S ,Yetozar Il eš ič H kritiki „Znanstvene . vsebine geografskih . raziskav" v „ Geografskem obzorniku" ( Pojaarnilo bralcem „ Geografskega o b zood k .a" ) V zveri s čJ.runkoma, objavljenima v ieni izmed zadnjih številk .,Geografskieg.a obzornika", vsebu- jočima kritične pripombe k študijam o izrabi tal, obj,avljerrim o'd strani Iinšti:truta za geografijo Uni- ver re v Ljublj.a!lli " ,,Geografskem vestmiku" za leto 1962, se outim odgo,·or.n.ega kot član r edak- cijskega o'dbora .. Geografskega obwrn.ika", k-ot glavni 1t1rednik „Geografskega vestnika" in kot tisti, ki sem z jugoslov.ansk.e strani sodeloval pri pobu'di za sodelovanje s komisijo in podkomisijo Me'dinarodine goograCske 1wrije za kartiranje izrab~ tal, pojasniti bralcem „Gieografskiega obwmika" naslednje: l. aveden.a članka, ki dokaj temeljito nače­ njata problem ,.znanst,1e11osti" ali „neznans~eno- sti" raziskovalnega dela v !inštitutu za gieografijo Uuiver oo in imata posebno predzgodovino v svo- ječ.asnem 'disk-lusijskiem sesranku z isto tematiko v Goografskre:m dmštvu Slovenije, sta bila obj,av- ljen.a, ne 'da bi b ili o tem obveščeni vsi člani redakcijskega odbora (ki, vsaj kolikor je meni znano, že vieč let ni bil sklican). Ce bi bil podpi- saari o rnameri , da se t i članki o bjavijo v „Goo- grafskem obzorniku", obveščen , bi kot član r e- da kcijskega odbora vztrajal 111a stališču, da se članka objavita v ,.Geografskem vestniku", kjer so izšle tudi kritizirane štuJije, kjer bi prišle pred isti kro~ braloev kakor same štrudije in 111e bi pred mnogo siršim krogom bralcev „Geografskega obwmika" vzbujala napačnih odnosllo .e.n.ostran- skih vtisov. To staWoo bi zagovarjal tem bolj, ker je delitev dela med obema društvenima revijama že od vsega začetka jasno začrtana: ,,Geografski vestnik" je ,znansneno glasilo Geografskega diiu- Štva Slovenije, ,,Geografski obzornik" pa časopis za geografsko vzg-0jo in izobrazbo. Da je „Geo- "rafski vestnik" tudi zat~es odprt ui vse 2l!Uln- ~tv,ene, tudi najbolj kritične pripombe in disku- sije, j e najboljši dokaz raw10 njegov letnik za leto 1963. 2. Ce pa bi se r,cdakcijski od.h-Or vendar o dlo- čil za objavo teh frispevkov v „Geografskem obwmiklu", bi mora v interesu pravifnega vtisa pri bralcih istočasno zaprositi za pojasnila tudi redaktorje in avtorje navedenih študij, s čimer edino bi lahko bil toono reproduciran značaj o me- njenega diskiusijskega sestanka v Geogr.afskem društvu.* • Razlog, ki gn avtorja kritičnih pripomb za utemeljitev objave v „Geografskem obzornilru" navajata pod črto, češ dn nista bila povabljena nn ne kakšen predvideni diskusijski sestanek s polj ko e l-.ipo, ki je bila leta 1964 v zvezi s tem clelom p0novno med nami, vel~a tudi osvetliti pravilno. Na 3. V zveri s ko.n1cre1mimi kritičnimi, pripom- ba.mi k štruclijam, še posebno k diskusiji o „'žitnih enotah", (ki lil<> po mojem mišlj,enju zelo 111a ob- robju in ne v središču problema), se bodo tako oglasili avtorji štrudij sami. 4. Pač pa moram glede samega značaja ome- njenih štrudij , zlasti glede načelnega očitka ,,lne- znanstve,nosti" in „deskripti·vtnosti" znova poja- sniti tnaSlednje: Osnovrni nesporazum z avtorjema kritičnih pri- pomb je re v tiem, da sta avtorja, predvsem tov. dr. M. Z.agar , omenjene štrudije samovoljno pro- glasila za „rep11eoo.ntanane štrudije", ki naj bi - po njunem nmenju seveda s slabim uspehom - ,.IUStremo predstavile našo geografsko znanost v medinarodlllern s",ellu" . Toda študije takega name- na sploh llliso imele, kar sem poudaril že v njiho- vem predgovoru, pa očivid:no :ne dovolj jasno. Bile so sestavljene najprej v angleščini, nato pa še v slov1enščini, ne kot popolne geografske štu- dije o obravnavanih vaseh, še manj kot kak do- konfuri „repI'leoontanan.i" re:rultat dela Inštituta za geografijo UniVJerze v Ljubljani, temveč kot e laborat , sestavljen 111.a željo in zahtevo podkomi- sije za kartira.nje izrabe Me dnarodne geografske unije za socialisti011e dežele, vsebujoč vzorce pri- merov po napI'lej določeni shemi. Elaborat naj bi omogočal v zveri z m edinarodno akcijo za karti- ranje izrabe tal primerjavo podatkov, ki t ako kartiranje dopolnjuj,eio, za vasi iz razlionih dežel in z različnimi tipi kmetovanja. O mednarodni akciji za kartiranje izrabe tal smo ponovno že pre'd leti pisali v M šem strok