VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNtK XLt. CELOVEC, PETEK, 18. APRtL 1986 ŠTEV. 16 (2272) OVP hoče nn desni prehiteti FPO Scheucher premišijuie ie o iočenih rdruienjih stnršev! Zvezni predsednik ijudske stranke, Atois Mock, je koroški OVP že pred njenim zasedanjem v Veiikovcu („Grenztandkonferenz") obijubii, da se bo zvezna stranka pridružita statišču, ki ga bo koroška OVP sprejeta na tem zborovanju. S to izjavo je novi predsednik koroške OVP skuša! okrepiti stabotno pozicijo, ki jo ima njegova stranka znotraj koroškega družbenega živtjenja. S tem pa je verjetno hote) tudi zakriti, da tjudska stranka v šotskem vprašanju skuša prehiteti svobodnjake na desnem kritu. V resoluciji, sprejeti v nedeljo v Velikovcu, označuje koroška OVP „pravico staršev" kot izhodišče vseh rešitev, se izreka za „skupno streho" za eno- in dvojezične šolarje, predlaga učenje slovenščine kot tujega jezika in predlaga kot pogoj za ohranitev ..neodvisne pravice staršev" gospodarsko krepitev obmejnega področja. Resolucija sama torej ne vsebuje kaj presenetljivo novega, pač pa je bilo poročilo dipl. trg. Haralda Scheucherja tem bolj poučno. Čeprav je ..podajal samo nekatera mnenja posameznikov na tem zborovanju", so bila značilna za vzdušje, ki vlada trenutno med vodilnimi funkcionarji te stranke, saj je vse usmerjeno v ločevanje eno- in dvojezičnih učencev! Ščuvanje proti skupni šoii! Skupno učenje nemškogovorečih enojezičnih otrok z dvojezičnimi je tam nekdo primerjal z „neprostovolj-nim kajenjem nekadilcev med kadilci"! (Spontano je eden izmed novinarjev vprašal, če torej dvojezični pouk povzroča raka?). Na „Grenz-landkonferenci" pa je bilo tudi ugotovljeno, da „stalne zahteve Slovencev povzročajo med slovenskimi šolarji nezadovoljstvo", kar pomeni, da se otroci vzgajajo proti državi (tega se Scheucher in Uster na tiskovni konferenci nista upala ponavljati). Ped novinarji pa je Harald Scheucher med drugim tudi povedal, da je bil dan tudi predlog naj se delijo po ločitvi enojezičnih in dvo- jezičnih otrok tudi združenja staršev. Kot ..informacijo" je še dodal, da bi v tem primeru pač morali spremeniti tozadevni zvezni zakon! Kot da bi hotel potrditi trenutno ovp-jevsko napadalnost proti manjšini. je Scheucher - kljub temu, da je pred kratkim še zatrjeval, da se v šolskem vprašanju še ne spozna - govoril o tem, da menda ..dobivajo slovenski učitelji prednost", in da se bo treba baviti v bodoče tudi z načinom verouka na južnem Koroškem! S tem prvim obširnejšim nastopom v šolskem vprašanju je Scheucher potrdil, da ljudska stranka nima niti najmanjše pripravljenosti upoštevati težnje slovenske narodnostne skupnosti po ohranitvi skupne šole in izobrazbe. Še več, z ločevanjem združenja staršev, z namigovanjem na verouk in s ponavljanjem najhujših šovinističnih predsodkov (primerjanje kajenja s skupno šolo) nakazuje nemškim nacionalistom kako se je treba ..elegantno" in polagoma približati apartheidu podobnim razmeram. S svojim nastopom pa je novi predsednik ljudske stranke tudi potrdil, da ga Leopold Wagner res „ne more potistnjti v levi kot". Osnovni ci!j: iihotjšnnje M vse šotnrje! Zvezna pedagoška komisija kaže več postuha za žeije narodne skupnosti V teh dneh je tudi pedagoška komisija, ki je v prefektih mesecih razprav-tjata o vprašanjih dvojezičnega šotstva, data na