r Uveljavljanje posebne dobe S PRIČAMI KMALU NE BO VEČ MOGOČE ČEPRAV SMO V NAŠEM LISTU OBČANE ŽE VEČKRAT OPOZORILI, DA JE MOŽNO POSEBNO DOBO, KI SE ŠTEJE V POKOJNINSKO DOBO, UVELJAVLJATI S PRIČAMI PO DOLOČBAH TEMELJNEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU LE DO 31. 12. 1966, NEKATERI OBČANI ŠE DO DANES NISO VLOŽILI USTREZNIH ZAHTEVKOV ZA UGOTOVITEV OMENJENE DOBE PRI KOMISIJI ZA UGOTAVLJANJE POKOJNINSKE DOBE OBČINSKE SKUPŠČINE. •17 !'-■ r ' | Pogosti so primeri, da si občani uvedbo postopka za pridobitev po- začnejo urejati oziroma zbirati do- kojnine ali šele takrat, ko za prizna- kumentacijo za uveljavitev pokoj- nje pravice do-pokojnine že zapro- ninske dobe šele neposredno pred sij o. Pionir iz Velenja pri tov. Titu JANKO ZAVOLOVŠEK iz Ve- ___, lenja je letos v imenu slovenskih gst^'^-, ht ^ pionirjev izročil iskrene čestitke IBS^' .'Ji ^^tJ-lš/ -ii! tovarišu Titu za njegov 74. rojstni dan. O svojem obisku in srečanju llllliifl§ s tovarišem Titom nam je po vr- '^f^fcdife * ' I nitvi povedal naslednje: H »Med pionirji, ki so izročili po- /^IfcŽs? zdrave vseh slovenskih pionirjev to-varišu Titu za njegov 74. rojstni dan ||||||f sem bil tudi jaz. Skoraj verjeti ni- Hf: ....>• 9H| sem mogel, da bom stopil pred mar- g||||p ^ šala in mu stisnil roko. -%?' ^B Toda sanje so se uresničile. Po- W | ^JH poldne 24. maja je šla naša delega- W§m Jurija v Beli dvor na sprejem k to- SHP' | -*m>*£ .HB varišu Titu. Bili smo iz vseh republik. Kot četrti smo ga pozdravili pionirji iz Slovenije. Moja naloga je bila, da mu izročim pozdrave slovenskih pionirjev in naše iskrene želje za 74. rojstni dan. Ves zmeden sem stal pred njim. Srce mi je močno utripalo. Čestital sem mu, stisnil roko in mu izročil naše darilo. Šele ko smo prišli na vrt sem se umiril. Sedli smo pod šotor za mizo. Kmalu je prišel za nami s soprogo Posebna doba zajema udeležbo v predvojnem revolucionarnem delu, v narodnoosvobodilni vojni, v anti-fašističnem boju v drugih državah in zavezniških vojskah, obdobja izven dela zaradi okoliščin, ki so jih povzročile vojne, prostovoljno podaljšano zavarovanje po prejšnjih predpisih, obdobja samostojne dejavnosti in obdobja, prebita v tujini. Priznanje posebne dobe zaradi u-deležbe v narodnoosvobodilni borbi je posebno važno za kmete, ker imajo na podlagi tega priznanja pravico do popolnega zdravstvenega varstva po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov — borcev. Zaradi tega ponovno objavljamo, da je možno uveljaviti priznanje posebne dobe s pričami samo do kon- Pozivamo VSE TISTE, KI IMAJO KAKRŠNEKOLI PREDMETE, KI BI BILI ZANIMIVI ZA PRIKAZ NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V NAŠI OBČINI, DA TO SPOROČIJO OBČINSKEMU ZDRUŽENJU ZB NOV VELENJE najkasneje do 15. junija 1966. ca leta. Navadno se posebna da ni, Kei sekretar večinoma uveljavlja s" pričami, fer TI W & rT 1 11 A T 17 W , m pač ni drugih listinskih dokazov in mm "* m ^ 9 " "* ^ ■ M'd se zaradi tega opozarjajo vsi, ki plenijo, da imajo pogoje za priznanje dobe, da čimpreje vložijo ustrezen zahtevek. ZAHTEVEK SE VLOŽI V OBČINSKI SPREJEMNI PISARNI ALI NA SEDEŽIH KRAJEVNIH URADOV V ŠOŠTANJU OZIROMA ŠMARTNEM OB PAKI. V ZAHTEVKU JE POTREBNO PONUDITI DOKAZE (LISTINE, IMENA PRIC) NA PODLAGI KATERIH SE BO LAHKO U-GOTOVILO, ALI JE TA UTEMELJEN ALI NE IN IZDA USTREZNA UGOTOVITVENA ODLOČBA JANKO ZAVOLOVŠEK iz Velenja je bil letos pri tovarišu TITU. Jovanko ves nasmejan in dobre volje tudi tovariš Tito. ^Vstali smo in mu zapeli pesem. V razgovoru z njim smo se sprostili. Le prehitro je minil odmerjeni čas. Še fotografski posnetek in odšel je k drugi delegaciji. Tega prelepega trenutka se bom vedno rad,spominjal.« HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA ObK ZKS Ve lenje Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS v Velenju so za novega sekretarja izvolili absolventa Visoke šole za politične vede v Ljubljani — tovariša Kristiana Hrastelja iz Velenja. Pri opravljanju pomembne družbeno-politične funkcije mu želimo obilo uspeha. ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljub an naraks tehnični urednik ivan fijav2 2. junij 1966 — LETO II. ŠT. 10 (28) cena 30 novih par ali 30 starih din poštnina plačana v gotovini Pozdravi tov. Titu! Rim rim OBISKAL DLIIIjIDA VELENJE Praznik mladosti, ki simbolično povezuje mlade Jugoslovane z njenim največjim vzorom in voditeljem, s tovarišem Titom, ki je praznoval svoj štiriinsedemdeseti rojstni dan, so povsod v naši občini slovesno proslavljali. Ne moremo našteti vseh prireditev, ker jih je bilo veliko in ker se še vrstijo. Povsod so izrazili prisrčne čestitke tovarišu Titu, velikemu revolucionarju in voditelju jugoslovanskih narodov, z iskreno željo, da bi še naprej pomagal graditi naš srečnejši jutrišnji dan. Izleti v naravo, Slavnostne proslave, spominske razstave, pevski in telovadni nastopi, delovni razgovori ter večji proizvodni rezultati, so le zunanje manifestacije, s katerimi so naši občani praznovali skupaj z ljubljenim Titom njegov in naš praznik. V pozdravnem pismu, ki so ga ponesli v prestolnico naših narodov stoti-soči mladih, je bil tudi naš pozdrav iz cvetoče šaleške doline, pozdrav iz Gore jurišev in ostalih partizanskih vasi velenjske občine, pozdrav vseh naših delovnih ljudi in mladine. Z njim smo občani velenjske občine prisrčno voščili dragemu tovarišu Titu predvsem čvrsto zdravje in zadovoljstvo, da bi nas še naprej združeval v pobrateni skupnosti jugoslovanskih narodov, kjer se uresničujejo njegove daljnosežne misli in naše želje. Naše misli pa so letos, ko praznujemo hkrati tudi 25-letnico začetka naše revolucije, še bolj kot kdajkoli pri dragemu tovarišu Titu, našemu velikemu zgledu v boju za socializem. Na sliki: z letošnjega svečanega sprejema štafete mladosti pred velenjskim kulturnim domom. DRŽAVNI SEKRETAR ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE TUNIZIJE HABIB BURGIBA MLAJŠI, KI JE BIL NA URAD-NEM IN PRIJATELJSKEMOBISKU V NAŠI DRŽAVI, JE OBISKAL, DNE 21. MAJA 1966 TUDI VELENJE. PRED OBČINSKO SKUPŠČINO SO BURGIBO, NJEGOVO SOPROGO IN SPREMSTVO POZDRAVILI PODPREDSEDNIK ObS VELENJE PETER KRAPEŽ, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL FRANCI PRISTOVŠEK IN DIREKTOR RUDNIKA LIGNITA VELENJE LUDVIK MALI. VISOKI GOST JE OBISKAL KULTURNI DOM, DELAVSKI KLUB IN VEC KOT DVE URI OGLEDOVAL VELENJE IN BLIŽNJO OKOLICO. PO OGLEDU SO GOSTU PRIREDILI KOSILO V HOTELU »PAKA«. Habib Burgiba ml. in Peter Krapež. Po končanem obisku tunizijskega zunanjega ministra Habiba Bugibe ml. v Jugoslaviji so v Beogradu objavili skupno uradno sporočilo o pogovorih med državnima sekretarjema za zunanje zadeve SFRJ Markom Nikezičem in državnim sekretarjem za zunanje zadeve republike Tunizije Habibom Burgibcjm ml. V sporočilu je med drugim rečeno, da sta dva državna sekretarja za zunanje zadeve med pogovori, ki so potekali v ozračju prisrčnosti in medsebojnega razumenvanja, izmenjala mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med obema državama. Z zadovoljstvom sta tudi ugotovila, da se odnosi med SFRJ in republiko Tunizijo uspešno razvijajo na vseh področjih v duhu prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in enakopravnega spoznavanja in za nadaljnjo razširitev sodelovanja na vseh področjih in v okviru planskega razvoja obeh držav. Habib Burgiba ml. si je s spremstvom ogledal rudarsko mesto Velenje. ČRNI 7. JUNIJ 1965 • ČRNI 7. JUNIJ 1965 • ČRNI 7. JUNIJ 1965 • ČRNI 7. JUNIJ 1965 • ČRNI 7, JUNIJ 1965 • ČRNI 7. JUNIJ 1965 Bil je lep, topel dan, ves v svetlobi, soncu in veselju. Nekoliko po 12. uri,,dne 7. junija 1965. leta, je zavijajoči glas sirene s štirimi dolgimi piski dvignil na noge mesto na premogu. Sirena je oznanila, da se pod zemljo, kjer je sončno svetlobo zamenjala rudarska svetilka, dogaja nekaj strašnega. In res, dogodilo se je..._ 1934. leta je v Stari jami našlo smrt 127 rudarjev. 7. junija 1965. leta je v jami obležalo na vlažnih tleh še eno truplo več. Tega dne je heroj- 128 mrtvih Krste so okinčali s cvetjem. Izstop skozi Lozančiče je bil nemogoč, ker je bila tu takoj po eksploziji koncentracija dima in prahu takšna, da bi bil vsak morebitni podvig neumnost. Zato preživelim ni ostal drug izhod kot, da so zbežali proti zračnemu jašku Stupe še predno ventilator povleče dim in strupene pline iz jame skozi ta jašek. Pri Karauli se je rešilo 10 rudarjev. Enajst jih je prišlo živih skozi vhod-izhod Orasi. Skozi zračni jašek Stupe se je rešilo 17 ljudi, vsi ostali pa so se rešili po vzporedni poti skozi ventilacijsko vezo revirja Stare kleme, preko katerega so prišli na lokomotivni hodnik ter glavni vhod-izhod iz jame. Za preživele, ki so bili sposobni hoditi, so torej ostali trije izhodi in stransk^ pot k glavnemu izhodu. To je opis vseh poti, ki jih bomo uporabljali v našem sestavku. Pišeta: Aleksander Konstantinovič ing. Nusret Hadžinenjič rudarjev življenje zaradi mehanskih udarcev. Nihče v Kaknju ni takoj po katastrofi pomislil, da je prišlo do nesreče v jami Orasi. Vse oči so bile uprte na zloglasno Staro jamo, ki rada večkrat nenadoma preseneti. Zato so ljudje vdrli k njenemu vhodu in jih je bilo težko prepričati, da se je nesreča pripetila v jami Orasi. ŠTIRI RAZLIČNE POTI K REŠITVI sko umrlo 128 rudarjev. Jama Orasi, katero so malo pred katastrofo združili z jamo Rošče-vina, je imela dva jaška za ventilacijo in sicer jašek Stupe in jašek Lozančiči. Po katastrofi so mnogi smatrali združitev obeh jam za usodno. Menili so, da rudarji iz Ro-ščevine niso bili dovolj pripravljeni za »režim« v jami Orasi, kjer se je večkrat pojavljal metan. Kakorkoli je že bilo, rudarji iz jame Orasi in oni iz jame Roščevina so delali po združitvi dveh jam Skupaj in imeli skupno upravo. Tako je razširjena jama Orasi imela svoj prejšnji vhod, s prebijanjem pri Karauli pa je dobila že drugi vhod. Zaradi lažjega razumevanja bomo prikazali bralcu situacijo na bolj razumljiv — nestrokovni način. Predstavljajte si vodoravno črto, na vsakem koncu pa sta vhoda oziroma izhoda. Prečno na horizontalo so naredili s prečnim hodnikom vez med ventilatorjema Stupe in Lozančiči. S tem so bile v jami Orasi štiri odprtine. Na horizontali, t. j. področju osnovnega hodnika, se je vžgal metan, tako da so se rudarji, ki niso bili podvrženi pod mehanski pritisk v smeri vhod-izhod Karaula, rešili z begom k temu izhodu. Oni z druge strani, pri vhodu Orasi, pa so zbežali preko lokomotivskega hodnika h glavnemu izhodu iz jame. Ker je ventilator Lozančiči pokvarjen ni zaradi tega vlekel slab zrak iz jame. Nasprotno pa je ventilator Stupe obratoval in je čez vso dolžino prečnega hodnika in bližnjega delovišča vlekel slalb zrak. Zato je bil še bolj napolnjen s strupenimi plini prečni hodnik na relaciji Lozančiči—Stupe. Tako je ventilator Stupe povzročil smrt vseh tistih, rudarjev, ki so dobili pri