katerim čitam, in vse moje telo. Ljudje, ki sem jih ljubil, in ljudje, ki sem jih sovražil, ter ljudje, ki sem se jih bal. Kar se mi je zdelo veliko na zemlji in kar je bilo majhno, in kar je bilo lepo, in kar zaničevanja vredno, vse je pepel, vse . . . Prebrisan deček. Johnny: "Povej mi, ljubi Bogec, kaj je tebi tisočletje?" Bog: ."Trenutek." Johnny: "Kaj je tebi 1,000 dolarjev ?" Bog: "Penny (cent)." Johnny: "Ljubi Bogec, posodi en cent." Bog: "Počakaj trenutek." Koliko novih članov in članic imate za prihodnjo »ejol GLASIU) S- K. JBPKOte, 11. JUNIJA. 1929 GLASILO K.S.YL JEDNOTE" 11 i g iH i m m m ^m J*as» i ZMrth drtmh «17 «t Ghdr Mm UrMsiHre ia »13 CUVBLAND, OHIO S Za ..S0.84 41.60 OFFICIAL ORGAN of tfes GRAND GARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tb* UNITED STATES OF AMERICA Mthrtthwd by sad in the interest «f the Order. Issued every Tueeday OFFICE: 0117 St Clair At«. Telephone: Randolph 3012 CLEVELAND, OHIO VSI NA KATOLIŠKI SHOD! fl Za ameriške Slovence se nam bližajo veliki dnevi, kakoršnih v naši zgodovini še ne pomnimo: dnevi prvega Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu, 111. O tem zanimivem shodu se že dosti govori in piše v javnosti. To bodo v resnici Gospodovi dnevi, katerih ne bomo nikdar pozabili. Vsakemu, ki bi lahko šel na ta shod, pa tega ne bo storil — bo gotovo žal, ko mu bodo drugi o njem pravili, ali ko bo o poteku istega v listih čital. Pripravljalni odbor si je izbral najlepši mesec v letu, dobo počitnic in sicer dneve 6., 7. in 8. julija, pa tudi najbolj primeren kraj, naše znane ameriške Brezje, baš v sredini Združenih držav. Ta dan bodo ameriški Slovenci v veliki manifestaciji in s skupnim nastopom pokazali svojo armado še vedno vernih rojakov in rojakinj. Program Vseslovenskega katol. shoda, ki je že dovršen bo nekaj veličastnega in nad vse krasnega. Priobči li ga bomo v celoti prihodnjič. Poleg tega, da bo na označenem shodu triumfirala naša katoliška zavest in ideja, bomo zaeno obhajali tudi 351etnico prve slovenske podporne organizacije v Ameriki, matere drugih slič-nih organizacij—naše K. S. K. J. Torej je v prvi vrsti dolžnost članstva te Jednote, da agitira za Vseslovenski katol. shod in sc istega tudi udeleži. Kot Jednotarji bomo 35. rojstni dan naše podporne matere najprvo obhajali v Jolietu, njenem domu, potem gremo pa še v Lemont, kjer se pričakuje veliko romarjev, oziroma udeležencev. Na uradnem letaku, ozir. vabilu za ta shod vidimo sliko naših znanih slovanskih apostolov sv. Cirila in Meoda, kojih god se bo baš isti čas obhajalo. Pod sliko je pa naš nepozabni prvi ameriški slovenski misijonar in škof Baraga. Prihodnje leto bo 100 let, odkar je prišel v Ameriko; lani je pa minilo 60 let, odkar je umrl in počiva v katedrali v Marquette, Mich. Vse to naj nas navdušuje, da pri tej priliki na shodu skupno nastopimo, se veselimo in navdušimo za našo celokupno dobro stvar. Torej na delo za Vseslovenski katol. shod! OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA In zopet je nastopila doba oddiha ter odpočitka za mladino, ker je šolsko leto zaključeno. Nekateri so to dobo že težko pričakovali, kajti s tem jemljejo za vedno slovo od šole ker se bo treba podati v javno življenje in se oprijeti tega ali onega dela. Naravno, da vsakdo rad čestita srečnemu graduantu šole ko prejme diplomo, saj je to za učenca aH višješolca najvažnejši trenotek njegovega življenja ko se mu odpira nova pot v svet in bodočnost. Uspešen graduant je moral žrvovati od 8 do 20 let svojega živlejnja, da je dosegel svoj cilj. Doba učenja je zahtevala svoj red, točnost, samozatajevanje in napor. Namesto zabave in razveseljevanja zvečer, je moral dijak sedeti pri svojih knjigah in si beliti glavo. Zavedal se je, da bo tega enkrat konec in da mu bo šolanje pripomoglo do lepše bodočnosti, kajti za izobraženega človeka je odprt ves svet. Marsikdo izmed nas je že večkrat obžaloval svojo malomarnost, ker ni hotel vporabiti lepe prilike boljšega šolanja, vsled česar mora danes trdo delati in se boriti za vsakdanji kruh. Zopet drugim je hudo, ki bi se bili radi napr^f šolali, pa niso imeli prilike za to; višja šolska izobražba stane namreč dosti denarja in požrtvovanja. Je pa tudi mnogo takih slučajev, kjer bi stariši svoje otroke lahko pošiljali v kako višjo šolo, kolegij ali na univerzo, pa so preskopi za to; denarja se jim zdi škoda. In vendar je diploma graduanta višje šole najlepša dota starišev svojemu sinu ali hčeri; dota, katere ne more noben tat ukrasti in katere ne more nihče zapraviti. Vsled tega bi bilo baš v tem času starišem svetovati, naj skušajo dati svojim otrokom višjo šolsko izobrazbo, za kar jim bodo vedno hvaležni. V Ameriki imamo najboljši šolski sistem na celem svetu. Na razpolago so različni učni zavodi bodisi javni ali privatni. Osobito je priporočati katoliške šole za mladino katoliških starišev. K sklepu izražamo pri tej priliki vsem našim ameriškim slovenskim graduantom ter njih starišem naše čestitke. Mnogo sreče in uspeha v njih novem življenju! —---o—--- Kdo je pravzaprav odkril _ Ameriko? FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE 'Jugoslav Bureau) Kdo je odkril ameriški kontinent? Ali je bil Krištof Ko-lumbus prvi pomorščak, ki se je drznil prepluti atlantski ocean? Ni morda on sledil vzgledu drugih drznih duhov pred njim? Z drugimi besedami: Ali je bilo odkritje Amerike posamezen čin enega samega velikega pomorščaka ali pa raj še nekaj, kar se je postopno vršilo, pri čemur Kolumbova vožnja je bila le pomembnejši čin? Tekom zadnjih desetletij je bilo "odkritje ameriškega kontinenta" predmet precejšnjih sporov med zgodovinarji. Mnogo gradiva se je nabralo, da se podpre trditev o vsaj dveh odkritjih poleg Kolumbovega in pripozna zgodovinska resničnost istih. Jako idealiziran kip Leif Ericsona, odkritelja nekega dela Amerike, okrasu je neko glavno ulico v Bostonu in posnetek tega kipa ameriške ki-parice Anne Whitney je postavljen v Milwaukee; tudi Chicago ima spomenik tega legendarnega odkritelja in vodje Vikingov, drznih norveških pustolovcev, ki so s svojimi malimi dotal pluli na rop v najbolj raz- deljene kraj«. Ne tako številni, ampak enako navdušeni so pristaši spomina Martina Be-halm, velikega nemškega zem-Ijepisca in potovaka, kije baje dospel v Južno Ameriko v letu 1483. Najnovejše arheologične raziskave so prispele k temu, da je nastala druga dodatna in jako dalekosežna teorija — da namreč ameriški kontinent je bil odkrit in zopet odkrit v raznih zgodovinskih časih in da so odkritelji dospeli prvič y severni del Amerike, potem v Južno Ameriko in Centralno Ameriko. Vožnja Leif Ericsona. Zgodba Leif Ericsonove vožnje se poglavitno naslanja na takozvane "sage." Sage (saga) so narodne pravljice Škandi-navcev, spisane na otoku Iz-landskem v 12. stoletju. Kakor vsi narodni spisi, vsebujejo zmes bajeslovja in zgodovinske resnice. Te sage in tudi drugi viri nam povedajo, da Leif Ericson, sin Rdečega Erika, norveškega kolonizatorja Grenlandije, je približno leta 1000 odplul na široko morje, da odkrije nove dežele. Vsled velikih viharjev v severnem Atlantiku je bil zagnan daleč proti zapadu, dokler ni končno prišel do obali dežele, ki je ni poznal. Točka, kjer se je Ericson izkrcal, je bila morda obal Labradorja ali kaka pokrajina bolj proti jugu. Par let kasneje so tri ladje, pod poveljstvom Thorfina Karl-sefne s 150 možmi odplule, da poiščejo pogrešenega Ericsona. Ga niso našle, ali so priplule do drugih pokrajin Novega sveta. Neka saga navaja tri razne naselbine Vikingov v Novem svetu: Heiluland, Markland in Vinland. Thorfinn Karlsefne se je povrnil na Izlandsko tri leta kasneje in vest o odkritju nove dežele se razširila po vsem škandinavskem severu. Vsled tega je prišlo do mnogih drugih voženj. Spisi omenjajo eno v letu 1121, k6 je škof Gnup-son odšel "iskat Vinland." Zadnjič se Vinland imenuje v pripovesti o neki ladji, ki se je vrnila iz Marklanda (morda Newfounland) leta 1347. Sage o Vinlandu vsebuje opis pokrajine, ki so jo Vikingi videli, in domorodcev, s katerimi so prišli v dotiko. Te zadnje so zvali "Ekinlings," to je ljudi, oblečene s kožami ali kožu-hovimi odejami. Sploh sage vsebujejo precej realitističen opis ameriške čarobne dežele, ko je le Indijanec tukaj živel. Pred kakimi 50 leti so blizu Sandefjorda na Norveškem izkopali vikingsko ladjo, ki je bila zakopana že od 9. stoletja. Zgradili so natančno kopijo iste in z njo prepluli ocean v 27 dneh. Ta ladja, kakoršno je rabil Ericson sam, se sedaj nar haja v posebni koči v Lincoln Parku v Chicagu. O naselbini Vikingov na ameriškem kontinentu pa ni najti več nikakega sledu. Splošno mnenje zgodovinarjev je pa vendarle, da je Ericsonovo odkritje Novega sveta dokazano zgodovinsko dejstvo. Odkritja Martina Behaim. Saga, ki pripoveduje o Eric-sonovi vožnji, navaja ime nekega Tyrker, nemškega člana eks-pedicije in Leifovega tovariša, ki je zašel stran od drugih in, ko so ga našli, je ves razburjen za vpil: "Weintrauben! Wein-trauben!" (Grozdje, grozdje). Vsled tega je Leif Ericson poimenoval novo odkrito pokrajino "Vinland." Razni opisi Vinlanda so krožili po Evropi — neki Adam iz Bremena je okolo leta 1070 spisal prvi opis. Ti opisi in nor-diške sage so prišle do ušes tudi Martina Behaim iz Norim-berga na Nemškem (1430-1506). Bil je eden izmfed naj-učenejših zemljepiscev, matematikov in astronomov tedanje dobe. Ker se je tudi bavil s trgovino, je mnogo potoval, ali večji del časa je posvečal ma- tematičnim in navtičnim nau- kom. Raziskoval je otoke ob afriški obali in pri tej priliki odplul v zapadno smer ter od kril otok Fayal in druge Azor ske otoke. Trdi se, da je Behaim od Azorskih otokov nadaljeva svojo vožnjo v jugozapadno smer in dospel do kontinenta Južne Amerike. Njegov sodobnik Herman Scheldem je leta 1494 napisal sledeče: "Martin Behaim in Diego Cano sta z Božjo pomočjo dospela do nove zemlje, ko sta preplula Opoldansko morje in onstran ekvinokcijalnega kroga prišla na drugo stran sveta kjer, kadar so gledali v vzhod no smer, je senca padala na njihovo desno stran. Vsled nju nega prizadevanja je bil odkrit nov del sveta, je bil^do tedaj nepoznan." Ko se je Behaim povrnil Norimberg, je dovršil leta 1492 novi globni zemeljski. Velika skupina otokov ob obali Južne Amerike je bila označena na tem zemljevidu, ki dokazuje da Behaim ni le poznal resnič nih svetovnih dimenzij, marveč je tudi znal za zemljo on stran Atlantskega oceana. Martin Behaim je bil tudi pr vi pomorščak, ki je rabil astrolog (nekdanji navtični instru ment za merjenje visočin soln ca in zvezd). Baje je on podal Kolumbusu informacije o zem lji onstran Azor in ga preskr-bel z astrolabi. Krištof Kolumb. Krištof Kolumb je dne 3. avgusta, 1492 odplul na svojo usodepolno vožnjo, potem ko je najlepša leta svojega . življenja potrošil v prizadevanju, da bi