votjo vmesno poročito o opravtjenem detu. Medtem ko poročito pravne komisije tahko karakterizi-ramo kot suho birokratsko, kaže vmesno poročito več postuha za živtjenjske interese prizadete narodne skupnosti. Pote^ tega najavtja nadatjevanje posvetovanj in s tem več živtjenjskosti, ker se pač zaptetena vprašanja ne dajo nikoti dokončno rešiti. Vmesno poročilo pedagoške komisije sestoji iz več delov. Zanimivi sta predvsem dve prilogi poročila, ki ga v celoti zaključuje še obširnejša statistika o manjšinskem šolstvu na Koroškem. V drugi prilogi pedagoška komisija predstavlja „model asistenč-nega učitelja", ki ga je izdelal sodelavec centra za šolske poizkuse in za razvoj šolstva v Celovcu dr. Dieter Antoni. Izhodišča modela so zasnovana okvirno tako, da je možna njegova konkretizacija z vsemi dejavniki šolskega partnerstva (s starši, učitelji in šolsko nadzorno oblastjo). Osnovni cilj je, da se izboljša izobrazbena situacija za vse učence. Zato predvideva model skupni pouk v skupnem razredu ob strogem upoštevanju manjšinskega šolskega zakona za Koroško. Vse ukrepe v zvezi z modelom naj bi šolski partnerji načeloma skupno prediskutirali, izvedli in zagovarjali. Pomembno se nam zdi, da mora imeti tudi asistenčni učitelj po tem modelu kvalifikacijo za dvojezični Občine spodnje ttotešhe: Me odrežite nos od avtoceste N"vi predsednik ČVP. Harald Scheu-cher, za izjasnitev v šotskem vprašanju ni potreboval napovedanih 1(K) dni. Odločitev za razdva janje šolarjev je sprejel že po 50 dneh! V sklopu avtoceste Dunaj - Celovec sta predvidena med drugimi tudi od- in dovoza v Šentandražu in Gre-binju. Tam pa naj bi se povezava z avtocesto prenehala, se pravi, da spodnja Koroška, cela plibrška regija ne bi bila povezana s to glavno prometno žilo. Zato so vse frakcije plibr-škega občinskega sveta soglasno sprejele na zadnji seji resolucijo, v kateri zahtevajo od ministra Ubleisa, da zgradijo preko Lipice (Lippitz-bach) most, tako da bi bila tudi plibrška regija povezana preko nepreki- njeno izgrajene ceste z avtocesto (potreben pa je za to samo most, saj je ostala cesta dvopasovna - to pomeni, da ne bo potrebna Tazširitev). Pri torkovi tiskoyni konferenci je med drugimi potrdil tudi vodja plibr-ške EL Mirko Kumer, da gre za to, da spodnja Koroška ne bi utrpela izgub: ne na pdročju splošne gospodarske povezanosti z ostalim delom Koroške in Avstrije (pa tudi preko meja), kakor tudi na področju letnega in predvsem zimskega turizma ne. Pri tiskovni konferenci se je tudi pokaza- lo, da se nuje prometne povezave zavedajo tudi sosednje občine Dobrla vas, Globasnica in Suha ter gospodarstveniki in turistična podjetja te regije. Minister Ubleis je menda že obljubil, da se bo 30. julija prišel prepričat o potrebi tega mostu na kraj samega (realizacija bi stala približno 65 milijonov šilingov). Omenjene občine pa se ne potegujejo samo za most čez Lipico, temveč tudi za popolno izgradnjo zvezne ceste B 81, tako imenovane karavanške transverzale. pouk. Ta naj bi poučeval v sodelovanju in skupno z razrednim učiteljem 12 ur v razredu - od tega na teden 3 ure predmetni pouk, 7 ur nemščino / slovenščino, branje in pisanje ter 2 uri matematiko. Ostalih 9 ur pa bi poučeval razredni učitelj sam. Pedagoška komisija daje modelu asistenčnega učitelja sledeče cilje: # kvalitetno izboljšanje pouka za