eksploziji le mehanične udarce. Za njimi je ostalo 119 vdov in 413 otrok. Precejšnje število mater, očetov, bratov in sester je grenko zajokalo za svojimi najdražjimi. Umrl je 18-letnii mladenič, ki je samo 3 mesece in 22 dni delal v jami. Pisal se je Zihnija Fejrič. Umrl je rudarski veteran Ibrahim Kulovič. V jamskih globinah se je potil celih 26 let. Ponesrečil se je sin. Ona pa je ostala brez moža. Umrli so očetje, ki so zapustili devet otrok: Bečir Alajbegovič, Jožo in Mijo Grgič. Umrlo je sedem Begičev iz Zagrad-ja ter štirje Grgiči in šišiči iz vasi Subotinje in Brnje. Po troje ponesrečenih pa so izgubili čelikoviči, Hrustiči, Husiki, Musiči, Smaki in Omerhodžiči. Umrla sta oče Adem in sin Salem' Hrustič. Umrli so bratje Mujo in Husnija šišič, Ibro in Meho Amidžič ter Mu-šan in Sulejman Smaka. Umrl je šefkija Begič, ki je 7. junija praznoval 34-rojstni dan. Umrli so... Kakanj je bil odet v črnino. Za ponesrečenci so žalovali vsi rudarji, žalovala je vsa domovina. Skrb nad družinami, ki so ostale brez skrbnikov,, je prevzela nase velika skupnost Jugoslovanov — skupnost ljudi z velikim srcem in bratsko zavednostjo. Poleg odškodnine, pol milijona starih dinarjev in cele pokojnine, so družine dobile tudi pomoč iz posebnega fonda. V ta fond so prispevali preko 800 milijonov starih dinarjev delovni ljudje iz vse Jugoslavije. Pomoč pa je prišla tudi izven meja naše domovine. Otrokom je oskrbljeno šolanje, vdovam in ožjim sorodnikom ponesrečencev pa so dane razne olajšave, tako da ne občutijo pomanjkanja. Vsa nomoč, kije že.presegla mi-'"itfŠrdo starih drfikrjevTHP-biltf'W dena samo zavoljo lajšanja neizmernih bolečin ob izgubi najbližjih so- Zajokale so matere, zajokale so vdove. rodnikov. Pomoč je bila dana tudi zaradi tega, da bi se situacija v domovih mrtvih rudarjev normalizirala to takšnega stanja v katerem ne bo pomanjkanja in da bi sorodniki občutili skrb celotne jugoslovanske skupnosti, ki priskoči ob naj-tragičnejših dogodkih vedno na pomoč. Desetorioi vodilnih uslužbencev rudnika Kakanj so sodili za neodgovornost pri delu. Sodni proces je v prvi instanci že končan. Sodišče je izreklo petim obtoženim kazni do osem let zapora, petim pa je izreklo rešilne obsodbe. Kakor tožilec, tako so se 'tudi zagovorniki obtoženih pritožili na Vrhovno sodišče BiH. Kdo je dejansko kriv za smrt dveh tretjin prve izmene v jami O-rasi bomo izvedeli šele po končani odločitvi Vrhovnega sodišča. Kljub izrečeni sodbi in dolgemu sodnemu procesu pa bodo še naprej ostali neznani mnogi dogodki. Že na pr-vem^sojenjtt so bile ugotovitve''rudarskih strokovnjakov raziične. Boleha resnica o vzroku hude jamske eksplozije v jami Orasi bo za vedno ostala nepojasnjena. Obstoji deset različnih domnev, vendar nihče ne more sigurno trditi katera je do-vedla do katastrofe. Niti eden od preživelih ne more novedati natančnih podrobnosti. Kdo je tedaj mislil kaj več kot to, da se reši in pride^živ izpod zemeljskega pekla. Mnoge podrobnosti, ki bi lahko razjasnile vzroke nesreče, bodo ostale pokopane v temnih rovih jame Orasi in neizrečene za nemimi ustnicami mrtvih. NIHČE NI VERJEL Rudarji dobro vedo kakšna je rušilna moč metana, če eksplodira v koncentraciji od 5 do 14 odstotkov. Takšna eksplozija povzroči, da se v zraku skoncentrira'ia strupena plina ogljikov monoksid in zaduš-ljivi oglikov dioksid. S temi plini je bilo v jami Orasi pri lanski katastrofi zastrupljenih 95 rudarjev, ostalih 33 rudarjev pa je izgubilo KOMISIJA ZA INTERNIRANCE ZDRUŽENJA ZVEZE BORCEV NOV OBČINE. VELENJE JE OB 21-LETNICI OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA MAUTHAUSEN ORGANIZIRALA OBISK TEGA ZLOGLASNEGA TABORIŠČA. TU JE BILA 15. MAJA KOMEMORACIJA ZA 122.776 UMRLIMI ŽRTVAMI NACISTIČNEGA IN FAŠISTIČNEGA NASILJA. 186 kamnitih stopnicah imenovanih »stopnice smrti«, preživljali strašne muke, Jetniki v cebrastih jetniških oblekah so na svojih plečih morali nositi po 50 kg težke kamnite kocke. Mnogi od njih so onemogli in bili na teh stopnicah ustreljeni in nato sežgani v krematoriju, njihov pepel pa so raztrosili na grobišču izza žične ograje. Ko smo prišli do taborišča je delegacija položila k spomeniku Jugoslovanskih žrtev, 'kamor je položil venec tudi naš zastopnik veleposlaništva na Dunaju in ostale delegacije ZB* NOV iz Jugoslavije in drugih borčevskih organizacij raznih držav. Pri spomeniku je nekdanji interniranec iz Kranja hotel govoriti pa je bil toliko vznemirjen, da je pričel na glas jokati, zato je v spomin žrtvam spregovoril zastopnik iz (Nadaljevanje na 2. strani) ZAHVALA Ob zaključku šolanja v rudarsko nadzorniški šoli se invalidi, ki smo bili na prekvalifikaciji, najlepše zahvaljujemo za vso pomoč rudniku lignita Velenje. Posebno se zahvaljujemo tistim tovarišem na kadrovskem oddelku RL Velenje in zdravnikom, ki so nam omogočili prekvalifikacijo in jim želimo v tej smeri še veliko uspehov. Upamo, da bomo sedaj po prekvalifikaciji lahko nadaljevali svojo življenjsko pot. v Rehabilitanti: Jože Slapničar Pavle žerjav Ivan Jakob Milan Kolarič Alojz Sevšek še danes takšna kot je bila takrat, ko so v jeseni 1941 pripeljali s transportom prvih 251 Slovencev iz Zasavja, Savinjske in šaleške doline in okolice Maribora. Med interniran-ci je bilo 60 rudarjev iz zasavskih rudnikov in rudnika Velenje. Cez cesto pri železniški postaji je gostilna, kjer je stara gostilničarka, ki je umrla pred desetimi leti, dala štirim našim internirancem brezplačno juho in druge jedi, pa se ji tako niso mogli zahvaliti za uslugo in ohrabrujoče besede, ker je očitno bila nasprotnik Hitlerjevemu režimu. Med vožnjo v taborišče so preživeli interniranci pripovedovali svoje doživljaje, med katerimi je bil najbolj pretresljiv dogodek Ivana Zelcerja, ki je pretrpel vsa mogoča mučenja in je le za las ušel smrti. Interniranci so v taborišču in na de-loviščih, v kamnolomu »Wiener Graben« v katerega so hodili po NA KOMEMORACIJI V MAUTHAUSENU KOMEMORACIJE V TABORIŠČU MAUTHAUSEN, KI JE SPREMENJENO V ZGODOVINSKI MUZEJ, SE JE UDELEŽILO VEC TISOČ PREŽIVELIH INTERNIRANCEV IN NJIHOVIH SVOJCEV RAZNIH NARODNOSTI. IZ JUGOSLAVIJE JE BILO NA KOMEMORACIJI PREKO 300 UDELEŽENCEV. IZ NAŠE OBČINE JE BILO NA KOMEMORACIJI 34 UDELEŽENCEV, MED NJIMI PREŽIVELI INTERNIRANCI: OTO MRAVLJAK, IVO RAHTEN, IVAN ZELCER, BRANIMIR TAN-CING, IVAN TOMINŠEK IN MILOŠ PLETERŠEK, NJIHOVI SVOJCI IN ŠEST MLADINCEV RŠC TER GIMNAZIJE IZ VELENJA. Tako številno udeležbo na tej ko-memoraciji je omogočil kolektiv rudnika lignita Velenje, ki je dal brezplačno na razpolago avtobus, da so se lahko člani kolektiva udeležili te proslave s svojci in mladinci. Preživeli interniranci so pripovedovali med vožnjo in v taborišču grozodejstva, ki jih je počenjala Hitlerjeva strahovlada v tem nacističnem taborišču od junija 1938 do 5. maja 1945. V tem obdobju je bilo v Maut-hausenu 335.000 internirancev. Iz naše občine je bilo 72 internirancev. Življenja pa je izgubilo 28 naslednjih internirancev: Jože Kralj, Herman Venturini, Kari Stropnik, Anton Pirmanšek, Jakob Bolha, Miha' el škruba, Vincenc Škruba, Gregor Tajnik, Martin , Friškovec, Anton Pečečnik, Franc Dobnik, Jakob Po-kleka, Zvonimir Pož, Franc Primožič, Rudolf Rebernik, Martin Steb-lovnik, Franc Štifter, Ivan Kočevar, Dominik Kumer, Jakob Letonja, Franc Skornšek, Stanko Blatnik, Alojz Mervič, Jože Svelič, Franc Hliš, Ludvik Miklavžina, Ignac Ber-ložnik in Marija Rednak. Od vseh zapornikov v taborišču Mauthausen, ki so bili iz naše občine tu internirani, jih živi še petindvajset. Ostali interniranci, ki so se vrnili iz tega taborišia, pa so po osvoboditvi predčasno Umrli. V taborišču Mauthausen so nacisti likvidirali in zverinsko pobili s ma-masovnim streljanjem 32.180 Sovjetskih državljanov, 30.203 Poljakov, 12.923 Madžarov, 12.870 Jugoslovanov, 8.203 Francozov, 6.502 Špancev, 5.750 Italijanov, 4.473 Cehov, 3.700 Grkov, 1.500 Nemcev, 742 Belgijcev, 235 Avstrijcev, 1.639 Holandcev, 77 Norvežanov, 34 Amerikancev, 19 Luxemburžanov, 17 Angležev in 3.160 ljudi neznanega državljanstva. Vsem žrtvam nacističnega nasilja so omenjene države postavile spomenike, ki predstavljajo skupno grobnico žrtev na prostoru tega taborišča, ki je imelo 31 raznih objektov. Večji del teh je porušenih, ostali pa so spremenjni v muzej. Velenjčani na »Stopnicah smrti«. Pretresljivo je pregledovanje raznih oddelkov, predvsem operacijskega oddelka, oddelka kjer so v tilnik streljali internirance, plinske celice, krematorija itd. To taborišče je imelo še 29 podružničnih taborišč v raznih krajih od katerih smo si ogledali ostanke taborišča Gnusen I, ko smo se peljali na železniško postajo Mauthausen, kamor so do-važali internirance z železniškim transportom, železniška postaja, je va, da dejstvo dokazuje z uradnim potrdilom sanjo v takih primerih. Iz teh določb je razvidno, da je po poprej navedenih zakonskih določilih odpadlo predlaganje mnogih potrdil in 'drugih formalnih dokaznih sredstev. Se več pa jih bo odpadlo, ko se bodo navedene zakonske določbe.žaT cele povsod dosledtao izvrševati. Zal pa so ta prizadevanja za poenostavitev postopka, s katerim ise. daje. večje zaupanje občanom, za. sedaj, omejena v glavnem na državne organe in nekatere -zavode. V zadnjem, času so bili v nekaterih delovnih organizacijah na območju naše občine primeri, da organi teh organizacij zahtevajo od svojih delavcev za uveljavitev raznih pravic, na podlagi njihovih internih samoupravnih aktov, razna-potrdila občinskih organov, ki so, jih. enkrat že predložili za uveljavitev kakšne druge pravice. Ce ni, zahtevajo tudi taka potrdila, o katerih, občinski 'organi isploh ne vodijo, nobene evidence, niti jim zakon ne nalaga, da. bi morali izdajati taka potrdila. ; V takih primerih bi morale delovne organizacije potrebna dejst\»a v.pnvi vrsti ugotavljati sama po uradni dolžnosti, ne pa obremenjevati svoje delavce z iskanjem, državne organe \pa z izdajanjem takih potrdil. Novi predpisi so omejili dokazovanja s potrdili na potrebno mero. Sedaj bo potrebno doseči le, da se bodo ti predpisi povsod in dosledno izvrševali tako kot je hotel zakonodajalec takrat,, ko jih je sprejel. a komemoraciji Nekaj o potrdilih V MAUTHAUSENU (Nadaljevanje s prejšnje strani) jrada, ki je opisal zverinske 'zlo-i izvršene nad interniranci. Po-ifi smo njiih spomin, položili etje in prižgali svečke. Nato smo s ogledali še spomenike ostalih na-in k njim položili cvetje, spomenikom Sovjetske zveze poslušali spominski govor, ki m imel njihov zastopnik. Ob i sta stala dva bivša interniran-oficirja, ki sta edina uspela tljših pripravah in napornem rezanja rešetk v kanalu po-'' iz taborišča. Zbežala sta pO 1943. leta po nalogu ilegalno vljenega internacionalnega stavnik avstrijske borčevske organizacije in vlade je v svojem govoru najprej poimensko pozdravil posamezne zastopnike navzočih držav, političnih, in borčevskih