dobil denarno podporo za svojo ekspedicijo. Brezdvomno je Kolumbus znal za vikingske sage o Vinlandu. Nameraval je ustaviti se na Azorah, ki jih je Behaim odkril. Ali on je imel svoje lastne pojme o zemlji onstran morja in še do svoje smrti je bil prepričan, da je ta zemlja del vzhodne Azije in spojena z Indijo. O kakem ameriškem kontinentu ni imel nikdar pojma. Vsled tega je tudi nazval domorodce "Indi jance" in skupino otokov poimenoval "Zapadno Indijo.' Vsa Kolumbova slava je posmrtna. Slava Kolumbovega odkritja ni le v tem, da je od kril novo zemljo, marveč da je njegovo odkritje bil začetek naseljevanja Amerike. O odkritju Vikingov se to ne more reči in radi tega slovi Kolumbus kot odkritelj Amerike. Kakor znano, je bil Kolumbus v svojih starih letih doživel črno ne-hvaležnost in mu ni bila dana prilika dovršiti svoja odkritja Umrl je na Španskem, star, potrt, ponižan in siromak, ne da bi slutil, da je odkril ogromen kontinent, ne pa le skupine azi-jatskih otokov. Celo novi svet ni bil poimenovan po njem, marveč po Italijanu Amerigo Vespucci. Prvič se ime "Amerika" pojavlja v zemljevidu (Carta Marina), ki jo je izdal nemški učenjak Martin Waldseemueller leta 1516. On nikakor se ni mogel spomniti imena Kolumbus, da bi novi kontinent označil kot "Columbia." Ime Amerigo Vespucci pa mu je bil dobro znan iz opisov tega pustolovca. Dejstvo, da se je že prej do-znalo za Novi svet in da so že pred Kolumbom odkrili neke pokrajine Severne in Južne Amerike, nikakor ne prikraj-šuje nevenljivoslavo slavo dramatičnega odkritja velikega Kolumba. poedinegs velikega valu prise-Ijevencev, ki so postali prvi Amerikanci, marveč majhne skupine Jjudi so stalno in zaporedno prihajale iz Azije Ameriko in ta proces je nadaljeval do najnovejšega časa Sibirija je pokrajina z negosto-ljubnim podnebjem in vedno preti lahkota in mraz. Manj kot trideset milj onstran vode so ljudje, ki so se preseljevali ali so bili od drugih plemen pri siljeni pomakniti se v severno Sibirijo, videli znake bolj pri jetne pokrajine, kjer ni bilo toliko ledu in snega. Vetrovi ,ki so pihali od tod, so bili prijet nejši. Morska struja je pri- plavljala les od tam.....iz oto kov je služil kot most. Ni bi lo zato tako težko prepluti ono morje z malimi čolni, sestavljenimi od kož, ako je bilo vreme ugodno. In tako je skupina za skupino Azijcev prihajala Alasko in od tam v južnejše pokrajine. Bržkone niso sploh ostajali v Alaski, vsaj ne za dolgo, marveč nadaljevali svojo pot ob obali, dokler niso prišli do ugodnejših .pokrajin. Tako je bil novi svet polagoma na sel j en. Severovzhodni deli Azije so bili edina mogoča pot v Ameriko za prvotne prebivalce Amerike. Azijsko pokoljenje Indijancev in Eskimov dokazujejo razne najdbe v prastarih grobovih. Druga važna okol-ščina, ki se daje dokazati po novejših najdbah je, da ljudje ki so prihajali iz Azije čez Be-ringovo ožino, niso bili neote sani barbari, marveč so prinašali s seboj bogato in visoko razvito civilizacijo. o- Odkritje Amerike v očeh človekoslovca. Ob priliki zadnjega mednarodnega kongresa Amerikani-stov v New Yorku je Dr. Aleš Hrdlička, svetovnoznani antropolog Smithsonian institucije, povdaril, da resnični odkritelji Amerike so bili primitivni ljudje, ki so v predzgodovinski dobi prišli iz Sibirije preko ledenih vod Beringove ožine. Po mnenju Hrdličke ni bilo KOLIKO AMERIKANCEV ŽIVI V INOZEMSTVU? Department of State je tekom zadnjih dveh let poizvedoval, koliko ameriških državlja nov živi več ali manj stalno zunaj Združenih držav. Po poročiih s strani kakih 330 ameriških konzulatov vseh delih sveta je sklepati, da število Amerikancev, živečih v inozemstvu znaša okolo 400,-000. Skoraj 250,000 izmed teh je nastanjenih v Kanadi. Centralna Amerika jih ima skupaj kakih 20,000 in čez 12,000 Južna Amerika. Ostali so raztreseni po Evropi, Afriki, Aziji in Avstraliji. Približno 26,000 ameriških državljanov je stalno nastanjenih na Francoskem, 12,000 na Angleškem, 10,000 v Italiji, 6,000 na Poljskem, 3,000 na Nemškem, 3,200 na Grškem, 2,600 v Cehoslovakiji, 2,500 v Jugoslaviji, 2,000 na Rumun-skem, 1,400 v Švici, 1,200 na Madžarskem, 650 na Švedskem. 600 na Norveškem, 236 na Finskem, 150 v Rusiji itd. Cez 24,000 Amerikancev je nastanjenih v Aziji, 3,600 v Afriki in 2,308 v Avstraliji. Predpostavlja se, da večina teh ameriških državljanov v inozemsvtu so tukaj rojeni Amerikanci. Naturalizirani državljani ne morejo brezpogojno biti nastanjeni v inozemstvu, ne da bi zgubili svojega ameriškega državljanstva. Po natu ralizacijskem zakonu vsak ame riški državljan, ki tekom petih let po naturalizaciji se povrne v svojo izvirno domovino ali ka-kamorkoli v inozemstvu in se tam stalno nastani, smatra se, da ob naturalizaciji ni imel poštenega namena biti tukaj nastanjeni državljan Združenih držav in ob pomanjkanju proti-dokazov se more njegovo državljansko spričevalo razveljaviti kot pridobljeno potom prevare (fraudulently). V vsakem slučaju pa — kadarkoli po naturalizaciji — se domneva, da je ameriški državljan, ki je stanoval čez dve leti v svoji rojstni domovini in čez pet let v ostalem inozemstvu, prenehal biti ameriški državljan. To domnevo se more ovreči, ako se diplomatičnim ali konzularnim zastopnikom Združenih držav predložijo zadovolj- ni dokazi glede predolgega bivanja v inozemstvu. Vsak ameriški državljan, tukaj rojen ali naturaliziran, izgubi ameriško državljanstvo, ako se naturalizira v kaki inozemski državi ali na kak način zapriseže zvestobo inozemski državi (na primer kot vojak). -—o- Korak naprej. NORTH AMERICAN BANKA POSTANE NORTH AMERICAN TRUST CO. Dva dneva sta, ki bosta vklesana v zgodovini ameriških Slovencev, še dolgo, dolgo potem, ko ne bo več nas, ne naših otrok, ne naših vnukov: To sta dneva 3. aprila 1920. in 6. junija 1929. Na prvi omenjeni dan se je namreč zabliščalo ime North American banke, kot najpomembnejše v gospodarskem razmahu ameriških Slovencev. Od tega dne je North American banka načelovala v gospodarskem oziru našemu narodu, pomagala neštetim rojakom, da so prišli do svojih lastnih domov in pripomogla, da rojake niso odi-li*? . , rali tujci z visokimi obrest- !ek 86 more za ^ centov ku*»' NAVADEN LEK PROTI STRUPENEMU BRŽLJINU Vsakdo menda ve, kaj je ta-kozvani strupeni bršljan (poison ivy), ta ameriški plevel, ki pravzaprav ni nikak bršljan, ali ga je vsepovsod v strah in trepet mnogih, ki se zastrupljajo ob najmanjši dotiki. Sicer to zastrupljenje ni nič nevarnega, ali kake srbeče bolečine povzročajo prisadi na koži, o tem mnogi znajo povedati kaj žalostne doživljaje. Sedaj ima "poison ivy" zopet svoje lepo zeleno listje. Lahko ga je poznati po trolistnati obliki. Ta plevel pleza po drevesih ali pa se plazi po zemlji, od koder poganja kratko lesnato grmičevje, eden do štirih čevljev visoko. V tej zadnji obliki se rastlina dostikrat imenuje strupeni hrast "poison oak." Za srečo so kemičarji v zadnjem času iznašli nekoliko jako enostavnih lekov, ki preprečujejo ali zdravijo zastrupljenje vsled dotike s tem plevelom. Preprečilo, ki ga priporoča Dr. McNair od čikaškega prirodo-pisnega muzeja, je petodstotna raztopina železnega klorida (5% solution of Ferric chloride) v vodi ali pa v meša vi vode, alkohola in glicerina. Ta mi. Od dne do dne je dobi- ti v vsaki lekarni. S to raztop- sto in tisoče rojakov je vložilo na svojo slovensko banke \ prihranke, kjer so varno in obrestonosno naloženi. Na-1 ša banka je bila nekaka vod- vala North American banka 7° se omtije k?že-, ki večje zaupanje med narodom,! P"" v( dof'ko z brslJ»-' r ' nom, in se pusti, da se osusi na koži. Tenka plast železne soli neutralizira strup bršljana in zastrupljenje je izključeno. Kdor pa je imel smolo za- niča in svetovalka rojakom v ^f" st\ra'"m,iic Prifdeti gospodarskih in finančnih f1 .koze tr,od5totn° ™toPnl; vprašanjih - vsak, ki seje no. ugMtfa T™"* <3* obrnil na banko za nasvet, je of Ppt.ss.um perman- bil pošteno in kulantno po- gana'e>- *oza se h,tr.° ozdra" s[rejen r VI. Ta raztopmna pusti za ne- dan ''S iUbnUak PV%drU8i hoče6—"zlahka žen' jako v^en korak ki^a odpra,ri ^ eno od8totitno if .J!Ih J!STi » .' 8 raztopnine oksalične kisline je sploh mogla storm, nam- (1% solutjon £n S H Se,\ ,e ta Vsi ti leki stanejo malenkost dan odločila, da zviša svoi i i • • . ncnnvni UniMi no ^mni"1 Jlh Iekarnar pripravi brez osnovni kapital na $200.000 zdravnikovega recepta. in postane takozvana Trust o Co." in se bo imenovala North American Trust Co.1 KOLIKO ŽELEZNIC JE Njne vedno naraščujoči pro- ZGRADILA JUGOSLAVIJA? met, vedno večje in večje ~, . . tfttft .... hranilne vloge, so prisilile sJa°d leta 1919 Je bll° v Ju*°- lji zgrajeno 1218 km 800 m železniške proge. Za to je država izdala 1.615 milijonov, z navdušenjem j 234 dinarjev. Po posa- meznih krajih se je razdelilo vodstvo banke, da se je odlo čilo prinesti ta predlog pred direktorje, ki so idejo eno glasno in sprejeli. V par dneh bo . sklicana še seja delničarjev,!investlclJe takole: Srbija 366.4 da se vse postavno uredi km' 775>785-368 din; Južna Sr-Vsaka ameriška banka, ki bija 277 km' 126-723.283 din; si hoče zasigurati svoj obstoj.! Bosn\ ln Hercegovina 82.1 mora biti takozvana Trust km55,643.666 din; Vojvodina banka. Te banke imajo veli- 37 5 km- 84,575.637 din; Hr-ce prednosti pred drugimi vatsk*, Slavonija 445 km. 461, majo na pr. pravico biti izvr-1 884 226 din; Slovenija 35.5 sevalni činitelji otrok, admi- km' 51,063.600 din; Dalmaci-nistratorji za mladoletne de- -j14 23 3 km» 59,585.624 dinar-diče, lahko kupujejo in pro- Jev- — prog je, ki še niso dajajo razne bonde drugim.! dograjene, marceč so v gradit-na pr. raznim podpornim vi- Vse te proge, ki jih še gra-organizacijam itd. S tem ko- dijo, znašajo skupno v dolgo-rakom si je North American sti 341 km in je preračunano banka zasigurala svojo bo- zanje stroškov za 1.209 milijo-dočnost, stopila bo v vrsto z nov 731 tisoč dinarjev. Vsak istimi pravicami največjih kilometer nove proge stane pri-ameriških bank. bližno en milijon 325 tisoč di- Mi ta korak našega prvega nrjev. in največjega slovenskega denarnega zavoda iskreno | pozdravljamo. Čestitamo vodstvu in direktorjem banke, ki so jo tako spretno vodili skozi vsa ta leta, da je bila ponos vsemu slovenskemu življenju v Ameriki. Naj raste, naj se dviga pod svojim novim imenom, da bo stala kot mogočen spomenik silne volje in moči pridnega sloven skega naroda, v ponos narodu in v spoštovanje Amerikancev ,da bodo tudi ti videli, da Slovenec nekaj zmore in tudi izpelja, če hoče. Živela North American Trust Co. -o- ZAHVALA. V velikanski trgovini je neki gospod letal sem in tja. Prodajalec: "Ali česa iščete?" — "Da, mojo ženo sem zgubil." — Prodajalec: "Žalne obleke dobite v prvem nadstropju.*' Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos na Spominski dan dne 30. maja Pevsko in dramatično društvo "Domovina" položilo v znak spomina ter spoštovanja krasen venec na grob svojega večletnega predsednika blagopokojnega Anton Burgarja, mojega očeta. Tem potom izrekam v svojem imenu, imenu moje matere ter cele družine cenj. društvu "Domovina" najlepšo zahvalo za ta plemenitoi čin, ki nas je zelo ganil ker smo prepričani, da ima označno društvo našega blagopokojnika še vedno v svojem spominu. Mrs. Frances Plese, Brooklyn, N. Y. SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA! CLAS&O K. S« K. JEDNOTE, XI. JUNIJA, 1929 Ustanoven« v joliet«, IlL, dae 2. aprila 1804. Inkocpcrtrana v Joliet«, • driavl Illinois, dae 12. janoarja 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 101.16%; solventnost mladinskega oddelka znaša 156.50%. Od ustanovitve do 1. maja 1929 znafta skupna izplačana podpora $3,580,378.78. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 6010 St. Clair Ave-Clevelaad, Ohio. L podpredsednik: JOHN GERM, 817 Esst C St., Pueblo, Colo, fl. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, Chlahoka, Mlaa. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, JoUet, IlL Pomožni tajnik: STEVE G VERTIN, 1004 N. Chicago St, Joliet, m. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St, JoUct, Hi. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St Chdr ft, ladiaas-polia, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M. SELISKAR, 6127 St CUir Ave, Cleveland, Ohio. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A, Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, IlL FRANK FRANCICH, 5405 National Ave, Weat Allis, Wia. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave, So. Chicago, IlL FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St, North Chicago, IlL FRANK COSPODARICH, Rockdale, P. O, Joliet, IlL JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodlsnd Ave, Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St, Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd, Foreat Hills, Wilkinsburgb, Pa UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj ae pošiljaj e aa glsvnegs tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Jolkt UL; dopisa, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa ng "GLASILO K. S. K JEDNOTE", 6117 St Clair Ave, Cleveland, Okie. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRISTOPILIH V MLADINSKI ODDELEK MESECA MAJA 1929. K društvu sv. Jožefa, št. 2. Joliet, 111. — 19600 Margaret F. Petric; 19601 Robert Lilek; 19602 Anna E. Zbacnik: 19603 Dorothy Svetlecich; 19604 Dolores Svetlecich: 19605 Helen Govednik; 19606 Robert Kambich; 19607 Evelyn Mutz; 19660 Edward Mi-tok; 19661 Walter R. Mitok; 19662 Richard P. Mitok. K društvu sv. Jožefa, št. 7. Pueblo, Colo. — 19672 Edvard Egan; 19675 Albert Vidmar;, 19673 Frank Rabida; 19674 Elsie Rabida. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa. — 19608 Frank Kozlevcar; 19609 Mary Kozlevcar. K društvu sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa. — 19650 Michael Markus. K društvu sv. Fran. de Sal., št. 29, Joliet, 111. — 19651 Helen Janesh; 19652 Bernadine Dragovan. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38. Kansas City, Kan. — 19610 Peter Anzicek. K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa. — 19611 Josephine Jordan. K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. — 19612 Frank Ritvievi, K društvu sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont. — 19663 Eugene Matelich. K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo. — 19613 Stanley G. Mehle. K društvu sv. Lovrenca, št 63, Cleveland, O. — 19614 Hedwiga Kordan. K društvu sv. Antona, št. 72, Ely, Minn. — 19616 'Janet Tekovitz; 19615 William Te kovitz; 19653 Louis Frank Skubic. K društvu sv. Mar. Pomagaj. št. 78, Chicago, 111. — 19664 Angela Goropesek. K društvu sv. Mar. Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111. — 19617 Marie Repp. K društvu Mar. Čist. Spoč., št. 104, Pueblo, Colo. — 19676 Mildred B. Kocman. K društvu sv. Genevefe, št. 108, Joliet, 111. — 19618 Lorraine Vidich. K društvu sv. Jožefa, št..110, Barberton, O. — 19654 Frank Troha. K društvu sv. Srca Mar., št. 111, Barberton, O. — 19619 Christina Smole; 19620 Louis A. Smole; 19621 Rose Stopar. K društvu Mar. Mil. Polna, št. 114, Steelton, Pa. — 19622 Elizabeth Duralja. K društvu sv. Ane, St. 123, Bridgeport, O. —• 19667 Mary Skebe; 19665 Theresa Skebe; 19666 Tony Skebe. K društvu sv. Barbare, št. 128, Etna, Pa. — 19623 George J. Koch. K društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind. — 19624 Vera Deganutti. K društvu sv. Cir. in Met. št. 135, Gilbert, Minn..— 19677 Annie Tomsich; 19678 Alice Tomsich. K društvu sv. Cir. in Met. št. 144, Sheboygan, Wis. — 19625 Daniel Theo. Zunter. K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa. — 19626 Frank Skupnik; 19627 Bare Skupnik. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cltveland, O. — 19628 Charles Papež. K društvu sv. Jožefa, št. 148. Bridgeport, Conn. — 19629 Kate Skvorc. K društvu sv. Kralj. Majni-ka. št. 157, Sheboygan, Wis. — 19630 Marion Kronoshek; 19632 Gordon Kronoshek; 19631 Virginai Kronoshek; 19633 Adolph E. Butala; 19679 Hildegarde Kronoshek. K društvu sv. Mar. Magdalene, št. 162, Cleveland, O. — 19668 Helen Mrhar, 19669 Jennie Mrhar. K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa. — 19670 Louis O zanič h; 19671 Anna Ozanich. K društvu sv. Mar. Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. 19634 Mary Kobal; 19635 Rose Mervich; 19636 Ursula Mervich; 19637 Annie Mervich. •K društvu sv. Mar. Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis. — 19638 Mary Marcic; 19639 Mary Yarc; 19655 Christine Planton, K društvu Pres. Sr. Jezusov št. 166. So. Chicago, 111. — 19640 Mile Plesa. K društvu sv. Mar. Pom. št. 176, Detroit, Mich. 19656 Rudolph Chopp. K društvu Jez. Dobri Pastir, Št. 183, Ambridge, Pa. — 19657 John Rosenberger; 19658 Frances Rosenberger; 19659 Margarete Rosenberger K društvu sv. Cir. in Met. št. 191, Cleveland, O. — 19641 Joseph Kurrant; 19642 Frank Markun; 19643 Emil Markun K društvu Mar. Vnebov., št 210, Universal, Pa. — 19644 Edward Habjan; 19645 Catherine Kokal. K drušvtu sv. Štefana, št 224, Cleveland, O. — 19647 Anna Eržen; 19646 Steve Er- zen. . .. K društvu Kristusa Kralj., št. 226, Cleveland, O. — 13*48 Rudolph Bulic; 19649 Mary Bulic. Jo-ph Zalar, gl. tajnik. OKLIC NA DRUŠTVA SPADAJOČA V KSKJ. V DRtAVI OHIO. Danes je nastopil čas, da se vse organizira, kajti le v organizacijah, oziroma v združenju jt moč. Tako so se nedavno pričela organizirati po raznih krajih razna društva svojih organizacij, zlasti tukaj v Clevelandu so že združena društva raznih podpornih organizacij izvzem&i naše K. S. K. J.; ta nima še nobene skupne vezi in kooperacije. Večkrat se je že govorilo in povdarjalo, da naj bi se tudi društva naše KSKJ. združila po zgledu drugih in po zgledu že združenih društev naše Jednote po drugih velikih naselbinah v svrho skupnega napredka in v korist Jednote; toda pri nas, tukaj v Clevelandu je ostala vsa stvar samo pri besedah. Pričela so se posvetovanja, in končno sva določila soodaj podpisana tajnika društva št. 110 in 226 z ozi-rom na priporočilo drugih, d* se zavzameva za to, da se ustanovi zveza ali liga društev K. S. K. J. ki poslujejo v državi Ohio. Sprva smo nameravali ustanoviti to ligo ali zvezo samo za mesto Cleveland. Pri prvem sestanku zastopnikov društev, vršečem se tukaj v Clevelandu v svrho udeležitve Vseslovenskega katol. shoda sva pa podpisana prišla na idejo, da naj bi se to federacijo, zvezo ali ligo napravilo za celo državo Ohio, kjer ima naša KSKJ. 23 krajevnih društev. Ta društva so štela letos s 1. januarjem 4451 članov v aktivnem in 2311 v mladinskem oddelku, torej vseh skupaj 6762 članov; to tvori ravno eno petino izmed celokupnega članstva naše K. S. K. J. Znano je, daJso bila krajevna društva iz naše države Ohio v zadnji jubilejni kampanji najbolj aktivna; naša država je izmed vseh drugih prva prekoračila predpisano kvoto. Izmed osem razpisanih nagrad za razne države, je dobila naša država 4. Ali ni prav in umestno, da Ohijčani skupaj nastopimo, se združimo in skušamo doseči kar največ uspehov potom združenja! Tako sva podpisana po daljšem pomisleku določila, da naj se vrši prvo zborovanje in posvetovanje v svrho ustanovitve zveze naših društev v nedeljo, dne 16. junija v Barber-tonu, Ohio. O tem so bila že vsa naša ohijska društva pismenim potom obveščena. Za poznejše sestanke, ki se bodo vršili potem po raznih naselbinah, naj določijo sami zastopniki društev. Kdo je povabljen na ta važen sestanek? Predsednik, tajnik in blagajnik vsakega krajevnega društva KSKJ. v državi Ohio; pri tem so seveda zapopadene, tudi predsednice, tajnice in blagajničarke naših društev. Ako se tega shoda ne more udeležiti kak društveni uradnik, naj pošlje svojega namestnika. Ali je taka zveza, liga ali federacija koristna? — To bo morda marsikdo vprašal. Da, koristna je in potrebna. Ako velja za druge organizacije, ako po tem načinu delujejo že drugi, čemu bi tudi m ine? Za slučaj raznih prireditev in podobnih stvari je nam neobhod no potrebna taka medsebojna kooperacija ali zveza. Večkrat se priredi kako stvar na en in isti dan, kar škoduje temu ali drugemu društvu. Skratka, treba je, da se bolj združimo, spoznamo in navdušujemo za skupni blagor naše dične KSKJ. in posameznih društev Sledimo drugim, ki so v tem oziru že združeni. V slogi je moč. Sloga jači, nesloga tlači ' S tem ponovno prav uljudno vabiva vsa cen j. krajevna društva naše Jednote iz države Ohio na ta skupen sestanek dne 16. junija ob 1. uri popoldne v dvorani društva "Domovina" na 14. cesti v Barberto-nti. Ža zabavo sprejem in postrežbo udeležencev, oziroma zastopnikov in delegatov tega važnega sestanka bo skrbelo druitvo št. 110 in 111. Josip Lekšan, tajnik društva št. 110, Joaip Grdina, tajnik dr. št. 226. P. S. Zastopnikom tega shoda se naznanja da odidemo v Barberton iz Clevelanda ob 10. uri dopoldne, to bo dne 16. junija. Zbirali se bomo pred tanusovo dvorano na E. 62nd St. in St. Clair Ave. ! o DOPISI Bridgeport, O. — Iz tukajšnje župnije sv. Antona Padovanskega je bil premeščen naš dosedanji, nad vse priljubljeni in spoštovani župnik Rev. George F. Gressel v župnijo sv. Družine v Columbus, O. Vso faro sv. Antona je prevzela globoka žalost nad nenadno izgubo blagega dušnega pastirja, bil je svojim župljanom res pravi skrbni oče, uljuden, vzoren duhovnik, vedno prijazen vsemi in pripravljen pomagati povsod in vsakemu. V nedeljo, 26. maja, ko se je poslavljal v cerkvi od nas, se je nudil prizor, ki ga ni mogoče opisati; zdelo se nam je kot da se poslavlja od nas dragi, skrbni oče in zapušča svoje otroke; vse je jokalo in žalovalo tako tudi sam gospod župnik. "Zapuščam vas telesno," je rekel, "ker je škof tako odločil, ali srce moje je vedno vaše, ker ste si ga popolnoma osvojili v dobi šest in pol letnega službovanja, kar sem biJ med vami." Slovenci smo tudi hudo prizadeti, posebno naia društva K. S. K. Jednote, na katera je bil vedno jako ponosen in je visoko čislal našo K. S. K. Jednoto ter jo ob vsaki priliki priporočal ter se zanimal za njo. Kar misliti si ne moremo, da prijaznega, vedno veselega Fathra Gresselna ni več med nami; ostal nam bo vedno v blagem in hvaležnem spominu. Na njegovo mesto je prišel Rev. William Malony, še mlad duhovnik, ter upamo, da bo, kakor se je sam izrazil, poskusil vsaj deloma nadomestiti svojega blagega prednika. Michael Hochevar. Joliet, 111. —' Tukaj je umrl po tri-dnevni mučni bolezni (pljučnici) rojak Joseph Nose, v starosti 51 let. Pokojnik je bil rojen v župniji Trebnje na Dolenjskem. Bil je dober član društva Vitezi sv. Jurija, št. 3 K. S. K. Jednote nad 21 let. Tukaj zapušča užaloščeno soprogo in osem otrok, šest sinov in dve hčerki, med katerimi je star najstarejši 22 let, in najmlajši tri leta. Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, mu je priredilo dostojen pogreb in ga pokopalo 5. junija, s peto sv. mašo na slovenskem pokopališču sv. Jožefa v Jolietu. Njegovi žalujoči družini izražamo žalno sočutje. Pokojniku svetila večna luč. Joseph Panian, tajnik dr. št. 3. -o- Padanje celokupne imigracije. Pregled podatkov o priseljevanju tekom prvih osmih mesecev tekočega fiskalnega leta (t. j. od 1. julija 1928 do 28. februarja 1929) izkazuje manjše število priseljencev kot v istih mesecih prejšnjega fiskalnega leta. Znižanje znaša 10.3%. Imigracija iz Evrope je znašala le za 2.40 od sto manj Zlasti Nemčija in Irska sta po slali manj priseljencev kot leto poprej« Največ je padlo pri seljevanje iz Kanade, Mehike in drugih nekvotnih dežel —-za 20% manj. Tekom omenjenih osmih mesecev je prišlo v Združene Države vsega skupaj 182,767 inozemskih priseljencev. Približno polovico teh, 92,641, tvorijo oni, ki spadajo pod kvoto. 67,777 ali 37 od sto je bilo rojenih v nekvotnih deželah, zlasti v Kanadi in Mehiki. 19,655 ali 11 od sto je bilo iz-venkvotnih, sorodnikov ameriških državljanov. Ostala 2 od sto, ali 3694, so bili drugi ino-zemci, ki jim zakon dovoljuje prihod izven kvote. Istočasno je bilo pripušče-nih 131,531 inozemskih nepri-seljencev .Od teh je 53.1 od sto so bili priseljenci na povratku iz obiska v inozemstvu in 43.4 inozemci, ki so prišli sem začasno. Ostali 3.5 od sto so bili zastopniki inozemskih Vlad, dijaki itd. Razmeroma je manj kvotnih priseljencev prišlo kot v prejšnjem letu. Tekom prvih osmih mesecev fiskalnega leta 1929 je prišlo 91,641 kvotnih priseljencev. V isti dobi fiskalnega leta 1928 jih je bilo 98,716, 1. 1927 pa 103,347 in 1. 1926 — 97,829. Po narodnosti je bilo od 182,767 pripuščenih priseljencev: 34,677 Nemcev. 29796 Mehikancev, 19,728 Angležev, 19,117 Ircev, 14,053 Škotov, 11,673 škandinavcev (Dancev, Norvežanov in Švedov), 12,093 Italijanov, 16,792 Francozov. 7975 Židov, 2559 Poljakov, 1745 Slovakov, 921 Čehov. 916 Madžarov, 875 Rusov itd. —Iz Jugoslavije je bilo pripuščenih 960 priseljencev. 12,436 inozemcev je bilo izključenih. Skoraj dve tretini istih je bilo ustavljenih na mejnih priseljeniških postajah ob kanadski meji in so bili po narodnosti večinoma Nemci, Angleži, Poljaki, Slovaki, Irci in Škoti, po označenem redu. Tekom iste dobe je bilo 7706 inozemcev, tukaj naseljenih, de portiranih v inozemstvo. -o- KAJ JE GLAVOBOL? Glavobol je ena izmed najbolj navadnimi človeškimi bo lečinami, in vendarle še ni znanstveno dognano, kak fizični mehanizem provzročuje to bolečino. Dr. F. W. Palfrey v marčnem zvezku revije "Hy geia" deli glavobol v štiri vr ste: simptomatični glavobol, običajni ali ponovni glavobol, neuralgični glavobol in migre na. Glavobol je simptom ali zunanji znak sledečih telesnih neredov: nalezljivih bolezni, pri katerih se pojavlja vročica, za-strupljenja (na pr. v slučaju opijanjenja), bolezni malone vseh vitalnih organov in tumorja možganov. Poslednje so najhujše bolečine, ki jih zdravništvo pozna. Običajni ali ponovni glavo bol je, kakor se zdi, deloma od visen od telesnega nagnjenja So pač ljudje, ki so nenavadno dovzetni za glavobol. V mnogih slučajih, ko je oseba nagnjena k glavobolu, se ta mora zavedati .da je njena odpornost manjša kot drugih ljudi in da se radi tega mora sprijazniti z nekaterimi omejitvami, kar se tiče načina življenja Tak glavobol more nastati vsled čustvenega razburjenja, kakor tudi vsled psihologičnih konfliktov, ki se vršijo v pod-zavednosti. Migrena je precej sopodna zgornji -vrsti glavobola. Nastopa več ali manj periodično omejuje se pa le na en del glave in dostikrat tudi vid začasno trpi. Ta bolečina je posledica nereda nervoznega sistema nepoznanega vzroka. Ženske najbolj trpijo na njej. Neuralgični glavobol prav zaprav ni glavobol, marveč bolečina živca. Tip bolečine je drugačen kot pri glavobola, ali bolečina ss utegne tako raz širiti ,da je težko prepoznati jo kot bolečino posebnega živca. Zob modrosti, ki ni izrastel, bolezni nosnih votlin in neredi sklepov med črepinjo in zgornjimi vretenci hrbtenice utegnejo biti vzroki take vrste glavobola. Akutni glavobol je navadno svarilo, da nekaj ni v redu, in, ako ni vzrok očividen, je najboljše vprašati zdravnika. V slučaju ponovnega glavobola treba nekaj ukreniti, da bodo napadi manj pogosti in manj hudi, ne pa omejiti se na to, da se leči dotični napad. Dr. Palfrey svari pred ponovno rabo lekov proti glavobolu. Nekateri ljudje jih jemljejo ob najmanjšem glavobolu in drugi se popolnoma vda-jejo rabi drog. V drugih slučajih raba leka ne škodi, ali ponovna raba dovaja do pretiranega uvaževanja simptomov in domišljenega invalidizma. MOJSTRA HARMONIKE. fcjifo-v- $ M * 'MI HHfllt t... i * > ^^■M •t* j J^^^^Hr j^PV ' |"v Ngj.** KAJ JE PRESTALO KRŠKO PRED 300 LETI? Ljudje letos precej ugiblje-jo in nepoklicani preroki tudi napovedujejo, kakšna bo bodočnost po tej strašni zimi. Pa o bodočnosti govoriti je seveda kočljivo in težko; z gotovostjo pa moremo povedati, kakšna je bila preteklost n. pr. pred tri sto leti v našem mestu. O vseh svetih 1. 1626 je prišla v Krško kuga, ki je morila do Sv. Treh kaljev nastopnega leta. — Leta 1628, kvater-no soboto po binkoštih (17. junija) popoldne med 5 in 6 je nastal grozovit potres, ki je trajal v presledkih do drugega dne. Zvonovi pri cerkvi Naše ljube Gospe v Leskovcu so tolkli drug ob drugega. Potres je napravil veliko škodo; podrlo se je več gradov in cerkva. Čutil se je potres vse leto. O kresu 1. 1628 se je večkrat utrgal oblak in nastala je strašna povoden j. Odnesla je voda cele vasi z ljudmi in živino. Leta 1629 je bila velika dra-j ginja, tako, da je več tisoč J oseb pomrlo za lakoto, več tisoč mož je pa z ženami in otroci zapustilo deželo. Šli so na Ogrsko in Turško ter so ondi postali podložniki tujim vladarjem. Draginja je trajala do nastopnega leta. Tudi trta jej leta 1629 slabo obrodila. Bokal vina je stal o binkoštih 8 kr.; grozdje so pa jeseni, preden so ga prešali, morali mlatiti. Dne 27. nov., v soboto pred prvo adventno nedeljo 1. 1632, med 8 in 9 zvečer, je bil zopet hud potres. Ljudje so straho-ma padali v omedlevico. Močno so bili poškodovani gradovi, hiše in cerkve, ker so pokali zidovi in oboki. Potres je trajal vso noč in še drugi dan. Dne 22. nov. 1633 je bila taka po voden j, da so se ljudje v ladjah vozili po mestu. Leta 1634 je o sv. Lukežu prišla v Krško kuga, ki je razgrajala do Sv. Treh kraljev. Umrlo je za kugo samo v mestu 22 oseb. O božiču leta 1634 je nastal jako hud mraz. Sava je zamrznila. Precej potem je pa uosta- 10 južno. Led na Savi je grozovito pokal, se kopičil in po-vodenj je odnesla vse mline. Leta 1635, 1. maja, med 5 in 6 zjutraj je bil v Krškem zopet hud potres, ki se je ponavljal tri tedne. -O-- Še iz sole. "Kdo je bil Abraham?' vprašajo katehet nekega učenca. — "Ne vem," odgovori učenec, še nisem slišal kaj o njem." — Kako misliš tedaj, 11 Abraham še živi ali ne? — "Da, še živi." — "Ti neumnež, kako dolgo je že, kar je umrl." — Učenec jokaje:: "Ne zamerite, gospod katehet, mi stanujemo daleč od vasi in malokdaj zvemo, kdo tu umrje." Anton Mervar st. Kdo izmed slovenskih harmonikarjev v stari domovini, in mnogi tudi v Ameriki, ne pozna Anton Mervarja, ki je obhajal dne 11. maja v Trbovljah na štajerskem, čil in zdrav, svojo 70 letnico. Rojen je bil v šmihelu pri Žužemberku. Že v zgodnjih letih je postal rudar. Bival je tudi na W,estfalskem, kjer si je iskal boljši zaslužek. V mladosti mu ni bila dana priložnost, da bi se izučil kakega rokoldelstva, zato je pa ves svoj prosti čas med rudarji vporabil zato, da se je sebi v zabavo in korist izučil mizarstva kot samouk. Njegovo delo je postajalo vedno ličnej-še. Spravil se je nato nad harmonike. Po trudapolnem delu, ki mu je povzročilo veliko prečutih noči, je naredil prvo harmoniko. Danes romajo njegove harmonike po celem svetu. Tudi v društvenem in zadružnem oziru je g. Mervar vedno v ospredju. Pomaga kjer je treba. Pazno zasleduje procvit organizacij in na njega se sme brez vabila vedno računati. Za dobro stvar se ne ustraši nobenega dela in truda, zato ga pa tudi ima vse rado. Anton Mervar ml. V Clevelandu se nahaja sin g. Anton Mervarja. ki ima isto ime: Anton Mervar, in ki je med Slovenci v Ameriki glede harmonik ravno tako poznan kot je njegov oče v stari domovini. Saj je tekom primeroma kratki let njegov sin po Ameriki razposlal nad tisoč harmonik lastnega izdelka, in Mervarjeve harmonike so povsod najbolj priljubljene. Mr. Mervar nam poroča še sledeč: Naša družina je bila v Nemčiji 14 let, in to do leta 1904, ko so se zopet vrnili v domovino, kjer so oče postavili hišo v Trbovljah, v kateri še sedaj stanujejo. Jaz sam sem služil pri 17. pešpolku v Celovcu in sicer pri vojaški godbi od leta 1906 do 1909. Od leta 1909 do leta 1913 sva skupaj z očetom izdelovala harmonike, zraven sem pa vodil mizarstvo. Imel sem 5 pomočnikov in dva vajenca. Leta 1913 sem prišel v Ameriko, kjer sem v tovarni delal 4 leta, da sem si prihranil potrebni denar za hišo in kredit za delavnico in stroje. Razposlal sem sedaj nad 1100 harmonik po celi Ameriki in Kanadi." Pač nenavaden slučaj: oče in sin sta oba izvrstna izdelovalca harmonik, in eden zaklada rojake v stari domovini z njimi, sin pa Slovcncc v Ameriki. pp mt ' Vm Slatnik, ki šteje 30 zem-ljišč in en mHn s 38 krajcarji davka, je vsa podloina graščini na Bregu, dočim je vas Breg sama last tamoinjega graščaka (Leibeigene). Ti so bili torej res sami sužnji.« Dajatev vsakega Bregu podložnega grunta se je leta 1570 cenila na en goldinar. Velike Poljane so dajale svoje davščine graščini na Or-tneku, ki je imela tudi po nekaterih vaseh v ribniški dolini (v Slatniku) male dohodke. Podložniki breške graščine iz Otavic, Dan, Kota in Sinovice ter Sajevca so dajali na Breg 18 mernikov, tri in pol merice denarju 368 goldinarjev tri krajcarji en vinar; pšenice 495 škafov, trije škafi en ljubljanski star po 10 krajcarjev, dva vinarja, se ceni skupno na 28 goldinarjev 52 krajcarjev dva vinarja! 