vse učence, # ojačitev sodelovanja med šolo in starši v smislu krepitve šolskega partnerstva, # posebno pozornost socialni integraciji z ozirom na specifični položaj dvojezičnosti, # izdelavo posebnih učnih materialov, # stalno dodatno in dopolnilno izobraževanje učiteljev, ki so vključeni v izvajanje modela. Model asistenčnega učitelja naj bi preizkusili najprej na šestih šolah. Z vidika predlogov in predstav slovenske narodne skupnosti velja reči, da model prevzema nekatere njene stare zahteve. Tudi pot šolskih poizkusov je smiselna. V ostalem pa more potrditi življenjskost modela edinole večletna poskusna doba. V tem smislu razumemo tudi napoved komisije o nadaljevanju posvetovanj. Zastopniki pofitičnii) .strank na Koroškem moje/ osporavajo, rezultate Je/a komisija pa je Ježe/ni g/avar IVagner r/iskvakjieira/ kot neuporabne. Z imenovanjem č/anov nove komisi/e ..praktikov" so koroške stranke izrek/e nezaupnico vsem soJe/aveem peJagoske komisi/e ter tuJi ministru Moritzu, ki je komisi/o sk/ica/. Očitno koroški po/itiki potrebujejo komisijo, ki bo ugoc/i/u njihovim preJstavan: po /očevanju učencev na Jvojezičnih šo/ah v smis/u preJ/o-gov koroškega heimatJiensta in svč^ boJnjaške stranke. dram. „Asimi!ttctjn je postediea potitičnih toimer" To potrjuje sociotoško nnotiin v knjigi ..Doktor und Bouer" „Asimitacija na Koroškem (in (udi na Gradiščanskem) ni postediea soeiatnih sprememb. ki jim je podvržena (udi manjšina. Asimilacija je postediea političnega pritiska." To je med drugim ugotovil Albert F. Reiterer na podlagi študija podatkov iz ljudskega štetja 198!. S knjigo ..Doktor und Bauer", ki jo je te dni izdal Slovenski znanstveni inštitut v založbi ..Drava", je to ugotovitev teoretično in s podrobnimi statističnimi podatki utemeljil. PBEBEBiTE na strani 2 Južna Afrika se pripravtja na preobrat 3 Spet bo titerarna ..koroška vigred" 4 Novosti iz ptiberškega območja 5 Srečanje pravnikov iz Siovenije, ttatije in Koroške v Bitčovsu 6 Bo ostat Uni-ctub brez strehe? 7 Skupna izjava ..Ktuba stovenskih študentov in študentk na Dunaju" in ..Strešne organizacije židovskih mtadinskih organizacij v Avstriji" 8 Športne vesti Pričujoča knjiga iz vrste stvarnih razprav o manjšinskem vprašanju v Avstriji ne izstopa samo zaradi aktuainosti podatkov (primerjalna analiza sloni na statističnih podatkih ljudskega štetja iz leta 1981, ki so bili na voljo šele konec avgusta 1985!), temveč tudi po aktualnosti zaključkov. Že sam naslov knjige pove, da se je poleg kmeta, ki je bil vsa leta osnova slovenske narodne skupnosti, uveljavil v zavesti zavednega slovenskega prebivalstva tudi ..doktor". Po izobrazbeni strukturi je namreč skupina zavednih Slovencev (skupino ljudi, ki zatajijo materni oz. pogovorni jezik, seveda ni bilo mogoče raziskati) že prehitela nemškogovoreče prebivalstvo. To je razvidno predvsem pri deležu ljudi, ki so zaključili visokošolski študij. Neodvisno od dejstva, da ta izobrazba še vedno ni osredotočena na tehnične in gospodarske vede, signalizirajo ti podatki, da se slovenska narodna skupnost preko šolske izobrazbe skuša izkopati iz dolgoletne gospodarske in politične podrejenosti. Pri vsem tem je seveda boleče, da manjšina svoje mladine premalo usmerja v zaključek poklicne izobrazbe in da se močno drži tudi še diskriminacija ženskega spola v vrstah manjšine. Na