organiz» cij ter v komemorativnem govoru naštel grozodejstva, ki jih je v tem taborišču in drugod prizadejal nacizem in fašizem vsemu človeštvu. Pozval je mladino, naj se bori proti pojavom neonacizma in neofašizma. Po končani komemoraciji pa so se po tolikih letih zopet našli ljudje, ki so skupno prenašali nasilja, strah in trepet nacističnih in fašističnih mogotcev, ki jih je svobodoljubno ljudstvo premagalo v neena-, ki borbi in jim izreklo ljudsko sodbo. Prii nas se je na splošno zelo razširila praksa, da se zahtevajo od občanov najrazličnejša potrdila v postopku za uveljavitev raznih pravic pri upravnih organih, zavodih, ki opravljajo javno službo in celo v samih gospodarskih organizacijah. Vse to občane brez potrebe obremenjuje, sama dokazna vrednost teh dokazil pa je čestokrat sporna. Zaradi tega se v okviru občinske uprave že dalj časa organizirano, odpravlja določena potrdila, za katere se je v praksi pokazalo, da niiso več potrebna. Ta prizadevanja so uzakonjena z novim odlokom o splošnem upravnem postopku, ki je izšel v začetku lanskega leta. Ta zakon 'določa, da morajo sami organi, ki vodijo postopek po uradni dolžnosti poskrbeti podatke o dejstvih, o Udeleženci letošnje komemoracije na taboriščnem dvorišču. | umskega komiteja pod vodstvom ikega majorja in avstrijskega Ikovnika, ki sta organizirala v ta-jrišču 4. maja 1945 prevzem tabo-I riičaJ razorožitev straže in 5. maja Ijsrobodila taborišče, kamor so 7. | maja 1945 prišli ameriški vojaki, da o v celoti osvobodili taborišče. Točno ob 11.30 uri je na dvorišču »rišča na nekdanjem »Appell pri mednarodnem spomeni-iki stoji, na sredini dvorišča, pri-\ komemoracija. Najprej je vo-' i godba zaigrala žalostinke na-i so se vrstile v pohodu delega-if na čelu z njihovo zastavo. Pro-kjer je nekoč stalo po 6.000 toikov, je bil nabito poln. Pred- Na poti v Mauthausen smo se spotoma ustavili v Grazu in se na centralnem pokopališču poklonili pred spomenikom enajstih narodov ter počastili spomin padlim žrtvam s polaganjem cvetja in prižiganjem svečk. Pot je bila dolga. Počivali smo ob Donavi in prenočevali v Linzu. Ustavili smo se v Grazu, Salzburgu in Celovcu, da smo si ogledali krajevne. znamenitosti. Obisk taborišča Mauthausen in komemoracija za žrtvami nam bo ostalo v neizbrisnem spominu. Organizatorjem in kolektivu RšC iskrena hvala za vso pomoč. M. V. V PAŠKI VASI BODO GRADILI NOV VODOVOD Vse kaže, da se bo vašča-nom Paške vasi le počasi uresničila dolgoletna želja. Pripravljajo namreč vse potrebno za izgradnjo vodovoda. Izdelan je bil predračun za napeljavo vodovoda od Šm^rtna ob Paki do Paške vasi, liz katerega je razvidno, da bo stal vodovod ca. > milijonov starih dinarjev. Vaščani so doslej neuradno že večkrat razpravljali o tem in so priprav-'ieni prispevati sami polovico sredstev. Nekatera dela so pripravljeni opraviti tudi prostovoljno. Pričakujejo, da bo razilko sredstev do predračunske vsote krila skupnost. V kratkem bodo imeli širši sestanek, na katerem bodo izvolili odbor za gradnjo vodo« voda in opravili vse formalnosti okrog gradnje. L. P. katerih vodi evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako morajo organi preskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug organ iste družbeno politične skupnosti. V takih primerih mora uradna oseba sama ugotoviti dejansko stanje iz evidence, tega organa. Tako so npr. pri organu za dohodke občinske skupščine podatki o višini davčnega predpisa in o plačanih davkih in prispevkih ter jih mora drugi organ iste občine, ki vodi postopek, ugotoviti po uradni dolžnosti. Po novem zakonu se zaradi sprostitve postopka dokazovanje tudi ne zahteva več od stranke, da ponovno dokazuje z listino dejstva, ki jih je že dokazala za uveljavljanje drugih pravic pri organu iste družbeno politične skupnosti. V tem primeru zadostuje, da stranka navede, da je to dejstvo že dokazala in da je dokazilo pri organu. Organi, pni katerih se vlagajo zaihtev-ki, bi marali na to možnost stranke opozarjati 'in jiim tako prihraniti čestokrat zamudno zbiranje razinaih potrdil in drugih dokaznih sredstev. Da bi se omejilo izdajanje potrdil, zakon sedaj predpisuje, da državni organi izdajajo uradna potrdila samo o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, o drugih dejstvih pa le, če zakon tako določa; dosledno temu tudi uradna oseba od stranke lahko zaihite- [E KAZI S PRSTOM NA DRUGEGA Večkrat se zgražamo nad početjem ljudi, ki uničujejo skuphe naprave v strnjenih naseljih. Otroci se igrajo po zelenicah, odrasli pa krajšajo pot s prečkanjem in hojo po travi, pri odlaganju odpadkov mnogi ne najdejo koša za smeti itd. Naj bo tega naštevanja zadosti. Priče pa smo lahko tudi takšnim primerom, ko brezvestni vozniki motornih vozil vozijo preko vogalov zelenic. V Velenju je skoro vsaka zelenica poškodovala, čeprav so pohojene in povožene dele letos že večkrat prekopali in nasejali novo travo. Med drugimi je na žalost tudi šofer avtomobila, ki odvaža smeti iz smetnjakov. Naš bralec O. L. iz Velenja nas je o tem obvestil in priložil tudi fotografijo, ki jo objavljamo. V pismu omenjeni bralec zlasti obsoja voznika zaradi tega, ker je ta iz podjetja, ki skrbi za red in snago ter urejuje zunanji videz naših naselij. Javno opozorilo in soočenje s problemi na področju urejevanja mestnega okolja Ker z mnogimi pismenimi liin ustmenimi opozorili in ramovrstaimji ukrepi za ohranitev čistoče in urejenosti naših zelenic in ulic i nismo našla razumevanja med velenjskimi prebivalci, si dovoljujemo opozoriti javnost na mnoge nekulturne izpade potom lokalnega časopisa. Že ob 'kratkem sprehodu po mestnih ulicah lahko opazimo precej negativnih pojavov, 'ki nliso v prid estetskemu izgledu našega naselja. Lepo urejeni cvetlični in drevesni nasadi ter zelenice, Iki so 'bole specifična pozitivna karakteristika našega inesita, so v mnogih mestnih predelih postala nogometna igrišča (primeri: zelenica ob Tržnici, zelenica pred Šaleško 16, zelenice ob Tomšičevi od 1—9). Privlačen ikoltiiček za igro otrok so cvetlični nasadi, ikjer se igrajo v prisotnosti odraslih, katerim se njihovo početje ne zdi vredno opozorila. Ne krivimo saimo otrok. Teža Ikrivde leži na neodgovornih starših, ki ne poskušajo vzbuditi pri otrocih pozaitiven odinos do lepo urejenega okolja, .ki so ga mnogi Velenjčani urejevali sami s prostovoljnim delom. Tudi hoja iprefco zelenlic 5in prečkanje njihovih vogalov je obsojanja vredno. Vogali zelenic so bili od zime do daines večkrat prekopani in zasajeni s travo. Neodgovorni prebivalci, vozniki kamionov in osebnih avtomobilov pa si vedno znova utirajo isto pot (primeri: voznik kamiona MB 67-07 Zlatorog je dne 19. 4. 1966 peljal čez zelenico za »Velmo«; voznik vozila LJ 17-66 je dne 12. 4. 1966 zavozil v betonsko cvetlično košarico ob Šaleški 18 in jo razbil; voznik kamiona tovarne »Šumi« je dne 11. 4. 1966 peljal čez zelenico ob Šaleški 22 k skladišču Sodobne opreme itd.). Ker besede čuvaja din razrui apeli ina Velanj-oaine niso nlie zalegli, smo omejili poti preko zelenic z žicami. Danes so tudi ite na mnogih mestih pretrgane. Večen problem zadnjih mesecev je neodgovorno odmetavanje odpadkov. Posebno opazen nered je na platoja pred Tržnico in na zelenici ob njej. Morda tod bilo učinkovito razobesiti opozorilne table v preskrbovalnih trgovinah, kar bi najbrž meikoiMtao pripomoglo k lepšemu, higieni čnejšemu izgledu njihovega neposrednega okolja. Sami prebivalci pa bi se mamili potruditi in upoštevati 2. člen Odlofka o komunalni ureditvi iin izgledu strnjenih naselij v občimi Velenje, ki pravi, da morajo državljani paziti na red in snago in skrbeti, da bodo higienske razmere zadovoljive, estetski in kulturni videz naselij pa čim lepši in primernejši. Pripadniki milice in posebej pooblaščeni uslužbenci komunalno ohrtaega cenitra Velenje smejo takoj od tistih, kii jih zalotijo pri prekršku, izterjati primemo denarno fcazen. Ce se razmere ne bodo popravile in, če bodo naše zahteve po kulturnem ravnanju s parkovnimi nasadi in zelenicami spet naletele na igluha ušesa, bomo v prihodnjem članku vse podrobne izpade demonstrirali s foto-dokumentacijio. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE VELIKI MEDNARODNI PLESNI TURNIR 16. IN 17. JULIJA V VELENJU NA KOTALKALIšCU ( «—S; Veže. A) O Vc\R, V&ZG -Kcl [2J"eKT LAA Od daleč nas je že vlekla v mige-tajoč zrak ovita Akropola. Grič z belimi svetišči na svojem hrbtu ni daleč od stadiona. Mimogrede pa smo si skozi ograjo ogledali ostanek velikega templja Olimpijskega Zevsa. Zevs je bil najvišji grlici bog, (poglavar bogov in Gifki so ga izbrali za zaščitnika Olimpijskih iger, iki so se odigrale vsaka štiri, leta v peloponeškem mestecu Olimpije. Od tod ime. Olimpijski Zevz. Svetišče pa ni bilo zgrajeno v atinski dobi, ampak šele kasneje v času Rimljanov. Bilo je veliko, z naj- višjimi stebri sploh. Stebri so v višino merili po sedemnajst metrov. Danes jih od svetišča stoji le še štirinajst, eden pa leži podrt že od leta 1854. Težko je povedati lepe vtise ob pogledu na te vitke, času kljubojoče stebre, Iki stoje sredi zelenega gaja, Borut ip Jože sta zato te stebre takoj posnela na moje filmske trakove. Takoj za tem templjem pa stoje znamenita Hadrijanova vrata, nekak slavolok. Ta rimski cesar je dal zgraditi tempelj Olimpijskega Zevsa, pa še nase ni pozabil. Zdaj smo bili že prav pod gričem, ki stoje na njem templji z imeni Erebteion, Propileji ter mogočni Partenon. Bili smo tam, kamor smo si prej tako želeli. Namenili smo si to ogledati od daleč, kajti dan ni bil ne četrtek in ne nedelja, ko so vsi muzeji ter vsa znamenita mesta v Grčiji vstopa prosti. Tako smo ogled odložili na naslednji dan. Cesta vodi prav pod Akropolo in v pobočje sta tam položeni dve gledališči: Odaion iin Dionizeion. Oboji so arheologa šele v tem stoletju odfcopa-li. Za grško klimo je bil tip v hrib prislonjenega gledališča idealen. V teh gledališčih se je odvijalo grško kulturno življenje. Najprej so v njih slavili boga Dioniza. To je bilo veselja, ko je bilo vino zrelo in sadovi leta pospravljeni; bog Dioniz pa je bil .bog iprešernosti in veselja. Pozneje pa so v gledališčih uprizarjali tragediji in komedije, ki jim še danes ni primere, tolika je njihova umetniški kvaliteta. Tako smo razglabljali po cesti grede, ikar pravi Jože: »Glejta, ni tole ljubljanska registracija?« Vra. ga! Res je bila. V morju tujcev Slovenci! In še v avtu sta bilfi. Ustavili smo se in Ljubljančana sta bila prav toliko presenečena kot mi. Samo da smo bili trenutek nato mi še bolj, a to neprijetno presenečeni! Voznik je prišel iz avta 'iin pričeli smo se pogovarjati. Kolega z njim, meni pa Ljubljančanka pravila, da je res vredno v Grčijo, pa da si maraimo ogledati to, pa ono, pa da ni dovol deviz itd. Komaj sem utegnil še jas do besede in sepi vprašal kam menijo tisti dan. »Na Cape Sounionje govorila. Kopat se. A, pravim Cape Souriion«, tam je pa lepo. pravi ona možu: »Jih povabiva s bo?