604 škafe prosa, 201 star po štiri krajcarje en vipar, je 14 goldinarjev 14 krajcarjev en vinar; 1,113 škafov ovsa, 371 starov po pet krajcarjev tri vinarje, je 35 goldinarjev 33 krajcarjev en vinar; fižola in ješprenja 12 polmer, dva stara po 10 krajcarjev, je 21 krajcarjev; 643 kokoši po dva vinarja, ali pol krajcarja je stalo pet goldinarjev 21 krajcarjev dva vinarja; 2,010 jajc, 250 jajc je stalo šest krajcarjev en vinar, skupaj 50 krajcarjev en in povrh 33 velnic pšenice, kar viner; 5,514 pevesem prediva znašalo po tedanji meri 12 ljubljanskih starov. Friderik pl. Brniški (Werneg), ki je leta 1570. kupil od dotedanjih lastnikov Krištofa in Hansa pl. I^ambegov grad na Bregu, je računal en ljubljanski star pšenice po 10 krajcarjev in dva vinarja; torej je stalo 12 ljubljanskih starov pšenice dva goldinarja šest krajcarjev. Prosa so omenjene vasi dajale 16 mer ali štiri in tretjino stara; star I graščina, le nekaj po štiri krajcarje en vinar, zne-lte*a tudi graščina se 19 krajcarjev. Ovsa je 58 mer in devet velnic, to je 21 starov; star po pet krajcarjev tri vinarje, skupaj dva goldinarja tri vinarje. Fižola in ješprenja 12 meric, to je dva stara, ki staneta 21 krajcarjev. Pujskov 11 po osem krajcarjev, stane skupaj 11 goldinar-1 navedenih, recimo pujska, ki je jev 28 krajcarjev. Jagnjet 11 stal osem krajcarjev, in to pre- je 173 kit (desetičev) po en krajcar en vinar, je tri goldinarje 36 krajcarjev en vinar; 11 pujskov po osem krajcarjev je en goldinar 28 krajcarjev; 11 jagnjet po tri krajcarje 33 krajcarjev. Torej bi vse skupaj po teda nji ceni naneslo 495 goldinarjev 53 krajcarjev en vinar. (Po urbarju z Brega leta 1570.). To je povečini dobila ribniška malega oc na Bregu. Krištof in Hans pr. Lamberga pa pišeta, da sta dobivala od vsake Bregu podložne hiše okrog en goldinar na leto, teh pa je bilo 59, potem bi se ta vsota povišala še za 59 goldi narjev. Ako vzamemo en primer iz .po tri krajcarje, stane 33 krajcarjev. Kokoši 54, stane 27 računamo, dobimo, da so podložniki dajali gospodi letno krajcarjev. (Torej je stala ko- vrednost 4,161 pujskov. Ra koš pol krajcarja). Jajc 190, čunam današnjega pujska na stane skupaj štiri krajcarje tri 150 dinarjev, potem so znašale vinarje. Prediva devet kit po te dajartve po današnjem 624,- en krajcar en vinar, stane 11 150 dinarjev ali 2,496,600 kron. krajcarjev. (Breški urbar iz| Poleg tega so na vozili podlož-leta 1570. v ribniškem grajskem arhivu). Te cene sem 1 niki 196 voz drv, dali 103 konje za vožnjo vina ter 13 tovorov soli, ki jo je bilo treba pritovoriti od Trsta. Ako bi vračunali vrednost tlake, pri-denarja z naravnimi I šteli še vrednost desetine, ki je Kje naj so ljudje do- pa ne moremo izračunati, ker navedel, da moremo približno izračunati, koliko so Ribničani • dajali davka, ako primerjamo vrednost pridelki, bili denar! Ker sem opetovano navajal povesma prediva, naj pripomnim, koliko je to. Kar je teri-ca posušenega lanu vzela enkrat v roko in ga na prvo roko otrla, je dalo "pest" predjva. Dve terici sta zložili vsaka svojo pest skupaj, in je samo ena gladila naprej in te dve pesti sta bili "povesno" (Haarreis-ten). Dve povesmi dasta en "par," 12 parov pa eno "kilo" ali "pušelj." Ribničani pa so vzeli 30 povesem skupaj in so to količino imenovali "desetič" (Haarzehling). Do leta 1573. je bila navada, da so ribniški graščak i jemali od podložnikov žito v potlačeni in zvrhani meri. Urbar iz tega leta pa določa, da se težko žito, to je pšenica, proso in oves, ne sme v meri tlačiti, ampak se ima jemati poglajena ("poštrihana") mera, da ne bodo podložniki preveč stiskani. Vsi doslej navedeni kmetje razven onih z Brega, so bili svobodnjaki. Poleg njih pa so bili še nesvobodnjaki, ki so obdelovali grajsko posest, je niso smeli prodati ali svojevoljno zapustiti, ako se niso postavno odkupili. Takih je bilo v Ribnici, kakor že omenjeno, 43, v Dolenji vasi pet, ki so dajali davka po sedem krajcarjev dva vinarja, skupaj 38 krajcarjev dva vinarja,, v Prigorici trije, ki dajejo davka skupno 22 krajcarjev dva vinarja, v B režah dva, dajeta 15 krajcarjev, v Retju dva, dajeta 16 krajcarjev davka. Ribniški graščak je imel po celem svojem gospodstvu ali sodniji pobirati tudi mitnino, ki jo je semintja dajal v najem za letnih 100 renskih goldinarjev (rajnišev). Ves ribniški okoliš, to so celotne današnje župnije Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Gora in Loški potok, je dajal svojim gospodom tele davščine: v ne vemo, kaj so kmetje pridelali ali priredili; mitnino, ki se je natekala na letnih 100 reiv skih goldinarjev, potem pridemo do ogromnih vsot, ki so tlačile ribniškega kmeta in slovenskega kmeta sploh pred približno 400 leti. Po tej cenitvi pa vidimo, kako huda je bila za denar in koliko je moral proda-dati, da je spravil skupaj en goldinar! Tlaka pri ribniški graščini je bila redna in izredna. Redno sem navajal pri vsakem kraju posebej. Izredna tlaka pa je obstojala v tem, da so morali podložniki vsi sodelovati, kadar je bilo treba popravljati ali utrjevati grad in pristavo, kar se je dogajalo pač prav pogosto, saj so bili ravno v teh časih turški napadi in pohodi na dnevnem redu. Podložniki so morali dati kamen, les, apno in ročno delo. Ribniški tržani so bili sicer prosti od materijala, ne pa ročnega dela. III. Razne določbe. V grajskih gozdovih v Veliki in Mali gori sme vsak kmet pasti brezplačno prašiče, ako jih žene od korita v gozd. Kdor pa svojega prešiča da drugemu v pašo ali v rejo, ali kdor nima svojega bivališča v ribniškem sodišču, mora plačati graščaku od starega prešiča dve črni pe-tači (Petackhhen), od mladega pa eno. Vsak polhar da gradu od vsakega gozda, kjer lovi, po šest polhov. Lov je ves graščinski. Ribolov v Ribnici, Bistrici in Sajevcu je graščakov. Vendar pa sme v potoku Bistrici, ki teče skozi trg, po stari navadi vsakdo ribariti, graščak pa naj pazi na to, da se to godi le zmerno, in da se potok ne opu-stoši. Ob cerkvenih proščenjih, žeg-nanjih, ima graščak pobirati tudi stojnino. Od vsake kra-marske stojnice je plačati po dva črna šilinga, od drugega blaga pa po vredno*«, en šiling ali pa en fenig (en krajcar je en in pol šilinga). Vsak krčmar iz trga mora dati graščaku o sv. Juriju 25 krajcarjev. Vsi drtigi krčmarji iz teritorija grajske i sodnije pa se imajo o sv. Juriju predstaviti graščaku in mu plačati en renski goldinar (rajniš) in 40 krajcarjev. ^ Vsak mesar, ki hoče živino ali drobnico klati za prodajo, mora dati graščaku od zaklane živine jezik in noge, za kar dobi kozarec vina in hlebček kruha. Mesarji pa so dolžni graščaku za domačo potrebo klati vole, prešiče in ovce. Od zaklanega vola dobi mesar eno pečenko, od prešiča tri kloba se, za zakol ovce pa kosilo. Vse tožbe in pritožbe ima grajsko sodišče razsojati vsak kvatrni petek, kakor je bila stara navada, da dobi vsak svoje pravo. Krvave sodbe se vr še v trgu po zapriseženem krvavem sodniku (Panrichter) na Kranjskem; za prisednike morajo biti nekateri ribniški tržani, katerim se ima privzeti ne kaj mož iz Kočevja, Loža in Žužemberka. Stroške za to ima plačati graščak, povračilo pa si lahko vzame od raznih denar nih glob. Krvavega sodnika, tožitelja in krvnika ima zahtevati iz Ljubljane, pa jim mora povrniti potne stroške in pristojbine. Vislice imajo stesati in postaviti vaščani iz Brež. Navadne prestopke in pregrehe sodi vsak čas graščak sam po obstoječih postavah in določbah, vendar tako, da ne sme nedolžni za krivega ali žena in otrok za pregrehe očeta prestati kazni, kakor je bila menda prej navada, ampak vsak krivec naj nosi kazen sam. Ob koncu te socialnozgodo-vinske razpravice moram še priznati, da se mi je zgodilo kakor Balaamu, ki je blagoslav ljal, kar je kanil preklinjati. Tudi jaz sem imel začetkom »A .i'e I * namen pokazati, da se slovenskemu kmetu danes'godi slabše, kakor se mu je v dobi tla-čanstva, ki jo vsi pisatelji sli kajo s črnimi barvami. V teku proučavanja izvirnih zapis kov tedanje dobe pa sem prišel do zaključka, da je bila*ona doba res veliko bolj trnjeva za našega kmeta, dasi tudi današnja ni kaj rožnata. Lahko razumemo veselje našega kmeta, ko mu je izpod graščinskega jarma zasijalo solnce svobode. Naj bi pač nihče ne skušal iz svobodnjakov zopet napraviti — tlačane! (Konec.) -o- Nekaj zanimivih številk. Po statistiki, ki jo je izdala Liga narodov, moramo precej popraviti pojme, ki smo jih dobili v šolah o velikosti posameznih velikih držav. Številke so iz leta 1929, vendar so bile šele zdaj obdelane in objavljene. Po številu prebivalstva ima Evropa deset večjih držav: Rusija (cela Zveza socialističnih republik z azijskim ozemljem) šteje skoro 147 milijonov prebivalcev. Prva za njo je Nemčija s 63 milijoni, potem se vrsti Velika Britanija 45.5 milijoni, Francija skoraj 41, Italija 40.4. To so evropske velesile. Za njimi je prav Poljska z 29.5, Španija 22.3, Rumunija 17.2; Češkoslovaška 14.3, Jugoslavija 12.8 in Madžarska osem milijonov. Tega števila ne doseza nobena izmed evropskih držav, ki jih nismo imenovali. Toda nekatere majhne dežele imajo velike kolonije. Nizozemska vlada v Aziji 51 milijonov ljudi, Belgija v Afriki 15, Portugalska v Afriki 7.7. Mogočna je britska država, ki ima (da omenimo zgolj glavne dominije): v Indiji 326, v Egiptu in Sudanu 20.6, v Južnoafriški uniji 7.5 v Avstraliji in Novi Zelandiji 7.5 v Kanadi 9.4 pripadnikov, — vendar je Egipt jže tako samostojen, da ga ne kaže šteti med države, ki tvorijo Veliko Britanijo. Impo- na je tudi francoska posest: V Afriki 86, v JGiji 24 milijonov. V primeri s njo je italijanska posest v Afriki kaj neznatna. Ogromen je razmah Zedinje-nih držav ameriških. Na kontinentu šteje 118 milijonov ljudi, na Filipinih imajo pod sabo 11.7 milijonov; njihove pose> sti so tudi v Oceaniji; dejanski, čeprav ne pravni protektorat imajo nad nekaterimi republikami v Srednji Ameriki, ki so na papirju samostojne. Izmed ostalih ameriških republik imajo največ prebivalstva Brazilija 33 milijonov, Mehika 14.5, Argentina 10.3 in Kolumbija osem milijonov prebivalcev. Med azijskimi državami ima prvenstvo Kitajska, ki je po površini večja od Evrope; če se navaja, da šteje 450 milijonov prebivalcev, tedaj ne pozabimo, da je resnično število brez dvoma znatno' višje, ker kitajska statistika ne da veliko na znanstveno natančnost in torej tudi ne na strogost štetja. Silno je zrasla moč Japonske, ki ima 60 milijonov ljudi v materinski deželi, 26 milijonov pa še v Koreji in Sahalinu ter drugod. Turčiji je ostal v Evropi en milijon, v Aziji 12.5, samostojne arabske države pa morda kakih |10 milijonov. !k Norih American Banking S Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu GLAVNI URAD: f 131 St. Clair Avenue PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi lepe obresti. Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljete ga najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI Kr wwwwmwimiiiiiiiiiiiiiiiiiii uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Politična razvrstitev, kakor jo navaja statistika Lige narodov, pa še ni dokončana; ozemlja, kjer države izvršujejo mandat Lige narodov, so se enostavno prištela velesilam, kar ni pravilno; tudi znatna koloni-jalna posest Nemčije je razdeljena le začasno. Sodi se, da znaša število prebivalstva vsega našega planeta čez 1,900 milijonov; več kot polovico Človeštva živi v Aziji. Vrsta in pomen evropskih div žav se utegne v nekaj desetletjih predrugačiti tudi brez vojne že zaradi tega,, ker nimajo enakega prirastka prebivalstva. Zadnje skupno potovanje Zadnja vetja skupina naših starokrajskih potnikov to poletje odrine ix New Ywrka na 6. julija t. i. na priljubljenem francoskem brzoparniku ILE DE FRANCE Čas do tega odhoda je torej kratek in zato je skrajni čas za vsakega potnika, ki se nameniva pridružiti temu potovanju, da re takoj prijavi. Priglašenih je ie znatno število rojakov iz Milwaukee. Clevelanda. Chicage. Pittsburgh* in drugod. Nudilo se bo torej vsakomur dosti dobre družbe, kar pomenja prijetno potovanje do Ljubljane. Za vsa mad al j na pojasnila se obrnite na PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek & Češark) 622 — Ninth Ave., New York, N. Y. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem se naznanja prijateljem in znancem žalostno vest, da je nagle smrti preminul naš dragi soprog, ozir. oče JOHN DOLENC in sicer dne 20. maja ob drugi uri popoldne. Pri svojem delu ga je umorila srčna hiba. Pokojni je bil rojen v Gorenji vasi nad Škof jo Loko leta 1872; tukaj v Rock Springs, Wyo. je bival 38 let, kjer zapušča mene, žalujočo soprogo, dva sina in štiri hčere, v Wisconsin pa enega brata in eno sestro. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. C. in M., od tam pa na pokopališče sv. Jožefa ob udeležbi članov društva sv. Alojzija št. 18 JSKJ., društva sv. Jožefa št. 122 KSKJ. in društva Trdnjava št. 10 SNPJ., kamor je pokojnik spadal; udeležilo se je pogreba tudi veliko njegovih sorodnikov in znancev. Torej želim izreči zahvalo vsem onim, ki so nam stali ob strani in nas tolažili; posebno hvalo smo dolžni sestri Frančiški Dolenc, ki je prišla iz Homedale, Idaho ter nam stala ob strani ob uri žalosti, bodisi na en ali drugi način. Lepa hvala vsem darovalcem vencev, ki so krasili njegovo rakev in grob; dalje hvala onim, ki so darovali in naročili sv. maše zadušnice. Vaša pomoč in tolažba ne bo nikdar pozabljena, naj vam bo dobri Bog večkratni plačnik! Tebi pa, ljubi mož in dragi oče kličemo: Spavaj v miru in večna luč naj Ti sveti. V tolažilo nam sv. Križ govori, da snidemo se nad zvezdami! — Žalujoči ostali: AGNES DOLENC, soproga, FRANK in FREDERICK DOLENC, sinova, MARY PIVK, ALBINA MIKLAVCICH, JENNIE SKUBIC in EDNA KOSS, hčere. Rock Springs, Wyo., dne 7. junija 1929. NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznanjam tužno vest, da je v Gospodu preminul moj zet Samuel Bertich v najlepši moški dobi, star 27 let, ter zapustil žalujočo ženo Mary, 4 leta starega sinčka, ter tu živeče stariše in brata. Pokojnik je bil član društva sv. Florijana št. 44 KSKJ. in aktivni član Booster kluba, katera sta ga v velikem številu spremila k večnemu počitku. Moja iskrena želja je, da se tem članom srčno zahvalim za veliko udeležbo pri pogrebu in krasne darovane vence. Ravno tako izrekam zahvalo vsem onim roditeljem, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetlice in se udeležili pogreba in vsem onim, ki ste čuli pri pokojniku v hiši žalosti. Izrekam tudi zahvalo Father Leonu za veličasten obred pri sv. maši zadušnici. Obenem hvala tudi KSKJ. za hitro in pošteno izplačilo posmrtnine za pokojnim. Vsem dobrotnikom kličem: Bog vam stotero povrni vase delo; Ti pa dragi nam pokojnik, v miru počivaj in dušni blagor yživaj! FRANK ENČIMER. South Chicago, IU. 8. junija 1929. <► O Pozor igralci harmonik! NAD 1100 (ENAJSTO) HARMONIK mojega izdelka sem že razposlal odjemalcem v Združenih državah in Kanadi. Vsi se mi zahvaljujejo za lepo in trpežno izdelavo mojih harmonik. Izdelujem harmonike iz pravega celluloida v različnih barvah. Pišite po brezplačni cenik. Se priporočam Anton Mervar 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. < > P < > O O o o <> o o o o o «> o o »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»C EDINA AGENTURA ZA AMERIKO _p 2e nad 30 tisoč starokrajskih kos smo razprodali in poskušnja je dokazala, da kose zvane "KOMET" so najmočnejše in imajo rezilo, ki jim ga ni para, ter jih mi popolnoma jamčimo, kakor tudi vse drugo orodje. Z naročilom pošljite denar ali poštno nakaznico, poštnino plačamo mi. Cene so: "KOMET" kose z rinko in ključem, 26 do 33 palcev dolge, po $2.50 Ako vzamete 6 kos skupaj, so po ................................................$2.25 Kose Poleranke, bolj ozke, samo 30 do 33 palcev dolge, po ........$1.50 6 kos skupaj damo po ....................................................................$1.25 Kosišča, lepa, iz javorjevega lesa ..................................................$2.25 Klepalno orodje, ročno kovano, težko, po ....................................$2.00 Brusilni Bergamo kamni, veliki, po ................................................75c Motike, ročno kovane, prav fine vrste, po ....................................$1.50 Srpi, veliki za klepat, po ...........................................................„...$1.00 Ribežni za repo, ročnega izdelka, po ........................................$1.50 Plankače za tesanje po ................................................$3.50 in po $6.00 Literne steklenice $1.20, dvoliterske po ........................................$1.50 Nemške garantirane brivalne britve po ........................................$2.90 Razpošiljamo na vse kraje kakoršnekoli vrste Lubasove harmonike želite, kakor tudi fine bakrene kotle, prav po starokrtjskem načinu izdelane. Pišite po cenik! Pri naročilu napišite naslov: Stephen Stonich P. O. BOX 368, CHISHOLM. MINN. • ' - J 1 t .... i POOR BOYS' CHAN.CE BEST 1» •recant study ofmen who have mads an eminent suds«« ta life it was found that the put majority vara the aoea of poor men. the sons of wealth. The main sources of supply of thaae leaden who organise business and contribute to the oommon advancement wore from the families of man at shortened or modest means; families which had the foresight and the sense of self-eacrifioe needed to give their sons and daughters the equipment of a good education. Herbert Hoover lost both parents while he was » child. He worked his way through college by operating a laundry which washed the clothes of other students. Ex-Governor James M. Cox of Ohio, a candidate for president of the United States on the Democratic ticket, was a newsboy on the streets of Dayton. Ohio. The head of the biggest life insurance company in the world was a small-town school teacher when he was 20. Before that he worked on a farm. Frederick Underwood, president of the Erie railroad, was a brakeman. j The president of the Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia, started his business career as errand boy for John Wanamaker at $1 a week. Thomas A. Edison was a "train | butcher" selling candy, cakes and' such things to railroad travelers. The greatest retail merchant the ; world has ever known, and who died ! leaving $65,000,000, was a hired hand | in a country store. John C arty, one of the principal administrative officers of the Amer-| lean Telephone and Telegraph Company, rose from a $5 a week Job in : the company's Boston office. D. C. Jackling, the biggest figure in copper mining in America, was a farm hand in St. Clair county, Missouri, and got his start educationally by studying at night by candle light in the attic of the rude shack he i called "home." Michael Idversky Pupin, who developed the long-distance telephone, was a porter in a New York store. Before that he was a farm hand. George M. Reynolds, president of the Continental and Commercial Bank ,of Chicago, the largest financial institution outside of New York, started as an offce boy for a concern in Panora, Iowa. A list like this could be continued until columns were filled. Who said the poor boy has no chance! —Every Boy's Magazine. Girls: We have a Mothers' Day. Fathers' Day, Flag Day etc., but why the dickens didnt the government set aside a day for me. Do you know what I am going to do. X am going to let you in on the day that I, or rather they (folks at home) have aet aside for me—my birthday. What could be sweeter than to have a birthday in the month of bridee? The big day is on the 24th of June and it will mean twenty-four full years for me. Seeing that I am not a fair maiden, I am not bashful about my years. Don't bother about sending me presents. A card will do. Don't send me garters because I don't wear them. If you must and insist on sending me anything—I smoke camels. If you remember that day—Just remember*—and don't send anything —I will appreciate it if you take a few moments and aay a little prayer for me that I will succeed in my life work. GRADUATION THE FLAG AND FLAG DAY WHY I WANT MY FRIENDS TO JOIN K. S. K. JT By JENNIE MEHLIN, Denver, Cela. Why do I belong to the K. & K. J ? Because I want to be good to myself. Why do I want all of my Mends to Join the K. s. K. J.I Banana« I want to be good to them and would like them to better themselves by belonging to a Union that they would feel financially as well aa socially safe. A Union that ia built on strong principles, is what the K. 8. K. J. has been proven. A total tain of 1326,025 for one year la surely proof enough of a firm foundation. Its ofBeers are all carefully selected and none but the matt competent and trustworthy are allowed to transact any of the Union's business, and no business whatever Is transacted without the consent of the entire Union. Their social functions are above reproach The society is Mke one large family, gathered together for a happy reunion. "Pun for all. and all for fun," is their motto. Once a prospective member attends one of these gatherings, he is than certain to become a member. Every effort ia put forth to give all patrons a pleasant evening that will not be easily forgotten. More of my friends would Join the K. S. K. J. if they knew how popular a society it is. With over thirty-three thousand members spread thruout the United States goes to show that our Union is well known and very popular as compared to