vsak način vsebuje knjiga vrsto podatkov, ki bi morali služiti kot impulzi za sodobnejšo družbeno politiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ko je Albert F. Reiterer, v okviru Slovenskega znanstvenega inštituta minuli ponedeljek predaval o svoji študiji, je med drugim ugotovil tudi to: - iz zaposlitvene strukture je razvidno, da se dnevni ..obrambni boj" proti pripadnikom narodne slovenske skupnosti razvija v občinah: na občinah in v občinskih podjetjih je nastavljenih najmanj Slovencev; - ljudem, ki se sami imenujejo „windi-še". je v resnici spodletela asimilacija; sacialno pa so še bolj potisnjeni ob rob kot pa slovenska manjšina; - ker torej asimilacija ni ..naravna" posledica modernizacije družbe, temveč posledica političnega pritiska, je tudi razumljivo, da se manjšini nasprotne sile zaletavajo v šolstvo, ki je za manjšino ključna točka; - ob zaključku pa Reiterer poudarja, da ..manjšinski problem" sploh ni zgolj koroško vprašanje. Manjšinsko vprašanje je vseavstrijsko vprašanje, ki je tesno povezano z zavestjo o avstrijski narodnosti. ki se razlikuje od nemške (to vprašanje pa - kot kažejo razprave okoli Waldheima in Scrinzija -) danes pri delu Avstrijcev še niso povsem razčiščene). Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vabi na DELOVNI POSVET leto po občnem zboru, v soboto 26. aprita 1986 ob 9.1M) uri v Mtadinskem domu SŠD, Mikschattee 4 Dnevni red: 1. politično poročito predsednika dipt. inž. Eetiksa Wie-serja 2. akcijski program ZSO -dr. Marjan Sturm 3. razprava 4. aktuatni trenutek dvojezičnega šotstva - dr. Mirko Wakounig - univ. prof. dr. Peter Gstett-ner - Franc Kukoviča - dr. Avguštin Matte 5. razprava 6. sktepanje Vabtjeni so vsi udeteženci, ki so biti na občnem zboru minu-tega teta - vsi odborniki ZSO in ! vktjučenih organizacij. OBČINSKA POLITIKA V ZELEZNIKAPLI - OBČINSKA POLITIKA V ZELEZNI KAPLI Kapelski župan o slovenskih prispevkih: ,Nanje mi ni treba odgovoriti!' Pri zadnji seji kapeiškega občinskega sveta se je spet razvneta diskusija o dvojezičnosti pri občinskih sejah, tn to že kar na začetku, saj sta zahtevata Jurči Pasterk (KP) in Pavti Dolinšek (EL), da tahko zaprisežeta v stovenšči-ni. Tega pa župan Juvan (SP) tokrat ni hotet. saj ju je pozivat, naj zaprisežeta v nemščini. To je bito dokaj čudno, saj je hita zaprisega v stovenščini pri prvi seji novega občinskega sveta mogoča - in to ob navzočnosti okrajnega gta-varja saj je ta možnost zapisana tudi v uradnem Koroškem občinskem tistu (Karntner Gemeindebtatt). Po trikratnem pozivu, naj zaprisežeta v nemščini, sta oba odbornika zaprisegta v stovenščini: ..Zapriseževa!" FPO-EL-KPO-v skupni Juči' Še vedno smatram, da sta zdrava medsebojna kritičnost navznoter - to pogojujejo že medsebojne sociatne raztike - ter usktajen in strnjen nastop navzven štej ko prej močna garanta za uspešno uvetjavtjanje interesov sto-venske narodne skupnosti v našem dvojezičnem živtjenjskem prostoru. Kdor je mislil, da je bil ta dogodek le spodrsljaj, da je bila to le enkratna kršitev sklepa občinskega sveta ^.slovenščina je enakopravna nemščini"), se je zmotil. Že kar po zaprisegi se je odbornik Jurči Pasterk poslužil svoje materinščine, ko je protestiral proti temu, da občina vabila na sejo ni pravočasno dostavila. Nato je župan Juvan izjavil, da mu na prispevke v slovenščini ni