« Menda »gospodu« to ni bilo či po volji, kajti trajalo je par-treni kov, da je rekel: »Ja, prav lepo, ji jih povabim.« Borut omeni, da mo s sabo kopalk, da pa ni več ta Razpisna komisija sveta delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje RAZPISUJE prosto delovno mesto REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE V UPRAVI OBČINSKE SKUPŠČINE Pogoji: gradbeni tehnik za nizke gradnje, 3 leta prakse in strokovni izpit. Posebni pogoj je poskusno delo. Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi dohodka uprave Skupščine občine Velenje. Stanovanje bo zagotovljeno po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjenih predpisanih pogojih pošljite do 20. junija 1966 na naslov: Skupščina občine Velenje, razpisna komisija sveta delovne skupnosti. ' Razpisna komisija Društvo skrbi za njih Več kot 500 upokojencev se je zbralo 22. maja na občnem zboru velenjskega društva upokojencev v Šaleku. Od vabljenih so bili na zboru še Franjo Stanovšek, zastopnik republiškega odbora društva upokojencev iit Ljubljane, Tomo Hudolet-nik, sekretar občinskega odbora Rdečega križa Velenje in Rajko Ermenc iz podružnice komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Upokojenci so žal pogrešali ostale vabljene predstavnike družbeno-po-litičnih organizacij, ker so želeli, da bi se vsi seznanili z njihovimi teža-varili in delom. Na zboru je poročal predsednik društva upokojencev tovariš Martin Rahten. Med drugim je omenil, da je pokojnina med starimi in novimi upokojenci krivična, ker je še vedno razlika med posameznimi kategorijami tudi do dve tretjini. Velenjska podružnica vključuje precejšnje število onih, ki dobijo minimalno pokojnino. Več let dobijo ti upokojenci nekaj ton premoga, ki jim ga da brezplačno kolektiv rudnika lignita Velenje. Na občnem zboru so menili, da bi bilo prav,"če bi se tudi ostale delovne organizacije spomnile svojih nekdanjih aktivnih članov. Društvo upokojencev je lansko leto priredilo več izletov za svoje člane in je v ta namen dotiralo 68.900 starih dinarjev. Po občnem zboru pa so pogostili 130 članov, ki so stari nad 75 let. Mogoče je tudi kombinirati tako, da se v prvih dveh mesecih vzreje jarčk poslužimo 'kletk — baterij, makar jih spustimo v nov prostor, odrejen zanje. Ce bi se vsaj četrtina kmetij oprijela tega načina reje, bi bilo jajc vedno dovolj in po ugodnih--cenah, rejec pa bi kljub nižji ceni zaslužil več. Zaslužek bi bilo treba iskati v intenzivni proizvodnji in ne v nizki Pametno bi bilo, če bi tudii pri nas kmetje izrazili željo iin s pomočjo naših strokovnih služb prihodnje leto naročili piščance intenzivnejših pasem in zgodnjega valenja. iso pozabili Marsikdo se v poslednjem času vprašuje, kaj pravzaprav z velenjsko rudarsko godbo je? Pred leti, ko smo bili vajeni številnejših prireditev in proslav, ko smo prebirali o uspehih velenjske rudarske godbe in posebno velenjske mladinske rudarske godbe, pač nihče ni stavil vprašanja, kaj delajo. Žal to spada v obdobje, ko smo tudi sami radi prisostvovali prireditvam in nam ni Tu pa v zadnjem času ni nekaj v redu. Pred meseci se. je poslovil dosedanji predsednik sekcije godbe na pihala tovariš Berto Felicijan in sekcija od tega časa dalje nikakor ne more najti novega predsednikai iz vrst 3500-članskaga kolektiva. Res je, da rešitev sama ni v predsedniku sekcije, kajti vprašati se moramo, ali smo mi sami z našim vzpodbujanjem — z obiskidajali moralno Prisrčno so zapeli cicibani iz vzgojno varstvene ustanove Velenje. Reja-kokoši tiesnic na prostem' bilo žal »izgubljenega« časa. Toda tako kot se spreminja se tudi naše čudi, dasiravno ohranjeno 'kritično merilo za dejavnost neke-sekcije fe časov njenih največjih uspehov. Vprašanje: »Kaj počenja velenjska rudarska godba?« pa je kljub itemu odveč. Da bi lažje posvetili v dno našega negodovanja, je prav, da pogledamo tudi drugo plat medalje. To, da je rudarska godba sekcija DPD »Svobode« Velenje, vsi vemo, vedeti pa moramo obenem, da je rudarska godba, ki danes vključuje še vedno 50 glasbenikov — ljubiteljev, vendarle godba kolektiva rudnika lignita Velenje, saj je njena osnovna dolžnost svečana spremljava vseh umrlih članov kolektiva na zadnji poti. Prav zato je razumljivo, da je sekcija vse skozi imela predsednika iz vrst rudniškega kolektiva. zadoščenje ljudem, ki ljubiteljsko delujejo v godbi.S kakšno pravico zahtevamo ali želimo, da godbeniki urijo in urijo, iko pa na koncertih, ki jih dajejo nismo prisotni. Torej poglejmo vase in se vprašajmo, katero ljubiteljsko dejavnost podpiramo. Razumemo lahko, da bi naši godbeniki igrali z vse yečjim zado-dpvoljistvom, ko bi jih vsaj ob priliki vsakoletnih promenadnih koncertov počastili z našim obiskom. Za nameček pa še novi pa o letošnji prvomajski budnici. Kot kaže so organizatorji pozabili — pozabili pa niso godbeniki; zato so nam v počastitev našega praznika zaigrali budnico. Ob zaključku samo misel: ljubiteljska dejavnost nikakor ne more biti sama sebi namen. Dandanes pri nas prevladuje še ekstenzivni način reje kokoši. S tem mislimo na našo domačo rejo, kjer so kokoši proste in ne v ograjenem prostoru. Te kokoši dobivajo mali dodatek žit in je njihov glavni vir prehrane paša. Nesnost teh kokoši je slaba in je odvisna od prehrane, vremena in svetlobe (zimski in letni čas). Zelo pomemben delež pri tem, kakšna bo nesnost, ima čas zvalitve. V ekstenzivni reji se piščanci izvalijo z malimi izjemami v maju in v juniju. Ob zelo dobri prehrani ti piščanci prehitro dozorijo in nesnost se prične prerano, ali pa se zgodi nasprotno. V tem primeru je vzrok slabe nesnosti neizbalansirana prehrana. Drugi vzrok je ta, da te jarčke dozorijo v oktobru ali novemlbru. Ker je takrat dan že krajši in je vreme hladno se začetek nesnosti v.ečinoma podaljša v januar. Vzrok za to je, kot je že omenjeno, pasemsko kasnejša zrelost, vpliv prehrane in -vremena. O pasmi kot vzroku slabe nesnosti ne more biti govora, kajti znano je, da ne moremo govoriti o slabih in dobrih kokoših. Kokoši ekstenzivnih pasem se pridno pasejo in iščejo hrano in bi v tistih pogojih tudi kokoši najinten-zivnejše pasme ne dale več jajc. Iz tega vidimo, da zahtevajo različne pasme različen način reje. Trdimo pa lahko, da so jajca in meso v eksten- zivni reji kljub malemu vlaganju zelo draga. Veliko jeze in sovraštva povzročajo med sosedi prav kokoši, ki jih spuščamo na prosto. Veliko lepši vtis daje domačija, če so kokoši v ognjenem in delno zaprtem prostoru, kjer imajo na razpolago vodo in hrano ne glede na letni čais. V zimskem času jim je mogoče na najustreznejši način prostore ogreti in osvetliti in s tem dati iste .pogoje 'kot -v letnem obdobju. Tam, kjer se gospodinja za to zanima in ima možnost, ima lahko že pri malem številu kokoši (40 do 50) s prodajo lep vir dohodka, dela pa ni nič več. Jasno je, da so jajca takrat, ko kokoši ne nesejo in ponudba ne krije povpraševanja, draga. Najmočneje to čutimo od avgusta do januarja. V tem času se cena jajcarn podvoji in celo potrojii. To je mogoče omiliti — če že ne čisto preprečiti — z odstranitvijo naštetih slabosti. Pri tem načinu vzreje lahko vzre-jarno intenzivnejše pasme in nudimo piščancem zgodnja valenja (januar, februar) vse pogoje za ugoden Razvoj. Jarčke zgodnjih vailenj začno ne-stii jajca že v juliju in maso -v času, ko jiih je zelo težko doibiti in jih moramo celo uvažati, ker bi bila sicer predraga. Zbor iz Pake pii Velenju. »Petje, glasba, umetniška beseda, to šo izrazi človekovega razpoloženja, njegove pripravljenosti do dela in do življenja, ki ga oblikujemo v medsebojnih odnosih«, je med drugim dejal Maks Podlesnik, ko je v imenu občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij pozdravil nastopajoče in poslušalce na nedavni reviji mladinskih pevskih zborov v Velenju. In res! Že nekaj let smo lahko verni poslušalci ubranega petja mladih ljudi iz osnovnih šol velenjske občine, ki v mesecu cvetja in mladostnega razpoloženja s svojim petjem počastijo dan mladosti in rojstna dan tovariša Tita. Dan na dan se ti mladi entuziasti vadijo pod vodstvom marljivih pevovodij v zaprtih prostorih. Vsako leto, nA ta dan, pa se pojavi na ploščadi pred kulturnim domom na stotine mladih grl in prikažejo vloženi trud. Brez dvoma terja takšna manifestacija ogromno dela in napora. Letošnja udeležba na reviji mladinskih pevskih zborov v Velenju in ubrano petje mladih pevcev je še posebno pokazala da skupni napori, tako pevovodij kot tudi pevcev in organizatorjev, niso bili zaman. Zato si vsi upravičeno želimo še več takšnih in podobnih prireditev. ANTON INGOllČ w Črni -labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH 58 »Naposodo še nikogar nisem prosil,« je rekel, ko se je Marjeta pokazala z bankovci v rokah, »ampak zdaj je tako, da ne morem drugače. Vrnil bom z obrestmi, takoj ko bom mogel, v dveh, treh mesecih...« Marjeta je položila denar na mizo. »O obrestih ne govori! Tu imaš deset tisočakov! Več ne morem. Vrnil jih boš očetu.« Klep je spravil denar, pri tem pa mislil, kje naj dobi še ostalih trideset tisočakov. »Stopi k tistim našim ljudem, ki ostanejo tu,« je odgovorila Marjeta na vprašanje, ki ga ni izrekel. »Pri Topolovčevih hodijo trije v jamo, stari je sti-skač, vendar poskusi, stopi tudi k Mlinarju, v nedeljo sem slišala Mlinarico, kako se je hvalila da si bodo kupili radio, kakor ga nima nihče v Le Brieuxu, še Gil-les ne.« Ko je bil Klep že na vratih, se je še domislila. »čuješ, morda bi ti lahko dali tudi oče kaj.« »So šli h Gillesu?« »Kam pa! Zadnje dni so tam kuhani in pečeni!« »Hvala, Marjeta! Jutri dobiš potrdilo, zdaj stopim najprej h Gillesu...« »Glede potrdila ni sile, tudi gtede vračila ne.« Klep je bil že v veži, ko je zaklicala za njim: »Reci Gillesu! Mu nisi znosil frankov več kot za dva stara avtomobila?« Pri Gillesu Klep ni našel Obrana, tega dne se je oglasil samo, ko je odhajal s šihta, zadnje čase, kakor so mu povedali, prihaja le na kratek čas. Rojakov, ki se niso priglasili za vrnitev, ni bilo, tistih, ki bodo odšli v soboto, pa Klep ni maral prositi, saj je vedel, da ne bi dobil niti stotaka. »Klep, na, pij!« so ga vabili od tu in tam. »Glej gospoda, še pogleda nas ne,« so ga takoj pičili, ker se je delal, kakor da ni slišal povabila. »Seveda, gospoH Klep se bo odpeljal domov Z avtomobilom.« Moral je pristopiti in trčiti z rojaki. Potem je poiskal Gillesa. »Monsieur Klep,« ga je le-ta zavrnil, še preden je povedal do kraja, »ne igram na loterijo in ne kupujem delnic, vse, kar vidite, sem si pripravil s trdno, pošteno računico. Halo že pridem! Kličef^me, monsieur Klep, tamle me. čaka zaslužek, majhen, ampak kamen h kamnu, kakor se reče...