other lodges. The Juvenile branch is also making rapid strides to success. Boost our juniors for they are our future seniors. Remember the old saying, "Buy-hood shows the man, as the morning shows the day." Better Juniors will make "Best" seniors. As to the character of its members no one needs be afraid, as they are all Catholics, and their high standard of morals keeps them above reproach. All branches of our K. S. K. J. are kept in touch with one another thru the lodge weekly, the "Glasilo." Reports of meetings and social events are sent to the editor, who publishes them. Through these we are kept informed at to the activities of other branches. This paper also accommodates . the Juveniles and the English-speaking naemberf, by printing one page in BnglisH: The younger generation needs a lot of encouragement at times, to keep things going. but this one page seems to give them what they need namely boosting pep." So for fraternal, financial and social security. Join the K. 3. K. J That is why I belong. JUNE 14TH On June 14th we observe a day in memory of the adoption of the National colors of the United States of America. June 14th, 1777, marked the beginning of great things for the American colonists. For two years the army of the Revolution had been fighting bravely and hopefully with varying fortunes, and in all that time Congress did not say a single word about a flag. There had been much confusion of flags and banners, both in the army and navy from the Many romantic stories were connected with the banners and flags in use. - The corps commanded by Col. William Washington, fought at Eu-taw Springs and at Cowpens under a banner cut from a red damask curtain and presented by Col Washington's fiancee. Count Pulaski, whose father perished in a dungeon for advocating the cause of Polish liberty, came to this country at the uprising of the American colonists and Joined the army of Washington. When engaged in organizing a corps of cavalry at Baltimore, the Moravian Sisters at Bethlehem. Pa., made Pulaski a banner and sent it to him "with their blessing." It was of rich crimson silk and emblazoned with emblem. There were several pine tree flags in the early part of the Revolution and the earliest use of this emblem, during the Revolution, of which there is positive authority, was on the flag presented to General Putnam on the 18th of July. 1775. Many of our emblems were decorated with a coiled serpent alone and also in conjunction with the pine tree. The Rattlesnake Flag of 1776 showed the snake as striking. This flag had thirteen strips seven red and six white stripes. Many of the flags of that day bore mottoes such as 'Don't tread on me," "An appeal to Heaven," "Liberty Tree, and appeal to God." No one knows who suggested the stars and stripes. It would be interesting to- know what prophet stood up in the Continental Congress on Saturday morning, the fourteenth of June. 1777, and called for the adoption of the resolution which declared that the flag of the thirteen United States be thirteen stripes, alternate red and white that the union be thirteen stars, whit* in a blue field representing g constellation. That was a memorable day in American history. There is no record of any debate on the flag resolution. The Declaration of Independence had been made and a flag was wanted to harmonise with the growing spirit of Americanism, one that would beautifully symbolize the aspirations of the thirteen United States. The popular story bestows the honor of the designing and making the first flag upon Mrs. Betsy Ross. Mrs. Ross enjoyed the reputation of being a skilled needlewoman and it is recorded on good authority that Mrs. Ross made state colors for vessels and batteries prior to June 14th, 1777. However, much as we may live in uncertainty as to how the Nation's; flag was born, we do know that it was a new creation to symbolize American patriotism and independence and from the third day of September, 1777, when the act of June the 14th was officially promulgated.1 the Star Spangled Banner was in-; separably associated with the army of the Revolution in all its trying; experience, its defeats and victories, ' and final triumph. colleges this year and the nam-ber will be even larger next Jane. WE congratulate the sraduatea not becaase they are Slovenians, bat becaase of their presistence In directing their efterts in attaining their goal. Fear years of schooling may have eesmag a long while, and tt may have aeemed short, hat la aaany eases the students were obliged ta sacrifice aaaay things ta give their I have sweeties by the tens And twenties too. Boy friends* by the hundreds A lot not few. But of all the pals I ever had, Is that dear old soul. My good friend, Dad. the present time are aaere difficult than those of years age. It is a good scholar that makes the grade. STUDENTS should also consider that the teachers and professors were instrumental in helping them acquire an edacation. A Today's editorial: Wait at the gate and you are sure to come late. , What wonderful weather we are having in Cleveland. Just the thing for iceskating or football. If it keeps up I'll have to put alcohol in the old crate. But. even though the weather has been unpleasant— in the way that tt is not farm, I have been so busy that readers who expect, personal replies to their missives will have to keep on expecting just a little longer—until I get on my feet again. structors. IN many cases, very many, sin-cerest congratulaUons should be extended to the parents ef the gradaates, not only baasasa their sons and daughters hare pi—ed one milestone in life, bat becaase they, the parents, assisted the youngsters to ge through school. Graduates should deeply appreciate the sacrifices of their parents, who If the caaa . Is aaeh, were not blessed with the opportunity of attending school. GRADUATES of high schools, you have passed sue barrier. Your edacation is net complete. Before you stands the' resistant world, or the welcoming portals of a college. Choose either and yen will stUl be obliged to continue with your work, if you wish to make the grade. Graduation only means the time to formulate another program. COMPETITION is keen in this world of ours, and we hope for your benefit, that yoa fill continue your studies. Ifajmu do not enter a college, os«a night school this fall, choose a. line-of work that will interest jou and then apply the same initiative and spirit of »access that yoa exercised during the past four years, and yen will be guided by factors which will lead yoa to success. Don't forget, to make the grade in any line, yoa have to MAKE IT! Waitress: "Hawaii, gentlemen. You must be Hungary." First Man: "Yes. Siam. And we can't Romania long, either. Venice lunch ready?" Waitress: TU Russia to a table Will you Havana?" First Man: "Nome. You can wait on us." Waitress: Good Japan the menu yet? The Turkey is Nice." First Man: "Anything at all. But can't Jamaica little speed?" - Waitreas: "I don't think we^fchn! FIJI that fast but Alaska." First Man: "Never mind asking any one. Just put a Cuba sugar in our Java." Waitress: "Sweden it yourself. I'm only here to Servia." First Man: "Denmark our bill and ctfl] the Boshphorus. Hill probably Xenia." Waitress: "No. and I don't Carrib-bean. Youse guys sure Armenia." Boss: "Samoa your wisecracks, is it? Don't Genoa customers is always right? What's got India? You think maybe this arguing Alps business?" Customer: "Canada racket; Spain in the neck." Inch's Koscak definition of ar "Optimist." "The optimist is a man who walks thru the streets of Chicago about three o'clock in the morning during this reign of "forced but polite borrowing," feeling quite safe as he whistles 'Hail, Hail, the gang's all Here'!" FATHER AND SON By Albert A. Woldman Be a regular dad to your boy, Share his problems, his games and his Joy, Be a comrade, a pal and a guide, K friend in whom he'll confide, A chum to whom he will turn First of all, when troubles concern, Partake in his studies and play, He needs you so, every way. Rather your business destroy Than ever neglect your own boy; Your greatest Job as a dad Is moulding the life of your lad, Not making a living but a life, Preparing the boy for this strife. Not making money but a man, Of vision, strength and a plan. You're the master of his fate. Yet your son can make you great, Or make you hide your face From the light of day in disgrace; "Like father like son," says the world. Through him will be gauged your . worth, To men all over the earth. For don't you see, dear dad, If the character of the lad Has been built aright by you— A pow'r for thf good and the true-It's a monument and shrine To your achievements fine, A monument to your name, More durable than any fame. So' a partner be to your son. His partner in troubles and fun. His partner in sorrows and Joy-Open your heart to your boy An' hell open his heart to you, An' be loyal, sincere and true, So yqv'U proudly say with Joy Lo world, this is my boy! -o- "HSurrahl Five dollars for my latest story." ^ "Congratulations, young man.^ From whom did you get the money?" "From the express company. They lost it." -o- As to what others think the knock- er seldom cares a rap. i o ■ -OUB PAGE ADVOCATES 1. Extensive sport program. 2. K. S. K. J. Baaabsll Leagues. S. Tennis tournament. 