treba odgovoriti, in da bi moral Pasterk svoj prispevek prevesti. Tega Pasterk ni storil, v razpravo o enakopravnosti slovenščine pa je posegel tudi odbornik EL Franc Smrtnik. Oba, Pasterk in Smrtnik, sta opozarjala na sklep občinskega sveta in na to, da mora ostati pravica do uporabe slovenščine tudi v občinskem svetu zajamčena. Na žalost v to diskusijo ni posegel nobeden drug odbornik, tako da je obveljalo Juvanovo ..zasebno" mnenje. Le podžupan Stossier (SP) je kasneje pri obravnavi nekaterih točk dnevnega reda odgovarjal tudi na slovenske prispevke in vprašanja. Kakor je pokazala ta zadnja seja kapeiškega občinskega sveta, slovenščina - kljub sklepu občinskega sveta - naj le ne bi bila enakovredna. Zato bo prav gotovo potrebno, da se bo vprašanje dejanske enakopravnosti slovenskega jezika - tudi pri občinskih sejah - še naprej diskutiralo. Tudi v občini sami! Sicer je sklepal kapelški občinski svet o finančnem zaključku za leto 1985, proti katerem je glasoval samo odbornik KPA Jurči Pasterk. ki je dejal, da je proti (sicer pozitivnemu) zaključku zaradi tega, ker so stroški za župana in občinsko zastopstvo (lani 620.000.- šilingov) vse previsoki. Nato pa je občinski svet sklepal med drugim tudi o zahtevi FP, da bi izgradili osvetljavo na cesti od grajskega mostu do Gobanceve žage. Stara zahteva, saj so jo stavili že večkrat poprej odborniki EL in KPA. Takrat je zahtevo večina odbornikov zavrnila, zdaj pa so sklenili proti glasovom EL, KPA in FP (mandatarji teh frakcij so zahtevali takojšnjo uresničitev), da izgradnje zdaj ne izpeljejo, ker primanjkuje denarja, da pa bodo odločali o nujnosti izvedbe potem, ko bo imela občina za to denar. -ma To je tudi eden vzrokov, da do danes nisem javno odgovarjal na enostransko poročanje Našega tednika o občinski politiki v Železni Kapli, saj nisem maral vlivati olje na žerjavico tistih, ki jim najbolj rase greben ob naših medsebojnih razprtijah in ki bi še danes najraje videli, da nas bi vse skupaj hudič vzel. Ker pa si občinski mandatarji EL in KPO v Železni Kapli kar naprej privoščajo „spodrs-ljaj za spodrsljajem", in je njihovo poročanje v tisku tudi temu primerno, se čutim prisiljenega, da posredujem koroški slovenski javnosti tudi nekaj informacij in stališč slovenskih odbornikov v socialistični frakciji, tako da si bo moč ustvariti bolj objektivno svojo sliko o občinski politiki v Železni Kapli. # Občinski svet je na seji 20. 12. 1985 sklenil v pritličju občinskega urada inštalirati dvojezičen kažipot. Proti temu je glasoval edinole odbornik FPO, kije menil, da samo nemški kažipot popolnoma zadošča potrebam. Socialistična frakcija je na seji, dne 10. 4. 1986 morala zavrniti predlog o izgradnji cestne osvetljave, ker v letošnjem proračunu ni predvidenih financ za leto in ker so tokrat druge naloge v ospredju. Predlog pa, ki ga je dal prav tisti odbornik FPO-ja, ki se je prej kot edini izrekel proti dvojezičnim napisom v občinski hiši, pa so podprli odborniki EL in KPO. # Občinskisvetjedne20.12.1985 odklonil predlog EL, ki je med drugim predlagal, da se kulturnim društvom podpora „poviša" na 3.000.-šil., kar bi v resnici pomenilo znižanje podpore nekaterim društvom. Ker sem tozadevno spomnil na dejansko situacijo pri društvenih podporah in na paradoksnost ponesrečenega predloga EL, sem moral nato začuden v Našem tedniku brati, da sem „po nepotrebnem" nekaj bleknil. # Občinski svet je na predlog občinskega predstojništva dne 20.12. 