« Gilles je natočil pivo in ga nesel gostom. Klep se ni premaknil od točilne mize, čeprav se je Gilles šele čez dolgo vrn^l. »Tu imate steklenico vina, spijva ga v slovo, dolgo se poznava, zelo dolgo. In ko boste šli, spet pridite, dobili boste za pot steklenico najboljšega. Na zdravje!« Toda Klep se ni dotaknil Gillesovega vina, čeprav ga 59 je žejalo; naglo je zapustil gostilno. Po kratkem razmišljanju se je napotil v sosednjo ulico, kjer sta stanovali dve slovenski družini, Mlinarjeva in Korenovi. Pred leti je delal skupdj s Korenom, morda se bo spomnil, da ga je potegnil k sebi, ko se je odluščila nad njegovo glavo precejšnja gruda. »Nikoli ti ne/ bom pozabil,« se je tedaj zahvaljeval zasopel; pri Mlinarjevih pa je stanoval zadnji dve leti pred poroko. Dobil je samo dvajset tisočakov, pet pri Korenu, petnajst pri Breznički, toda od Brezničke, ki se je z Breznikom vred rada postavljala, koliko imata že prihrankov, je dobil denar šele, ko je prej podpisal potrdilo, s katerim se je obvezal, da bo njeni materi, ki je umrla v domači vasi zadnje vojno leto, postavil kamnit spomenik in do svoje smrti skrbel za njen grob. Ker so ga tako pri Korenovih, kot pri Mlinarjevih, Breznikovih in še pri treh družinah pogostili z vinom, so ga noge slabo nosile, ko je odhajal proti avtobusni postaji. Sreča, da si zaradi desetih tisočakov, ki so mu manjkali, ni delal prehudih skrbi, češ kaj je to Mamelliju, njegovemu bivšemu kameradu, še jutri jih bo pripisal kakemu kupcu, ki ga bo videl prvič in zadnjič. Tudi ura, ki je šla že na sedmo, ga ni skrbela. Prej kot ob osmih bo pri Italijanu. Tudi to ga ni plašilo, ker se je znova pripravljalo k plohi. Do Car-beaivca se odpelje z avtobusom, a vrnil se bo z avtomobilom. Naj kar lije! Točno ob sedmih se je zares ulilo, a tedaj je bil Klep že v avtobusu. Ko je stopil iz avtobusa, je še vedno lilo. Potniki so se stisnili pod streho avtobusne postaje, Klep pa si je poveznil klobuk globlje na čelo in se pognal v naliv. Mehanična delavnica je bila že zaprta; le v eni izmed garaž je še gorela luč. Nekdo je pripravljal dobro ohranjen Renauld za vožnjo. Tistile voz, je šlo skozi Klepove misli, je seveda lepši kakor nemški Adler, za katerega se je bil pogodil. Zelena varovalna barva, obtolčeni blatniki, tudi zavore niso najboljše, seveda, imela ga je vojska, najprej nemška, potem francoska; ampak motor je izvrsten, na motorje so Nemci pazili bolj kot na ljudi. Motor pa je pri avtomobilu to, kar pri človeku srce in pljuča. V garaži je zagledal neznanega moškega. Je Mamelli že crdšel na stanovanje? Kje le stanuje? Prekleti dež! Zagledal je luč v oknu nad delavnico. »Monsieur Mamelli! Si-gnor Mamelli!« je zaklical skozi debele dežne curke, ki so še vedno lili z neba. 60 Ko je še enkrat poklical, se je na oknu pokazala drobna črna glava. »Kdo je?« »Prišel sem po avtomobil, Klep iz Le Brietvca...« »A, signor Klep? Ste le prišli. Subito, subito...« Po ozkih lesenih stopni-\ ca/i je priropotal majhen, j droben moški; še v medli svetlobi, ki je prihajala od svetilke na dvorišču, so se mu bleščale kot oglje črne oči. Segel je Klepu v roko, potem pa mahal in krilil s svojimi kratkimi, suhljatimi rokami, da je bil bolj podoben lutki kot človeku. »Signor Klep, imel sem že kupca, buon cliente, a sem ga odklonil. Vem, kako je: človek ima delo, molte la-voro, posebno pred vrnitvijo v domovino. Ko se bom jaz odločil za vrnitev v domovino, se bom pripravljal za pot teden dni, kaj teden, un mese...« »Vi že, signor Mamelli,« je dejal Klep s smehom presrečnega otroka, ki bo vsak čas dobil obljubljeno igračko, »koliko strojev, orodja in vsega drugega imate! Če boste hoteli vse to spraviti v denar, se boste prej pošteno spotili.« »Za tole revščino ne bi , dobil dosti, nekaj let se bo treba pošteno potruditi, ma dopo...« Zavrtel se je na levi nogi. »Di nuovo pio-ggia! Pravi april. Nekje sem bral, da je v dežju dvakrat več avtomobilskih nezgod kot ob lepem vremenu, vendar ga je za danes dovolj. Basta! Ali ne? Čakajte, takoj pripeljem voz!« Pognal se je proti garažam. Pri tretji se je ustavil, jo odprl in prižgal luč; kmalu potem je zabrnel motor, žarometa sta vrgla vsak svoj snop luči v dež in avto je zavozil na dvorišče. Toda ali je pravi? »Ga ne poznate, kaj?« se je režal Italijan, ko je skočil h Klepu pod kap. »Prebarvali smo ga, s tisto varovalno barvo ga ne bi spravili čez mejo, to mi je povedal policijski inšpektor, ki se je tudi zanimal zanj. Vzeli bi vam ga na meji kot vojaški plen, če ne na naši, pa na vaši. Tudi zavore smo popravili. Prvo in glavno so pri avtomobilu zavore. Naj bi vam odpovedale med vožnjo? Dov h la Jugoslavia! Kje je Jugoslavija! Zdaj se boste vozili brez skrbi, kot gospoda se boste peljali domov. Si, co-me signore! Tudi blatnike smo zravnali. Avto je kot nov. Samo danes sem imel zanj tri kupce. Tre, signor Klep!« Klep je z nekam odreve-nelo roko pokazal gor po stopnicah. »Greva gor?« »Najprej morate voz preizkusiti. Vi ne kupujete mačka v žaklju in jaz ga ne prodajam. To je, kakor boste videli, drugi voz, ne samo na zunaj, tudi znotraj. Questo carro e completa- 61 mente differemte. No, skočiva, vi h krmilu, jaz sedem na drugo stran.« Mamelli je že sedel, ko se je spet pognal iz avtomobila. »Takoj pridem!« Preden se je Klep dodobra zavedel, da res drži v rokah krmilo za-aranega avtomobila, je bil Mamelli že spet na svojem sedežu. »Da se ne bi vozila brez fiaska, bova skočila k ,Tolsti raci' v Picot. Gospodu Pierru moram odnesti tele reči.« Položil je na prostor med Klepom in seboj nekaj manjših avtomobilskih delov, zavitih v natrgan in umazan ovojni papir. »Tudi v bolnišnico bova pogledala. No, kar vžgir te! Cosi, va bene! In zdaj sklopka! Piano, piano!« Prav tedaj je Renauld v garaži prižgal žaromete, Klepa je zaščemelo od jarke luči. V avtobusu je bil zadremal, šele hladni curki, ki so mu pljuskali v obraz in stekli za vrat, ko se je bil pognal na dež, so ga predramili, vendar še ni bil popolnoma buden. Z desnico si je otrl oči in pozorno pogledal predse. Tale človeček je gotovo dober vozač, smejal se mi bo če bom storil kaj narobe! »Pazite, signor Klep! Krmila še niste vajeni, kaj? Ampak tegale voza ni težko upravljati. Še bolj desno, bene, bene! Zdaj pa dajte plina! Ancora gas!« Na streho je pljuskalo in curki so lili na oba snopa luči, ki sta tipala v temo. Renauld, ki je vozil v isto smer je zaostajal, kajti svetloba v avtomobilu je pojemala. Klepa je minevala prva zmedenost, vendar se še vedno ni upal ozreti po Mamelliju, ki je kar naprej in naprej krilil z rokami in govoril. »Kaj pravite, signor Klep? Come nuovo, e vero? Preizkusite še zavore, samo oprezno, da ne boste z glavo razbili šipe! No, pa pozneje, ko bova zunaj mesta. Dodajte še plina! Ovinkov je konec, ulice so skoraj prazne. Bene, bene. Tamle na trgu boste obstali, ob bolnišnici. Poizvedeti moram, kako je z mojo malo Lucijo. Dežurni zdravnik je obljubil, da me bo obvestil po telefonu, pa je najbrž zadržan ... « »Je kaj hudega?« je vprašal Klep, ne da bi okrenil glavo. »Hudo je bilo, zelo hudo, a zdaj je dobro, vendar se moram prepričati, ali že spi, ali nima temperature, ali . . . Stoj, ferma-te! Uh, zares ste šele začetnik, toliko da nisem pogledal skozi šipe. Subito ritor-no.<( Mamelli se je vrgel v dežne curke, ki pa niso bili več tako gosti kot prej. Klep je sedel nekaj časa nepremično, potem je prižgal luč v avtomobilu in se ogledal. Rdeč žamet! Ko je pred štirinajstimi dnevi prišel domov in ga je Ančka vprašala, kakšen je avto znotraj ji ni znal povedati. 62 »Najlepši so znotraj rdeči, zunaj črni. Motor teče kot ura, ravnanje z avtom ni težko, samo navaditi se ga bo moral. Kdo neki ga je svaril pred Mamellijem, češ naj pazi, da mu ne bo podtaknil kakšne stare škatle? Zlobne in nevoščljive govorice! Ej, kako bo šlo v Le ffrteux!Kb boprffloztt' v Rue des nations, bo ves čas trobil. Naj ga vidijo vsi tisti, ki niso verjeli, da bo zdržal in se odpeljal v domovino z avtomobilom, naj vstanejo iz postelj in vsaj k oknu stopijo, če že ne morejo priti na prag! »Joj, kako je lep, zunaj črn, znotraj rdeč, prav takega sem si želela. Stanko, ti si mož beseda, ti si . . . « »Vstopi, da te peljem skozi kolonijo . . . « »Nisem oblečena . . . « »Nikjer ne bova izstopila, samo da vidiš kako se sedi v njem, pridi, Ančka!« Odprl bo vrata in Ančka bo nasmejana vstopila. Tako srečna še ni bila; tudi on že dolgo ne. Medtem bodo prišli na prag Obranovi in drugi sosedje. Zatrobil bo in pognal navzdol po Rue des nations. Ančka ne bo vedela ali naj si ogleduje avtomobil, ki bo zadovoljno brnel, ali nevoščljive ljudi, ki bodo pogledovali izza priprtih oken in vrat, ali Klepa, ki bo ponosno sedel za krmilom in pritiskal z nogo na pedal za plin. »Tutto in ordine.« je povedal Mamelli, ko je odprl vrata in sedel. Se preden bi ga Klep utegnil vprašati kaj je bilo z njegovo hčerko, je nadaljeval. »dopoldne so malo Lucijo operirali na slepiču. Su, avanti! Popeljala se bova še do »Tolste race«, tam oddam tele reči, potem pa nazaj. Operacija se je posrečila, ven-"dar ntšet^iVmirdn; zvečer se temperatura rada dvigne. Čakal sem pri telefonu, da mi povedo. Zato ste me tudi še našli. Imeli ste srečo, tudi Lucija jo je imela. Che fortuna. Slepič se ji */e bil razlil, a zdaj je vse v redu, brez temperature, ampak dežurni je pozabil, lahko bi ga bil čakal do polnoči, prav je, da ste prišli pozneje, va bene. Sploh je prav, da dobi tale voz rudar. Delal sem v jami, vem, kako težko si rudar služi denar . . . « Torej ni pozabil, da je bil v jami! Toda ali ve, da je delal v moji trojki? Kdo je bil drugi? Ali ne Poljak Jašek? Da, Jašek, dober kopač, ampak ti, signor Mamelli, si bil zelo slab delavec, z Jaškom sva morala pošteno pljuniti v roke> da smo kaj zaslužili. Z jezikom spodaj nič ne opraviš. Na srečo si sprevidel to, zato te lepega dne ni bilo več. Zunaj pa si od branja-rije prišel do mehanične delavnice in garaže. Se res ne spomniš, da sva bila ka-merada? deset minut do našega prenočišča, kjer jih imamo; pa če bi ... »Ja, ko se nama pa mudi,« pravi on in da morata kar iti. Zal pač. In smo šli naprej, ona dva pa tudi s praznimi sedeži na najlepše grško pokališče. Piše: JOŽE RUPREHT To je najslabši vtis, kar sem jih prinesel iz Grčije. Še toliko slabši, če se spomnim na neštete prijaznosti grških, za nas tujih voznikov. Dobra volja je hila za nekaj časa pokvarjena in znašli smo se edine v misli, da je to le prehudo in ne sme v pozabo. Sonce se je bližalo goram na zapa-du. Vročina pričenja ob taikem času popuščati. Atene pa hlade sape z morja. Sprehodi so v poznem popoldnevu najlepši. Mimo Akropole smo šli do parka, kjer stoji Tesipon in smo si ga ogledali le od daleč. Pobliže smo si ga kanili ogledati naslednji dan. Pot, ki jo opisujem, vodi v srednjeveške Atene — v bazar. Od daleč ni opa- ziti ničesar posebnega. Na vsem le-mož opankar tudi pesnik, ki je ki je positajal z gostejšim čez ves dan. Obhodili