4. BowUng tournament. SOCIETY NEWS H. Man del After consulting "Bidda" and some other "iir-ustrious lads it seems that these here "gold-diggers" should get from one to five years for "robbing the Mails." Have you noticed it's the Heir-mail that suffers most." What do you think? * Some of "Chi" distinguished Slovenian families have sons that join in the chorus of America's favorite young men's song: "I'd love you, dear, With all my heart, I'd love you all my life. If I thought you had the money To make a decent wife." * "Johnnie" Kosmach is a motorman and the following story is told about him: Lady Pasenger: "Sir, do you stop at the Congress hotel?" Johnnie (absently): "No, Madam, on my salary I could not afford it." * The Aviator national association have adopted the following Anthem: "Nearer, My God, To Thee." * Johnnie Korenchan (during his first "State Of Lady" in a hospital): "Are you a trained nurse?" f Internee: "Yes." Johnnie: "Well, start the circus and do some of your 'rilling trick.1«." •fc In the olden times, Socrates said, that eating onions will prevent a mustache from coming on a woman's lips. But I don't believe it's true now adays with this Kiss-proof hp-stick holding reign. ih Butch (taking up aocousting): "What I want to know is: Is money lo6t at a funeral a dead loss?" Bidda: "All I want to know is, where is this funeral?" St. Mary's Church. Cleveland (Coliinwood), Ohio, was the scene of an interesting wedding on Saturday mirning June 1st, when Miss Josephine Marie Doisak. daughter of Mr. and Mrs. Frank Doisak, 446 E. 158th St., Cleveland, O., became the bride of Mr. William J. Perushek, son of Mr. and Mrs. John Perushek, of 14222 Westropp Ave;, Cleveland, O. Rev. Father Slaje officiated at the nuptial ceremony. The bride's attendants Included, her Sister Theresa as maid of honor and the Misses Hermine Zupančič, Mildred Perushek, Pauline Gubane, Frances Chesnik, Anna Zupančič, Josephine Ogrinc and Anna Hočevar as her bride'smaids. Mr. Leo Perushek attended his brother, the groom, as best man, and the ushers included Messrs. Frank K oss, Lewis Tolar, Frank Doisak, William Gorshe,' Joseph Karllnger, Joseph Tolar and John Marolt. Covers were laid for many guests it 'the evening reception, which was •held 'at" the Slovenian Wpr&ngmen's Home on Waterloo Rd- Cleveland, O. Mr. and Mrs. PerUShek will make their home at 452 E. 158th St, Cleveland, O. When I have time, so many things 111 do To make life happier and more fair For those whose lives are crowded now with care; 111 help to lift them from their despair. When I have time. A FEW "KIDS" By the Kidder Glad to be with you again! I intended to rest awhile, but it seems to me that none of you can get interested in writing articles. If it was not for Gee Dee, Dox and a few others, what would become of Our Page? Get busy! When I have time, the friend I love so well Shall know no more the many toiling days; I'll lead her feet in pleasant paths always, And cheer her heart with words of sweetest praise, When I have time. On Saturday June 1st, Miss Antoinette Gerbec, daughter of /Mr, and Mrs. Gerbec was united in wedlock to Mr. Anthony Skrl, son -of Mr. and Mrs. Skrl, all of Barberton, O. We wish the young couple all the luck, health and happiness in this wide world. When you have time, the friend you hold so dear May be beyond the reach of all your sweet intent; May never know that you so kindly meant To fill her life with sweet content When you have time. Now is the time. Ah, friend, no longer wait % _ To scatter loving smiles and words of cheer To those around whose lives are now so dear; They may not meet you in the coming year — Now is the time. Mr. Božidar Jakac, our Slovene artist, who just recently arrived from Ljubljana, Jugoslavia, was the guest of the JugoSlav-Slovene . Club on Monday evening June 3rd at their Club rooms, which are located in The International Institute, 1620 Prospect Ave., Cleveland, 0- All who were present, and had the honor of meeting Mr. Jakac, will still better appreciate his work when it will be exhibited for the Slovene people at some future date in Cleveland, O. The Jugoslav-Slovene Club is represented by an all Slovene membership, and . in the past has aided much in the effort to bring before the American people Slovene art. While watching the Barb-Lorain game, several weeks ago one of the boys referred to Peanuts and myself, that the Barbs are a lot of Scotchmen because we manufacture book matches. Later the same fellow borrowed a smoke and lit it with a Scotch match. Figure that out. The Lorainites treated us nicely and we hope to return the favor when they visit us. A necessity that is sure to come. He gsve up liquor, wine and food. He never went to bed. He swore off smokes and women too: He had too. He was dead Go To The Games Next Sunday! Why ribt send in articles to Our Page? Don't say tomorrow when you can do it today. Yours to stay, The Kidder. P. S. pome females asked me for one of your photographs. Send your photo or address.. BOOST K S. K J. SPORTS! -o- Included in the list of graduates who were conferred degrees, June 2nd, at Notre Dame university (Ind.) was Brother Joseph A. Svete, son of Brother Joseph Svete of Lorain, O. Brother Joseph A. Svete graduated the SS. Cyril and Methodius School and Lorain High School before entering Notre Dame University. He intends to enter the Law School of Western Reserve University where he will resume his studies next fall. He is a member of the SS. Cyril and Methodius lodge No. 101 of Lorain, O.. and has always Wen a booster for sports. Congratulations 1 Reformer (shaking boy by neck) "I believe Satan has hold of you.1 Boy: "S-s-s-s-so do I." Sucker: "How do you know Jack's at home?" Kid Coy: "His shirt is on the line." "Willie," said the Sunday School teacher severy, "you shouldn't talk like that to your playmate. Had you ever thought of heaping coals of fire on his head?" "Gee! No ma'am. I hadn't, but its a peach of an. idea. " - Mr. Rpnk Kerze Jr., son of Mr. and Mrs. Frank Kerze, 1142 Dallas Rd., Clffeland. O., received the degree ofr hhemical engineer conferred upon hilmi by the Case School of Applied I Scifncer lagt ffcek- - Mr. f^Z Jin'fettnd ^iS^fe' gratulatlonal Bum: "Is somebody dead at your house?" , Tramp: "No, why?" 0 Bum: "Then why are you wearing your pants at half-mast?" in sthleUc fund. \ national K. S- K J- time for arbitration. 'Oh, about half.' A t ■....,...., Mesto ....... IMPORTIRANE KOSE in druto orodje iz Jugonlavije. Garantirane kose t rinčkom. 24, se. za. 30 in 32 pakev $2.00 • ko* 9» 1.78 , .»O KUpUrnt orodje 1.30 Uruani kamen ' "Bercamu ' ~ .50 Moqka ao Pralca .30 Rfbeien za repo s dvema aoiema 1.20 Po4taina prosta MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. NEW YORK. N. Y. NAVDUŠENJE RASTE In lo dokazuje vspeh naših skupnih izletov. Sedaj je še Čas. Nadaljai fizltf priredimo dno 25. junija 1929 • parnikom PARIŠ fraocoske parobrodne družbe in rojakom dobro poznane GLAVNI POLETNI IZLET POD OSEBNIM VODSTVOM pa priredimo dno 26. julija 1929 s parnikom ILE DE FRANCE splošno poznan radi udobnosti in hitrosti. Ts izlet bo vodil osebno naš uradnik Mr. John Krecic. Njegovo poznanje potniških razmer jamči vsakemu veselo, udobno rn brezskrbno potovanje. Za one rojake, ki želijo direktno potovanje, pa priporočamo izlet dne 12. julija 1929 s parnikom VULCANIA, direktno na Trst. Za reservacije prostorov, dobave potnih lisstov ter vsa nadaljns pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORK CITT J F. K E R Z E, 1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O. K. Se K. Je Kadar naročate zastava, regalije In draga, pazite aa moje ime la naslov, če hočeta dobiti najboljše blago za najnižje cene. Načrti In vzorci ZASTONJ I lUIIHimiliMlllllllllIllUUIIIIIUIHIttlUUlUttllMIlItllHIlllllllllltinilHIltHIIIIIMliailll ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, III.) I'isite po cenik! I*i:ilJI JIJI lili Ml III Milili I ttllM IIMIIIIIIIII-I lll»MIIIII11l III11IIMI11 lili Jll 11II1.....1111 UiXiaXAJL Našim trgovcem t in pri-prisrC-j pomoč, - ' ?r> ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem jateljem izrekamo najlep&o in nejšo zahvalo za vsestransko ob priliki bridke nam izgube in smrti nam preljubijenega očeta, oziroma soproga Joaeph Noee. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Mihael Papež za denarno pomoč, nadalje Mr. in Mrs. Fred Jurman in vsem drugim darovalcem vencev in cvetlic in darovalcem za sv. maše: Rudolph Koleto, Martin Planhišek in Mihael Kolenc. Ker natn na tem mestu ni mogoče vseh imenovati, zato se vsem skupaj še enkrat zahvalimo za vsestransko pomoč in tolažbo in vdeležitev pogreba in vam kličemo: Bog vam stotero poplačaj! 2alujoči ostali: ANTONIA NOSE, vdova, sinovi in hčere. Joliet, III., 6. junija 1929. aa veie društva, aa trgovce, poeemeinike, aa veekevret-ne prireditve dobite vnele) po nizkih cenah v prvi eleven*! unijrid Ankara! v Z jed. driavab, kjer dobite ob veakea čaeo za-eeotjlve in točno postrežbo Se rojakom, prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. Ameriška Domovina 6117 SL Clair An. CLEVELAND, O. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka raatlina sa kaj ae rabi. V ceniku boste našli še mnogo drugih koriatnlh stvari. MATH PEZDIR Bos 771, City Hall Sta. New York, N. Y. 11»111MII1111111« 111111 > H11M1111111111111111 Ct: t NAZNANILO. ■ ♦ .—-.. Iz stare domovine prihaja vest, katero potrtega srca naznanjamo, da so tamkaj umrli naš dragi oče, in stari oče ŠTEFAN MENART, živeči v Novem Svetu, p. Hotederšica pri Logatcu. Pokojni oče zapuščajo v starem kraju dva sinova in eno hčer, starejši sin je pa umrl že pred vojsko, tukaj v Ameriki pa žaluje za njim v Ely, Minn, njegov shi john, mnogo vnukov ter pravnukov, kakor tudi prijateljev in znancev. Bili so ves čas svojega življenja dober in skrben gospodar, marljiv kmetovalec kakor tudi dober katoličan. Bolni so bili samo 5 dni. Rojeni dne 11. decembra leta 1819, umrli so dne 15. marca 1929, torej so bili stari 109 (stodevet) let. Zahvaliti se moramo Vsemogočnemu, ker jim je dal tako visoko starost doživeti. Priporočamo jih v molitev in blag spomin. Rodbina Menart. i Moške obleke Po meri izdelane samo ČISTA VOLNA — PURE WOOL Mi vam izdelamo krasno obleko po meri zs samo $25.00. Spomlad je tukaj, sedaj je prilika. — Ne odlašajte. $25 samo $25 JOHN MOČNIK KROJAČ 6517 St. Clair Ave. Rand. 3131 Cleveland, Ohio lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 11111111*1 PRESAJENO MESO Sunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano po pristnem starokrajskem načinu, dobite pri Slovene Proviaion Co., 3452 Independence Rt, Cleveland, O. prepričajte se o fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite* telefonirajte (na Broadway I353-M) ali pišite. T j L ri g 11 in Je dobro I etrežbe nafte banka. Ugodnosti, ki JIM prejemajo od aaa potom svojega češ&vaoga računa ao auogovrstae. Tudi vi ate lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter M aaa veaelilo vam dati nadaljna pojasnila v ti sadovi. Mnoga aaia društve plačdjejo evoje Izdatke a čeki, izdanimi na našo banko; ietotako K. S. K. J enota e zadovolji ---— Izmenjate lahko noveod kakor aavadnl papirnati denar. Vendar ao bolj varni kot denar, kar Je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v alnčajn izgubilL Naš kapital In rezervni akled v vneti reč kot 1740.00«. Je «■>- — eoati sa vai--- JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St s: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. Cbas G. Pearce, kaair Joaeph Dunda, pomot, kaair V Slow, pogrebnih in ličen strani eml v Nawbwfka LOUIS L FERFOUA 1515 E*»t 81st Street Telephone: Broadway »18 se priporoča rojakom za naklonjenoat Vodi pogreba po najnižjih cenah in v najlepftem redu. Established 1857 AU BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ? Ce ste tega mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko. Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Ker imamo skupne trgovske zveze z raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najnižjo eeno pri nakazilih denarja v vašo staro domovino Najatanjša In največja banka v Skupno premoženje nad $18,0*0,000.0« — —4->r ■