40 Prekmuriana Gabrijela Sečkar Druženje v Domu starejših Rakičan V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota smo pred več kot desetletjem začeli z obis ki knjižničarja v Domu starejših Rakičan, kas- neje še v enoti Center za starejše Murska Sobota (od leta 2009). Ta naša srečanja smo izvajali enkrat mesečno, datum izvedbe smo prilagodi- li udeležencem srečanja. Ker smo se vsakokrat družili s knjigami, sem to poimenovala naše dru- ženje s knjigami. Spomnim se, kako sem na prvem druženju bila polna pričakovanj, kajti delati s starostniki je nekaj posebnega, saj so v skupini ljudje različnih zmožnosti. Zame je bilo to nekaj novega, a hkra- ti mi je dalo veliko koristnih napotkov za življen- je. Človek začne gledati na življenje z več plati. Starost nam je vsem neizogibna, vse nas čaka. V tem obdobju in v tem okolju potrebujejo oskrbo- vanci oz. starostniki toplo besedo, prijazen pris- top, razumevanje. Našega druženja so se v veči- ni udeleževale ženske, a se je med njimi znašel tudi kakšen moški, včasih več. Ženske so jim z ve- seljem prisluhnile, bili smo jih vsi veseli, vsako mnenje nam je bilo dragoceno. V tem okolju je po- membno, da so prisotni ljudje obeh spolov. Srečevali smo se dopoldan ob 10. uri. Knjige so bile naše spremljevalke, ki so nam pomaga- le pri različnih temah. V sproščenem vzdušju in vodenju so obujali spomine na mladost, družino, praznike, rojstni kraj, prijatelje … O vsem tem so znali veliko povedati. Predstavila sem jim knji- ge, ki smo jih uporabili na druženju. Tisti, ki so bili bralci, in tisti, ki so še bralci, so marsikatero knji- go prepoznali. Vsak udeleženec srečanja mora biti viden in slišan; nekateri skoraj niso hoteli biti slišani. Njihove življenjske zgodbe so bile različne, marsi- kaj so znali povedati o sebi, o svojem življenju. Na žalost pa mi knjižničarji nismo imeli dovolj časa, da bi jim lahko v celoti prisluhnili. Naše skupine so štele od 10 do 15 udeležen- cev. Obravnavali smo različne teme, kot so zdrav- je, starost, medgeneracijski odnosi, vrednote, lju- bezen, pregovori, vzgoja, narava … To pomeni, da smo o vsaki temi razpravljali, razmišljali, iskali odgovore, izluščili sporočilnost. Vsa naša druže- nja so bila literarno obarvana. Nismo pozabili na praznike in običaje v naši državi; nekateri so se spomnili še pesmi iz osnovne šole. Znali so upora- biti veliko starih prekmurskih besed, bogatili smo besedni zaklad. Vmes smo posegli še po poeziji (T. Pavček, N. Maurer, S. Kosovel, K. Destovnik Kajuh, J. Menart idr.). Poskusili smo potegniti glavno nit v pesmi. Zanimale so jih kratke zgodbe, pregovori, basni, pravljice za odrasle, poučne zgodbe, razne zanimivosti o znanih osebnostih … Vsakega obiska so bili/so veseli. Zavedam se, da potrebujejo prijazen pristop. Zelo sem bila zadovoljna, ko sem videla, da jih zanimajo različ- ne teme. Priznam, da sem imela občutek, da so starostniki v tej instituciji umirjeni, sproščeni, pri- jazni. V marsičem so odvisni od drugih, a najtež- je je ljudem invalidom (invalidski voziček). Težko je tudi ljudem, ki imajo resne težave z zdravjem. Moram povedati, da za njih zaposleni zelo dobro skrbijo, vsaj kar so videle moje oči in slišala moja 41 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ušesa. V mesecu juniju, ko smo se srečali, smo zaključili s pesmijo Toneta Pavčka Nekaj je v zraku. Teh srečanj ne bom nikoli pozabila, kaj- ti vsako je bilo enkratno, neponovljivo, sprošče- no. Za slovo smo si podarili nasmeh in pomahali v pozdrav. Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku. Čuti se. Sluti. Kot dih in drget. Kot šum in šepet v slednji minuti. Nekaj je v zraku. Kot vonji cvetlic, kot lučke kresnic svetlečih po mraku. Tone Pavček