smo veliko mrakom vse bolj skrivnosten, bazarskih ulic. Vec smo obhodili, v.vv bolj se nam je zdelo privlačno. Tam V svojem prenočišču smo napol je blaga vseh vrst — od dragocenih razpravljeni zvedeli, da se pnprav- perzijskih preprog, preko cenenih Ijajo na glavnem trgu demonstraci- sandal vseh vrst, pločevinaste poso- je. Bih smo v Grčiji ravno takrat, de, do antičnih in srednjeveških ko so divjali hudi politični spori umetnin iz zlata in srebra. Tujci ve- med Pristasi Papandreua m kralje- liko kupujejo. Med najlepše strani vinu somisljemki. Zato nas je tem- bazarja sodijo mnogi lepi originali ^J th °sS sreSJ a^kfK fc po6 mahh^trgovinah ^oziroma , , . , Sr_ _ j .. . cev ogromno. Vse le kazalo, da ljud- delavnicah, .po vratih, pred vrati in je nJesa pričakujejo. In res so se na cesti. čez par trenutkov pokazale prve Bazar je pravo mravljišče. Tam skupine ljudi, ki so šli po cesti in je srečati celo takih, ki so pesniki, nosili transparente ter Papandreu- pa se ukvarjajo s sandalarstvom. ove slike. Za njimi je šla še večja Tako smo se ustavili pred celo gr- množica. Promet je bil popolnoma mado opank, ko priteče iz delavnice ustavljen. Tudi policija se je pojavi- možiček in nam pomoli neke lepa- la. Postavili smo se za zid in kot ke. Na njih je pisalo, da je ta in ta mnogo drugih, pasli radovednost. Zbralo se je kakih štiri tisoč demonstrantov. To v primeri z velikimi Atenami ni mnogo. Napravili pa so tudi dovolji hrupa. Dokler so vpili le Papandreua, je še vse šlo.i Zatem pa so začeli kričati: EDA, EDA — za prepovedano komunistično partijo. Vzdušje je postajalo vse| bolj napeto in policaji so bili vsej nemirnejši. Slišati je bilo mnogo| klicev: Amerikani ekso — Ameri-| kanci ven. Demonstranti so trosili letake, na nekem voglu so pripravilil govor. Policija se sploh ni vmešala.] Po končanem govoru so še vsi nekajkrat zavpili: »Papai\dreu«, zatem pa so zapeli grško himno in se razšli. Trenutek nato se je spet odvil promet in na demonstrante ni spominjalo nič razen posviijjanih cest. Ubogi pometači so imeli vso noč dela. Taka je bila slika političnih trenj na zunaj. Za njimi se je dogajalo še vse kaj drugega. Utrujeni kot le kdaj, smo končno le bih spet v svojem »Hostlu«. Prvi dan Aten je bil bogat, morda preveč bogat. Zjutraj smo se odpravili spet v mesto. Čudno, kako dobro smo se znašli. Naš cilj je bil »nacionalni muzej in popoldne, Akropola. Za muzej lsmo vedeli že od prejšnjega dne in kmalu smo se znašli v ogromni avli s poslikanim stropom. Tam se tre dan za dnem ogromno turistov, od častitljivih angleških dam do zvedavih mladcev iz raznih koncev sveta. [Kratek opis tega muzeja ne more biti odveč. Ogromna stavba je bila Izgrajena prav za te namene. Ima več traktov, med njimi so najpomembnejši oddelek za prikaz razvojna in viška grškega kiparstva ter .trakti, kjer so prikazane vsemu sve-'tu znane grške vaze. •ž Torej smo pričeli z ogledom po vrsti. Vitrina za vitrino hranijo vsemu svetu znane izkopanine iz Mi-ken, s Krete in drugih pomembnih lajdišč. Kdor ne vidi sam, si ne mo-e predstavljati kake so mikenske zlate maske, ki so jih pred davnimi tisočletji polagali na obraze mrtvih kraljev in kraljic. , Z nastopom lepih pomladanskih dni vidimo z vsakim dnem več gostov v Velenju, ki si vsaj za kratek čas želijo ogledati mesto o katerem so lahko slišali in brali kako lepo je urejeno. Zdaj — na pragu nove sezone — pa je »nekdo« oskrbel novo atrakcijo: na čudno zveriženih kolih je nabita bodeča žica, ki naj trdobučneže na drastičen način opozarja na prepovedane poti in jih navaja k disciplini in pokorščini. Dvomim v uspeh vzgojnih ukrepov z bodečo žico, kar dokazujejo polomljeni koli, potrgana žica in nasilno vzpostavljeni prehodi — vsekakor pa ograje z bodečo žico v naseljih niso niti dovoljene in kazijo izgled mesta veliko bolj kot pa nedovoljene steze preko negovanih zelenic. Takšne žične podrtije veliko bolj škodujejo kot pa koristijo. Zato bi jih lahko pogrešali. M. M., Velenje HOTEL »PAKA« VELENjE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA V V" KDAJ NOVO POKOPALIŠČE? Krajevni odbor SZDL Velenje je imel sejo na kateri je bilo sproženo tudi vprašanje, kdaj in kje se bo gradilo oziroma usposobilo novo pokopališče, ker je sedanje v Šmart-nem že zdaleč prekoračilo svoje meje in hitro razvijajočemu mestu glede lokacije ne odgovarja več. S tem v zvezi je bilo sprejeto mnenje, da je potrebno, da občinska skupščina Velenje, čimprej začne resneje proučevati in rešiti ta problem. Mestni odbor je svoje mnenje tudi predložil občinski skupščini Velenje.1 Velenje, ki se je v sorazmerno kratkem času razvilo v moderno rudarsko mesto, ter v gospodarski, kulturni in upravni center velenjske občine nima primernega pokopališča. Šmartno s cerkvijo in v gozd stisnjenim pokopališčnim prostorom, že zdaleč ne ustreza več in to iz več razlogov. Samo mestno naselje je že tik grobov. V bližini poteka vodovod, zemljišče pokopališča rahlo visi, ter obstoja nevarnost do morebitnih okužb, sicer zaenkrat ne tako akutna, pač pa se zna v bližnji bodočnosti stanje poslabšati. Poleg vsega tega pa tudi lokacija z urbanističnega gledišča na tem kraju ni več primerna in estetska. Zato je nujno potrebno sprožiti zadevo, da občinska skupščina nekoliko bolj pohiti z rešitvijo, ter da se poleg novega pokopališčnega prostora uredi in zgradi primerna stavba za mrliško vežo in secirni prostor, iki je danes za Velenje problem, ker takih primernih prostorov sploh nimamo. Več sredstev kot lani Občinska skupščina je za delo krajevnih skupnosti v letu 1966 zagotovila v svojem proračunu določena sredstva v višini 18,233.600 starih dinarjev, kar je za 5,951.600 starih dinarjev več kot pa so prejele krajevne skupnosti v lanskem letu. Občinska skupščina je pooblastila predstavnike krajevnih skupnosti, da si ta sredstva razdele med seboj po kriterijih, ki jih bodo sami določili. Omenjeni predstavniki so se nedavno odločili, da bodo večji del teh sredstev porazdelili na krajevne skupnosti po dolžini krajevnih cest in po številu prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti, del sredstev pa bodo dobilp samo tiste krajevne skupnosti, ki bodo letos izvršile kakšna večja komunalna ali druga dela. Po prvem kriteriju so predstavniki krajevnih skupnosti porazdelili med seboj skupno 13,697.000 starih dinarjev in bodo posamezne krajevne skupnosti prejele: Krajevna skupnost Šentflorjan- Skcanio 216.238 Krajevna skupnost Podkraj- Kavče 1,059.133 Krajevna skupnost Lokovica 1,039.912 Krajevna skupnost Šentilj 717.632 Krajevna skupnost Bele vode 664.324 Krajevna skupnost-Pesje 287.423 t Krajčvna skupnost šoštanj 1,048.263 Krajevna skupnost Velenje 2,885.808 Krajevna skupnost Plešivec 503.241 Krajevna skupnost Zavodnja 115.242 Krajevna skupnost Cirkovce 538.442 Krajevna skupnost Paka pri Velenju 167.165 Krajevna skupnost šalek 750.994 Krajevna skupnost Topolšica 602.151 Krajevna skupnost Šmartno ob Paki 1,912.415 Krajevna skupnost Družmirj« 480.487 Krajevna skupnost Ravne 480.127 Krajevna skupnost Skale 227.952 Preostala sredstva, v višini 4,536.660 starih dinarjev, pa se bodo med krajevne skupnosti razdelila naknadno. Delež krajevne skupnosti na teh sredstvih bo odvisen od tega, koliko sredstev bodo za dela, ki jih nameravajo opraviti krajevne skupnosti, zbrale s krajevnim samoprispevkom, prostovoljnim delom in z drugimi lastnimi viri. Na ta način bo pomoč občine zagotovljena predvsem tistim krajem, kjer so prebivalci pripravljeni sami reševati svoje krajevne probleme z lastnimi silami. Vsi navzoči člani krajevnega odbora so se strinjali, da je potrebno vse to hitreje reševati in so se zaradi tega zedinili, da se ta problematika predoči občinski skupščini zaradi hitrejše ureditve. Člani krajevnega odbora SZDL so poleg tega opozarjali na nekatere druge komunalne probleme kot npr., problem javnega stranišča. Avtobusno postajališče ob Tržnici je zelo živahno. Potniki in turisti večkrat sprašujejo za javnim straniščem in ga iščejo v delikatesni trgovini tržnice, ki je pravzaprav postal buffet, ker je vedno nabit s pivci, vendar so vedno razočarani in si vsak išče nadaljnjih poti v bližnjih stanovanjskih blokih. Kaj pravi o tem naše turistično društvo? Vprašanje pa je, ali je avtobusna postaja na tem prostoru primerna, ko je vedno tu dosti otrok in gospodinj po bližnjih pločnikih. Poleg teh komunalnih vprašanj so člani krajevnega odbora SZDL Velenje, načeli še nekatere organizacijske zadeve, ki so v zvezi z delom samega odboTa, posebno glede slabe udeležbe odbornikov na sejah, povezava članstva z odborom in z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in drulštvi. Opažati je vedfto manj zainteresiranosti občanov do družbenega dela. Ali je temu kriva dosedanja in nekoliko preživela oblika dela krajevnih odborov, večji standard občanov, ki ne čutijo kakih večjih problemov ali kaj drugega? O tem si navzoči člani krajev-riega odbora niso mogli dati pravega odgovora. Morda bo taka in podobna vprašanja rešila ali vsaj skušala rešiti in izboljšati stanje, anketa organizacijsko kadrovske komisije pri občinskem odboru SZDL Velenje o delu krajevnih organizacij SŽDL na območju velenjske ob- čine. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE sprejme dva fanta za izumitev v brivski stroki. Pogoj: končana osemletka. OBVE STILO Vzgojno varstvena ustanova Velenje, Stanetova 40, vpisuje otroke od 3. do 7. leta starosti za leto 1966/67 — 1., 2. in 3. junija 1966 od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Uprava — ČAN Da bi povečali požarno varnost so gasilci iz šaleka vseskozi želeli kupiti gasilski avtomobil. Ta želja se jim je uresničila šele letos. Vaščani so sami zbrali okoli 4.000 novih dinarjev. Nekaj denarja pa so jim dali še kmetijska zadruga iz Šoštanja, rudnik lignita Velenje in domača krajevna skupnost. Hkrati s praznovanjem 25-letnice vstaje so slavnostno izročili svojemu namenu tudi gasilski avtomobil. Na proslavi, ki je bila pred gasilskim domom v Šaleku in katere se je udeležilo precejšnje število ljudi, je govoril predsednik krajevne skupnosti tovariš JOŽE LEMPL. Povedal je, da gasilski avtomobil ni prva in edina skupna pridobitev za tamkajšnje prebivalce, ampak da so Šalečani z lastnimi močmi že zgradili gasilski dom in v njem opremili prostor za družbene organizacije ter napeljali vodovod. Avtomobil pa so kupili, da bi lahko čim uspešnejše preprečili nesreče pri požarih v katerem koli kraju. Predsednik gasilskega društva Šalek MILAN KOVAČ je najprej prebral imena vseh darovalcev in predal gasilski avtomobil v uporabo. Na to so s sodobnim gašenjem pogasile gasilske desetine namišljeni požar in z improvizirano reševalno akcijo rešile ponesrečence iz »gorečega« poslopja. Za tem so na zabaviščnem prostoru igrali »Veseli fužinarji« iz Raven na Koroškem. VRSTE BORCEV SE REDČIJO Po zlomu stare Avstrije se je vključil med grafične delavce in bil kot naprednjak in borec za delavske pravice v stari Jugoslaviji leta 1932 zaprt v beograjski glavnjači skupaj z ostalimi našimi revolucionarji, ker je bil politično sumljiv in nevaren tedanjemu režimu. Pred drugo svetovno vojno se je zaposlil kot zastopnik pri splošnem zavarovalnem zavodu in spoznaval teren okoli Maribora, kjer je sodeloval v naprednem delavskem gibanju. Okupacija stare Jugoslavije ga ni zatekla nepripravljenega. Takoj se je vključil kot aktivni in organizirani sodelavec NOG na področju Maribora in Pohorja. Okupatorjem je bil sumljiv, zato so ga 1. 