1985 soglasno sklenil, da se odkrije na ljudski šoli na Obirskem spominska plošča mojemu prijatelju, kulturnopolitičnemu delavcu in pesniku Valentinu Polanšku. Na slovenski kulturni praznik februarja sta domači prosvetni društvi Obir in Zarja priredili proslavo v spomin Valentinu Polanšku, ki pa se je niso udeležili ne odbornik KPO, ne odbornika EL. Primerov, ki bi jih mogel našteti še več, ne bom komentiral, ker si bo vsak sam lahko ustvaril svojo sliko, želel pa bi, da bi v prid nas vseh, vsak občinski mandatar s tisto resnostjo in odgovornostjo opravljal svojo javno funkcijo, da sad tega ne bodo frakcijska prepiraštva, pač pa zdravi družbeni temelji, na katerih bo za nami tudi naša mladina mogla graditi svojo bodočnost. Mf/ta Knc/mr Žefezna Kap/a O literaturi Hrvatov, Slovencev, Čehov in Madžarov v Avstriji Naslednji teden (24. in 25. aprila 1986) bo na Dunaju izvedel ,.Ludwig Boltzmann inštitut za novejšo avstrijsko zgodovino" skupaj z ..Dunajskimi mestnimi knjižnicami" simpozij o literaturi narodnostnih skupnosti v Avstriji. Prireditev bo v knjižnici ..Haus des Buches", 1080 Dunaj, Sko-dagasse 20. Uvod v simpozij bo pripravil univ. prof. Norbert Leser; o madžarskih literarnih vprašanjih v Avstriji bo govoril dr. Ferenc Galambos; o jezikovnih, literarnih in časnikarskih vprašanjih Hrvatov bodo govorili univ. prof. Radoslav Katičič, dr. Herbert Gassner in Peter Tyran: o medvojni in povojni literaturi in o založništvu pa bodo predavali dr. Franci Zwitter ml. in univ. prof. dr. Matjaž Kmecl ter Lojze Wieser; o češki literaturi pa bosta govorila Karel Matal in Ladislav Mnačko. Nad 3.000 demonstrantov proti neonacizmu Akcijski komite proti oživljanju (neo)nacistične miselnosti je preteklo soboto na Dunaju organiziral protifašistično demonstracijo, katere seje udeležilo nad 3.()()() ljudi. Antifašisti so zahtevali prepoved neonacističnih organizacij ter preprečitev kandidature skrajnega desničarja Scrinzija pri volitvah za državnega predsednika. V petek so se delegati akcijskega komiteja - med njimi tudi član KSSŠ/D - zglasili na notranjem ministrstvu. Predstavnike komiteja je sprejel sekretar notranjega ministra, dr. A. Rudas. Aktivisti antifašističnega komiteja so ga seznanili s cilji in zahtevami akcijskega komiteja ter se pozanimali, kako misli notranje ministrstvo ukrepati proti pojavom starega in novega fašizma v Avstriji. Ustavno sodišče je jeseni lanskega leta ugotovilo, da morajo državni organi v območjih svoje odgovornosti brez vsakih pridržkov ukrepati proti neonacističnemu delovanju. Pri tem ne potrebujejo nobenih posebnih zakonov ali odredb - tozadevni predpisi v državni pogodbi popolnoma zadostujejo. ,, , . (dupe na 7. stran;) Južna Afrika: „Še vedno vladajo ^Hitlerjevi otroci"' Informacijski teden v Ceiovcu posvečen „črnemu kontinentu" „Raje umrjemo, preden bi še naprej živeli kot sužnji." V tem stavku je Aziza Seedat, medicinka iz Južne Afrike in članica ANC (Afrikanskega nacionalnega kongresa), strnila trenutno vzdušje med večino 20 milijonov črncev v Južni Afriki. Aziza Seedat je v torek v Celovcu v okviru 6. „Raz-vojno-političnega tedna", kije letos v celoti bil povsečen afriškemu kontinentu, pozvala avstrijsko javnost naj se še bolj zamisli v trenutni položaj v Južni Afriki. Kajti od mednarodnega bojkota zločinskega rasističnega režima je odvisno kako hitro se bo podrl ta nečloveški sistem. Saj je zlom režima, za poznavalce tamkajšnjega vrenja, samo še vprašanje časa in nadaljnjih notranjih razvojev. ..Reforme" rasističnega apart-heidskega sistema, namreč skoraj ničesar niso spremenile. Bile so samo kozmetične spremembe. 