6. 1942. leta zaprli v mariborske zapore, od koder so ga 30. 7. 1942 izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Ko se je vrnil iz zapora je še bolj neustrašno in aktivno sode- loval z NOV. Za njegovo revolucionarno delovanje v predaprilski Jugoslaviji in v NOB je prejel več odlikovanj in priznanj. Kot upokojenec — vdovec se je lani poročil z vdovo Antonijo Toter v Šoštanju in se tja tudi preselil. Pokojnega Alfonza Marca so iz slovenjgraške bolnice prepeljali v Maribor, kjer so ga pokopali v družinski grobnici na Pobrežkem pokopališču. Pogreba so se poleg svojcev udeležili še mnogi sodelavci in borci za človekove pravice in NOV, člani ZB NOV Maribor in Šoštanj in se od pokojnika poslovili z govori in žalostinka-mi pevskega zbora. M. V. ilrviminiss ision 1 1957. leta je gasilsko društvo v Škalah pričelo graditi gasilski dom, ki so ga do lanskega leta zgradili samo do tretje faze. Ker gradnja zaradi pomanjkanja sredstev ni napredovala so se sporazumeli z vsemi krajevnimi družbenimi organizacijami in društvi ter krajevno skupnostjo, da bodo dom preimenovali v Dom družbenih organizacij. V njem se bo razvijala vsa dejavnost v škalah. Po tem času so s prostovoljnim delom zgradili dom že do pete faze. Za končna dela rabijo še 2,800.000 starih dinarjev s tem, da bi opravili prostovoljnega dela v vrednosti milijon starih dinarjev. Prfed nedavnim so sklenili, da bodo kmalu organizirali prostovoljno delovno akcijo. Pri tem delu pa bodo največje breme prevzeli nase mladinci, ki so bili že lani najbolj aktivni. Računajo, da bodo vsi člani krajevne organizacije SZDL, teh je okoli 600, naredili vsak po 5 prostovoljnih ur, ali pa plačali v denarju vrednost pet urnega dela. Le na ta način bodo lahko že letos končali dom družbenih organizacij, ki ga v skalah vsi nestrpno pričakujejo. M. V. V slovenjgraški bolnici je umrl znani mariborski revolucionar in aktivni borec NOV ALFONZ MARC, rojen 13. 4. 1886 v Dolgi Poljani pri Vipavi. Pokojni Alfonz je bil letos star 80 let. Že v mladosti je okusil vso grenkobo v borbi za pravico in obstoj. Bil je udeleženec prve svetovne vojne v kateri je spoznal, da je nujna nenehna borba za nacionalno in socialno osvoboditev izpod tujčevega jarma. NA DELU TRIBUNA VAŠIH MNENJ » TRIBUNA VAŠIH MNENJ \ Ali je spomenik na pravem mestu! Takrat fco je Velenje šele nastajalo in ko še zdaleč ni bilo takšno kot je danes, so Velenjčani ob novi kino-dvorani postavili tudi spomenik rudarja v naravni velikosti. Za tiste čase je bilo to povsem razumljivo, saj se je v ikinodvorani zbiralo mlado in staro na kinopredstave, razne igre, prireditve itd. Toda Velenje se je končno razvilo v lepo, moderno rudarsko mesto, spomenik rudarja pa nekako kar pozabljen stoji pred ki-nodvorano in ga čestokrat pokriva s svojo krošnjo velika vrba, tako da ga niti ne opazimo. Veliko mest pa je v centru Velenja, -kjer ibi se lahko sedaj ta, tako-rekoč pozabljen, vendar simbolični Dom družbenih organizacij v Skalah spomenik z malo truda dal prestaviti na kakšno vidnejše in primernejše mesto. Morda bi ga kazalo postaviti ob vhodu v novo rudarsko šolo, v parku ob. Paki itd. Skratka, povsod bi verjetno bolje prišel do izraza kot na mestu, kjer je sedaj. V Velenju, ki je sicer vse v svetlih fasadah, zelenicah in cvetju, spomenikov nimamo, toda vsaj tega za rudarsko Velenje tako simboličnega, bi lahko z malo stroškov in nekaj dobre volje postavili na vidnejše, častnejše mesto. V. K., Velenje »OLEPŠEVALNO DRUŠTVO« šport šport šport šport KOŠARKA SLOVENSKA LIGA Občni zbor »Partizana« Šoštanj Elektra - Jesenice 70:65 12. maj je bil za šoštanjske športnike pomemben dan. Na ta dan je »srednje športno društvo Partizan polagalo dvoletni obračun dela. Veliko pohvalnih besed je bilo slišati, saj so v tem obdobju prav športni-id Šoštanja prenesli glas o njihovem delu potom številnih tekmovanj po vsej Sloveniji. Že na začetku občnega zbora je prišlo do dobre zamisli bivšega UO Partizana o podelitvi priznanj zaslužnim športnim delavcem. Ne bi radi razpravljali in navajali imen, araiimo le, da se je morda »neho-ki pozabilo na nekatere športne delavce, ki so prinesli v šoštanj razne panoge športa, kot košarko in no-smet, ter skozi vsa leta tudi aktiv-;o sodelovali. Seveda pa to za občni ibor ni tako važno, pomembno je samo dejstvo, da delo teče naprej, to ima mladina svoj cilj , društvo pa svoje želje, kako povečati zainteresiranost mladine za šport, skrb za objekte in podobno. Iz poročila sednika Rudija Bajca je bilo marsikaj razbrati, tako da so prisotni prav gotovo dobili vzpogled v de-lp društva. Uspešno izveden »Dan športa«, razna tekmovanja, turnirji, akademije, prvenstvene in prijateljske tekme, vse to v veliki meri daje smer, kje in zakaj je mladina zainteresirana. Društvo razpolaga sedaj z objekti, ki imajo milijonske vrednosti, kot igrišča, kegljišče, telovadnico in bazen. Za vse objekte pa bo potrebno resnično skrbeti, če bomo hoteli, da bodo ti objekti služili svojemu namenu. Mladina je željna sodelovanja s športnimi organizacijami, zato ' se mora najti taka pot, ki bi združevala v eno vse mlade sile. Morda je prav, da izrazimo tudi misel o kadrovanju. Vsekakor se zdi, da nekateri »odsluženi« tekmovalci prehitro vržejo puško v koruzo in nehajo delati. Prav bi bilo, da bi se prav oni zavedali, dp. so prvi poklicani, da skrbe za mladi rod. Njihovo plačilo za ves trud pa se bo pri mladini prav gotovo hitro obrestovalo. NOGOMET SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA V nadaljevanju SLG je velenjski Rudar odigral dve tekmi. Najprej na domačem igrišču proti »Muri« Rudar - Mura 2:2(0:0) V srečanju z »Muro« so domači zabeležili le eno točko, kar je ne-ispeh za domače. Goste pa je pri-kjena točka rešila nevarne zone. 1'elenjčani so imeli zmago že skoraj zagotovljeno, vendar prednosti znali obdržati in so dovolili, da Triglav - Rudar 6:1 (2:0) Velenjčani so se v Kranju poka-sli v slabi luči, ne toliko po slabi jri kot po grobosti in rnedseboj-šm obračunavanju z nasprotnimi "~ici. Temu je precej doprinesel J slab sodnik. Šest prejetih go-iirje v veliki meri poslabšalo polo-1| »Rudarja« v borbi s »Koprom« i »Kladivar j em« za obstanek v ligi. ;ni zadetek za »Rudarja« je dospel Kure t. Igrali so: Devič, Vodeb, Koren, ak, Tomšič, Bizjak, Kuret, Vla-iisavljevič, Majdak, Topčič in Goje-lič. , Ostali rezultati: Mura : Branik 6:1 (1:0) Rudar (T) : Koper 5:3 (2:1) Aluminij 20 14 3 3 57:21 31 Celje 20 13 I 6 58:21 27 Triglav 20 12 3 5 43:26 27 Ljubljana 20 10 4 6 30:25 24 Rudar ^T) 20 10 3 7 39:32 23 Železničar 20 11 1 8 34:40 23 Nova Gorica 20 8 3 9 29:32 19 Branik 20 7 4 9 34:52 16 Mura 20 5 5 10 39:44 15 Rudar (V) 20 5 3 12 31:52 13 Koper 20 3 5 12 30:54 11 Kladivar 20 4 3 13 26:48 11 NOGOMETNA LIGA Šoštanj - Papirničar 5:1 (3:1) Gostje iz Radeč niso bili kos domači enajstorici in so -izgubili srednje z rezultatom 5:1. Pomlajena kipa Šoštanja je povsem nadigra-i goste, ki niso bili v popolnem sestavu. Ce bi bili domačini napa- Ojstrica - Šoštanj 2:3(1:1) V 10. kolu so šoštanjičani gostovali v Dravogradu. Po neakovredni igri so gostje premagali domače no-;ometaše z rezultatom 3:2. Gole sta dosegla Erhart 2 in Slatinšek. S to zmago so si šoštanjčarii precej izboljšali položaj na lestvici. Ostali rezultati: Safta : Grafičar 2:0, Fužinar : Slovenske Konjice 10:0, ip : Majnik 3:1, Papirničar : Kovinar 1:3. Lestvica po 20. kolu Kovinar 18 60 4 4 34:27 24 Fužinar 18 9 3 6 52:38 21 Drava 17 10 4 6 38:29 12 Olimp 18 8 4 6 38:29 20 Mejnik 18 10 0 8 37:41 20 šoštanj 17 8 3 6 40:23 19 Papirničar 19 8 2 9 41:51 18 Nafta 18 7 3 8 38:28 17 Grafičar 19 8 1 10 33:39 17 Ojstrica 18 4 3 11 29:39 34 Slovenske Konjice 18 4 2 12 14:50 10 - Nisem vedela, da je Mira ta-dvcuMna? — pravi prijateljica ;e!jiti. - In kako sd to ugotovila^ -Videla sem jo zjutraj — brez take! V 5 .kolu slovenske košarkarske lige so šoštanjčani pripravili prijetno presenečenje in premagali vo-dečo ekipo z Jesenic z rezultatom 70:65. Jeseničani so prikazali tehnično boljšo igro in hili skoraj več čas tekme v vodstvu. Domači so le s težavo dosegli zadetke, saj $o gostje odlično branili. Z izredno borbenostjo pa so domači košarkarji v zadnjih minutah nadigrali Jeseničane in tako priborili vredno zmago. Najzaslužnejši so bili: Ngrtek, Perkaj, Zupančič, Lukman in J«ri& ; Trnovo - Elektra 49:44 Košarkarji Elektre so že drugič ostali praznih rok v Ljubljani. Tokrat so se pomerili z novincem v ligi s košarkarji Trnovega. Na mokrem in težkem terenu so se bolje znašli domači ter presenetili siicer tehnično boljše goste. Košarkarji »Elektre« ne bi smeli dovoliti, da jih premagajo mnogo slabše ekipe, saj si s tem zapravljajo svojo vrednost in ugled. Ostali rezultati 6. kola: Ilirija : Maribor 66 79:78 Maribor : Rudar 72:58 Ljubljana : Triglav Jesenice : Lesonit 77:56 69:63 Lestvica: Jesenice Elektra Maribor 66 Ljubljana Trnovo Ilirija Rudar ZTK Maribor Lesonit Triglav 405:365 351:299 374:326 368:362 320:322 474:381 354:363 373:377 352:368 321:438 10 8 8 6 6 6 6 4 4 0 Ljubljana : Gorica 1:0 (0:0) Železničar : Celje 2:0 (0:0) Kladivar : Aluminij 1:4 (0:0) Lestvica po 20. kolu: / ROKOMET iz Murske Sobote,nato pa v gosteh v Kranju proti »Triglavu«. ŠTAJERSKA ZONA Rokometaši iz Šoštanja so dve koli pred zaključkom prvenstva v Veliki Nedelji premagali istoimensko moštvo z rezultatom 25:15. Na domačem igrišču pa so odpravili ro- kometaše »Kovinarja« iz Štor z rezultatom 31:16. Najzaslužnejši so bih Korpnik, Bubik in Hribernik, Iki so dosegli največ zadetkov. so gostje tik pred koncem izenačili rezultat na 2:2. Oba gola za goste je dosegel Maučec, ki ga obrambni igralci »Rudarja« niso dovolj pazili. Strelca golov za domače pa sta bila Bizjak in Koren. Velenjčani pa so gostovali v Ptuju. Vodeče moštvo »Drava« je na svojem igrišču premagalo goste z rezultatom 17:13. V predzadnjem kolu prvenstva so Velenjčani premagali rokometaše iz Velike Nedelje z rezultatom 20:15. Domači so srečanje odločili v svojo korist šele v drugem delu igre. Prvi del je pripadali gostom saj so vodili s tremi goli razlike. Najzaslužnejši za zmago domačih rokometašev je bil Mravljrak^u; <■• nq oncnisan kv rfcJfefe Nedelja Lestvica po 12. Drava Kovinar (M) Griže Fužinar šoštanj Velenje Kovinar (Š) kolu 12 11 0 1 12 10 0 2 12 8 0 4 6 0 6 6 0 6 4 0 8 2 0 10 1 0 11 238:171 22 212:156 20 205:183 16 202:193 12 212:207 12 150:191 8 169:219 4 191:270 2 dalci spretnejši, bi lahko dosegli izdatnejši rezultat. Tokrat se je posebno izkazal Erhart, ki je dosegel tri' gole za povrstjo, ostala zadetka pa sta dosegla Bubik in Pafek. Osrednji gasilski dom Že dalj časa razpravljajo gasilci iz velenjske občine o centralnem gasilskem domu. Ta dom naj bi bil opremljen za požarno varnost z ozirom na industrializacijo in stanovanjsko izgradnjo. Ker je prva faza izgradnje in opremljenosti požarno-var-nostnih centrov v večjih središčih Slovenije končana, pripravljajo sedaj drugo fazo med katero sodi tudi Velenje. Sredstva za zgraditev takšnega doma so zagotovljena iz i preventivnega in represivnega sklada za požarno varnost pri splošni zavarovalnici v Celju v znesku 89,500.000 starih dinarjev. Ta denar se bo zbral v treh letih od denarnih premij. V centralnem gasilskem domu bodo tudi prostori za civilno zaščito. Upravni odbor občinske gasilske zveze Velenje je že imenoval gradbeni odbor, ki je izdelal program in naročil investicijski načrt. Predvidevajo, da bo lokacija na prostoru sedanjega gasilskega doma v Velenju, ki ga bodo funkcionalno vključili v osrednji gasilski dom. M. V. Kdo je optimist? To je moški, ki se pogovarja z žensko po telefonu in talkoj odloži slušalko, čiim ženska reče »na svidenje«. — O, kako dobro izgledaš! — Sigurno, to je od tablet za huj-šanje! — Kako, jemlješ tablete za hujša-nje? Neverjetno? — Ne, prodajam jih! Ženska vstopi v avtobus. Mlad fant ji takoj odstopi prostor. — O, hvala, zelo ste prijazni ... — Nič, nič, nisem jaz eden tistih, ki odstopajo prostor samo lepim ženskam! C l A s i l o socialistične ZVEZI DBLOVSEOA LJUDSTVA OBClNS VB LE H) E Lastnik ln izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan šterbau, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek ln Rudi 2evart — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje ln 73 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozltura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk In klliejl: Celjski tisk Celje. Športne novice iz Šoštanja Novoizvoljeni člani upravnega odbora »Partizan« šoštanj so ponovno .izvolili za svojega predsednika Rudija Bajca. Prepričani so, da bo novi predsednik še v bodoče agilno in uspešno vodil šoštanjske športnike. Moštvo ELEKTRE je dobilo v zadnjem času nekaj laskavih ponudb za gostovanje v inozemstvu in doma. Povabljeni so na 4-dnevno gostovanje v CSSR v Prerov. Do tega gostovanja bo prišlo konec junija. 9. jlunija ob 19. uri pa bo v šoštanjiu mednarodna košarkarska tekma na kateri se bodo srečali domačini in reprezentanca Štajerske, ki jfib-tuje v Ljubljano na ustrezno srečanje. Največje priznanje je vsekakor ponudba večkratnega češkega prvaka SPAR-TAKA iz Brna za odigranje tekme v Šoštanju. Zal se ta ponudba ne bo mogla ustvariti zaradi terminov iz samega aranžmaja tekem. V času od 6. junija do 12. junija bo v šoštanju »TEDEN ŠPORTA«. Centralno športno društvo »PARTIZAN« šoštanj je uvidelo, iz lanskoletnih izkušenj, da »Dan športa« prekoračuje obseg športne dejavnosti. Zato so sklenili, da v bodoče organizirajo TEDEN ŠPORTA. Vsak dan v tednu bo posvečen določeni panogi. Za zaključek te manifestacije pa bo v soboto, 11. junija prvenstvena tekma ELEKTRA : ILIRIJA ob 16.30 uri, ob 20. u-ri pa svečana akademija na košarkarskem igrišču. Kot gostje bodo nastopih najboljši telovadci iz Maribora. Mesec maj je za šolarje, vsaj v telesnovzgojnem smislu mesec raznih tekmovanj. Tako so v tem času odigrali nekaj zanimivih tekem med, šolami. ROKOMET: I. osnovna šola šoštanj : II. šoštanj 20:1 dečki, I. osnovna šola šoštanj : II. šoštanj, 4:2 deklice, I. osnovna šola šoštanj : Gustav šilih 16:8 dečki, I. osnovna šola šoštanj : Gustav Šilih 5:2 dcklicc KOŠARKA: II. osn. šoštanj : I. osn. šoštanj 38:37. Natek Matjaž OBISK IZ DR NEMČIJE Pred nedavnim je bil v Velenju prof. dr. Emil Du-riska, 'direktor instituta za teorijo in prakso časnikarskega dela s Kari Marxove univerze v Leipzigu. Gosit iz Demokratične republike Nemčije je bil na olbisku pni in o vinarski katedri Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Prof. dr. Durisika si je ogledal v novozgrajenem rudarskem mestu kulturne in ostale zanimivosti. Bni je navdušen nad svojstveno arhitekturo in urejenostjo tega mesta. MODERNE IN KVALITETNE PRIČESKE vam nudijo brivnice in česalnice Komunalno obrtnega centra Velenje v poslovalnicah: CENTER RUDARSKI DOM PESJE " ŠOŠTANJ Naročite se na Šaleški rudar Zagotovite si redno prejemanje našega časopisa, »šaleški rudar« prinaša vsak drtigi četrtek lokalne vesti in dogodke iz velenjske občine. Člane delovnih kolektivov sproti obvešča o delu samoupravnih organov, proizvodnji in življenju znotraj delovnih organizacij. Vsak drugi četrtek boste brali v »šaleškem rudarju« roman v nadaljevanju. Naši bralci pa lahko preko naše pravne posvetovalnice dobijo odgovore na pravne nasvete. Zato še danes izpolnite naročilnico, jo ižrežite in nam jo pošljite, da vam bomo lahko čimprej začeli pošiljati časopis »šaleški rudar«. »ŠALEŠKI RUDAR« Velenje Titov trg 2 p. p. 89 o. o cn cd al C3 cn >CJ ra o a n rt ' (S £ d Izbirna gasilska tekmovanja Desetina gasilskega društva Velenje, ki bo zastopala celjsko cono na bližnjem republiškem prvenstvu. * Občinska gasilska zveza Velenje je priredila v nedeljo, dne 8. marca 1966 izbirno občinsko tekmovanje članskih gasilskih desetin v Velenju. Tega tekmovanja se je udeležilo pet društev v disciplini hitrostnega tro-delnega napada in štafetnega teka na stezi dolgi 450 metrov. Pri tekmovanju so bili doseženi zadovoljivi rezultati, ker so desetine od 500 možnih točk-dosegle v hitrosti naslednji čas: t GD Velenje pri trodelnem napadu 71 sekund, štafeti 74 sekund = 335 točk; IGD RL Velenje pri trodel. napadu 95 sekund, štafeti 79 sekund = 326 točk; IGD TUŠ Velenje pri trodel. napadu 99 sekund, štafeti 86 sekund = 300 točk; GD Šoštanj pri trodelnem napadu 115 sekund, štafeti 90 sekund = 250 točk; GD Družmirje II. kategorija 105 sekund, štafeti 83 sekund = 152 točk Ostala društva na tekmovanju niso nastopila, ker nimajo odgovarjajoče opreme. Vsa društva se pripravljajo za ocenjevanje, ki bo 15. junija 1966 po društvih, kjer bo posebna komisija ocenjevala udeležbo na ocenjevanju, praktično vajo, redne vaje, strokovno in teoretično po- znavanje gasilske tehnike, strategije in taktike ter upravno in finančno poslovanje. V nedeljo, dne 15. maja 1966 pa je bilo v Šoštanju na stadionu »Par- tizana« consko tekmovanje članskih in mladinskih desetin, ki so si na Občinskih tekmovanjih pridobile pravico nastopati. Na conskem tekmovanju je dosegla desetina članov društva Velenje I. mesto, desetina IGD Emajlirke Celje II. mesto, od mladinskih desetin pa je mladinska desetina GD Šoštanj dosegla I. mesto, desetina mladincev GD Šalek ] II. mesto. Na tem tekmovanju si je desetina GD Velenje priborila I. mesto, ki ji daje pravico nastopa na republiškem članskem tekmovanju. Za to tekmovanje še ni določen čas, niti kraj. Mladinska desetina GD Šoštanj pa si je priborila pravico nastopa .na republiškem mladinskem tekmovanju ,ki bo 12. junija 1966 v Kozjem. V kolikor bosta članska in mladinska desetina dosegli na republiškem tekmovanju ustrezne rezultate bodo morale tekmovati še na zveznem in mednarodnem gasilskem tekmovanju, ki bo v Karlovcu meseca septembra 1966. Tu bodo tekmovali gasilci, ki so včlanjeni v mednarodni gasilski organizaciji CTIF. M. V. Pred začetkom trodelnega napada članskih gasilskih na izbirnem občinskem tekmovanju desetin v Velenju. Na sliki vidimo igralce kulturno-prosvetnega društva iz Zavodnje, ki so uspešno zaigrali komedijo »Priložnostni zdravnik«. Gostovali so tudi v Črni na Koroškem. t KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 2. in 3. junija »BUBOVO dekle« italijanski film Dne 5. in 6. junija »JUŽNI PACIFIK« ameriški barvni, CS film Dne 7. in 8. junija »SVET SUZI WONG« ameriški barvni, CS film Dne 9. in 10. junija »zločin v Barceloni« francoski film Dne 11. in 12. junija »KRALJICA SANTA KLERA« španski barvni film Dne 14. junija / »D2INGISKAN« angleški barvni, CS film Sara Montiel nastopa v filmu »Kraljica Santa Klera«, ki ga bodo vrteli v kinu »Svoboda« Velenje, dne 11. in 12. junija. Dne 15. junija »V KREMPLJIH ŠPIJONOV« angleški film Dne 16. in 17. junija »NOVO MORJE« italijansko-francoski film FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 4. junija »JUŽNI PACIFIK« ameriški barvni, CS film Dne 6. junija »VZEMI JO, MOJA JE« ameriški barvni, CS film Dne 11. junija »KRALJICA SANTA KLERA« španski barvni film Dne 13. junija »DŽINGISKAN« angleški barvni, CS film / Prispevek iz občinskega proračuna za delo društev V občinskem proračunu za leto 1966 je zagotovljen tudi znesek 6,444.000 starih dinarjev za datiran je dela raznih društev in družbenih organizacij v letošnjem letu. Ta znesek je v skladu z odlokom o občinskem proračunu razdelila na' posamezne organizacije posebna komisija pri Občinskem odboru SZDL. Po sklepu te komisij e^bodo posamezne organizacije oziroma društva prejela naslednjo dotacijo: — Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij 2,262.000 S-din; — Občinska zveza za telesno (kulturo 2,462.000 S-din; — Občinska zveza društev prijateljev mladine 400.000 S-din; — Občinski odbor ljudske •tehnike 400.000 S-din; — Občinska zveza tabornikov Velenje 300.000 S-din; — Občinski odbor počitniške zveze 200.000 S-din; — Osnovna organizacija zveze gluhih 150.000 S-din; — Občinski odbor jugoslovanskih pionirskih iger 100.000 S-din; — Društvo upokojencev Šoštanj 60.000 S-din; — Društvo upokojencev Velenje 60.000 S-din; — Društvo upokojencev Šmartno ob Paki 50.000 S-din. Občinske zveze bodo del dodeljenih sredstev porabile za svojo dejavnost, večino sredstev pa bodo nakazale društvom za njihovo osnovno dejavnost. Čeprav so sredstva, ki jih daje občinska skupščina za delo društev in organizacij nekoliko večja kot so bila v preteklem letu, bodo morala društva večino potrebnih sredstev za svojo obsežno dejavnost zbrati s prispevki gospodarskih organizacij in s svojo lastno dejavnostjo. MALI OGLASI / # Prodam dobro ohranjeno centrifugo HIMO. Natek, šaleška 20/111. % Prodam gradbeno parcelo v zazidalnem okolišu Šmartno III. Naslov v uredništvu. PREKLICI # Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 465. Ivan Krivec, Podgorje 27. # Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 190. Ivan Leskošek, Lokovica 9. Razstavo »Talci 1941 — 1945 na slovenskem štajerskem«, ki je bila v avli osnovne šole »M. P. Toledo«, si je ogledalo precejšnje število obiskovalcev, posebno še šolske mladine. Razstavo sta pripravila Muzej narodne ostoboditve Maribor in Muzej revolucije.