13 % belcev ima še vedno 87 % vsega bogastva oz. nad 80 % bogastva je v rokah treh monopolov. 22 milijonov črncev pa ima le 13 % zemlje. Še naprej vlada sistem apartheida strogega ločevanja po rasnih značilnostih, ki med drugim povzoča, da v takozvanih ..bantusta-nih" umira 50 % otrok mlajših od enega leta. Zastopnica južnoafrikan-skega ljudstva, Aziza Seedat, je dejala: „V Južni Afriki nimamo koncentracijskih taborišč, imamo pa bantustane, kjer se dnevno uresničuje tako-zvana ..Endlosung". Ljudstvo hoče politične pravice, gospodarsko oblast in socialno pravičnost Zato ljudstvo, ki je politično zelo osveščeno, vedno bolj odločno zahteva politične pravice, ekonomsko oblast in socialno pravičnost. Pri tem jih tudi ne morejo več ustaviti vsakodnevne usmrtitve črncev, ki jih izvaja do zob oborožena rasistična policija, (im kruteje zatira oblast, tem odločneje zahteva črnsko prebivalstvo mednarodne gospodarske ukrepe proti rasističnemu režimu. Nobelov nagrajenec škof Desmond Tutu je zato prejšnji teden zahteval od mednarodnega gospodarstva, da ukine svoje profitonosne odnose z južnoafriško državo, kajti to bi bilo najučinkovitejše sredstvo za ublažitev in odstranitev apartheida. Prav tako pa hi takšen bojkot prispeval k zmanjšanju števila žrtev, ki jih bo zahteval upor večine prebivalstva. Kajti do upora bo prišlo, v to je prepričan tudi škof Tutu. Tega se zavedajo tudi številni beli trgovci in črni predstavniki iz rezervatov, tkzv. „homelands". Aziza Seedat je poročala, da je vrsta teh ljudi, ki obiskujejo eksilno zastopstvo ANC, da bi se pogovarjali o bodočnosti pod novo črnsko vlado, da je ta vrsta ljudi nepregledna. Glede te bodočnosti pod vodstvom, črnskega prebivalstva pa je Klaus Wiesmuller (zastopnik anti-apartheidskega gibanja na Dunaju) v Celovcu dejal, da gotovo ne bo izrivala belega prebivalstva. Prav tako je novinarka Eriča Fischer, ki je pred letom dni obiskala Južno Afriko zatrjevala, da med črnci ni zasledila niti najmanjšega sledu okornega šovinizma napram belcem; pripovedovala je o izredno visoki politični osveščenosti zatiranega pre- bivalstva. To je tudi zagotovilo, da so brez dvoma sposobni sami vladati sojo deželo. Čeprav Avstrija obsoja rasistični režim, se je v zadnjem letu uvoz iz Južne Afrika pomembno povečal. To priča o tesni povezanosti avstrijskega gospodarstva z južnoafriškim režimom. Razveseljivo pa je dejstvo, da je uvoz sadja iz te rasistične dežele lani stagniral. To je viden uspeh pro-tirasističnega vsakdanjega dela številnih političnih grupacij v Avstriji, ki so med prebivalstvom zagovarjali bojkot sadja iz Južne Afrike. Trenutno se prebivalstvo brani zgolj z golimi rokami in kamni. Toda pripravlja se na oboroženi upor. Imamo pravico ščititi in gostiti tujce" Tudi v Evropi rasteta rasizem in sovraštvo proti tujcem. Nekatere države se zapirajo vedno bolj proti beguncem in tujim delavcem, desno-ekstremne stranke pa zastrupljajo vzdušje z rasističnimi parolami. V nekaterih evropskih velemestih so pretepi zaradi sovraštva do tujcev že na dnevnem redu. Zato raste na drugi strani tudi pripravljenost braniti eno izmed osnovnih človekovih pravic: pravico, sprejemati tujce, jih gostiti in ščititi. Evropski komite za obrambo beguncev in tujih delavcev (CEDRI) v tej politični situaciji vabi na svoj tretji kongres, ki bo od 5. do 11. maja v južnofrancoskem mestu Limas. Kot na lanskem srečanju, katerega so se udeležili tudi zastopniki koroških Slovencev, bodo udeleženci tega mednarodnega kongresa letos izmenjavali izkušnje svojega protirasistič-nega dela, se medseboj informirali, spodbujali in načrtovali nove projekte za sodelovanje. # Dr. Zdravko Inzko, ki je doslej bil kulturni ataše na avstrijski ambasadi v Beogradu, se te dni odpravlja v New York. Tam bo kot član stalne komisije pri Združenih narodih zastopal Avstrijo. OBČINSKA KRONIKA Šentjakob Tudi če je uporaba slovenščine še tako nedolžna, življenjska in vsakdanja, mora o slovenskih besedah sklepati občinski svet! To je stališče občinskega predstojništva v Šentjakobu. Kajti ko je na ponedeljkovi občinski seji občinski odbornik Franc Janežič (Socialno-gospodarska skupnost) vprašal župana, zakaj so na lanskem božičnem drevesu odstranili slovenska voščila za božični mir, je dobil od župana Janeza GrelJla sledeči odgovor: po ovadbi so občinski delavci „shranili" tablo s slovenskimi voščili, občinsko predstojništvo pa je na svoji seji 6. 3. sprejelo sklep, da bodo na bodočih božičnih drevesih voščila še naprej v nemščini, za slovenska voščila mora biti naslovljena prošnja na občinski svet, ki bo o tem potem razpravljal. Torej nič novega: uporaba slovenščine se duši s pravnim formalizmom in birokratizmom. Do neenotnosti med frakcijami pa je prišlo tudi v vprašanju najemanja posojilo za izgradnjo ljudske šole (otvoritev šole bo v soboto, 19. 4. 1986 dopoldne), Socialno-gospodarska lista, Ljudska stranka in svobodnjaki so zastopali mnenje, da je posojilo treba najeti pri domačih kreditnih ustanovah, medtem ko so socialisti predlagali deželni .,Hypothekenbank". V tej zadevi bo odločitev padla pozneje, medtem se bo občina informirala pri deželni vladi o tozadevnih možnostih. Borovlje Župan Krainerje poročal o obisku delegacije občinskega predstojništva na Dunaju, da bi pridobila podporo za izgradnjo kanalizacije. Ni pa imela uspeha, kar pomeni, da bo morala občina najemati še naprej za to komunalno storitev bančne kredite z visokimi obrestmi - to pa seveda stroške za posameznike spet poviša. Odbornik Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser je privolil dodatnemu proračunu za leto 1986 le s pridržkom, ker se je pri financiranju za skakalnico v Podnu zataknilo. Globasnica Ljudsko stranko moti dvojezični napis na občinskih avtomobilih. Njen frakcijski vodja Erschen se je pri seji občinskega sveta razburjal, da menda ta dvojezičnost pravno ni krita. Pa je pri seji pogorel, saj mu je župan Sadjak odvrnil, da je ta dvojezičnost na avtomobilih povsem logična, saj so tudi soglasno sprejeli sklep o namestitvi dvojezičnih napisov v Globasnici. Nadalje so v Globasnici sklenili nakup EDV-naprave, pronicno napravo v Večni vasi, izgradnjo in asfaltiranje cest v Malo vas, Šteben in do športnega igrišča. Škocijan Potem ko je podal odbornik Gospodarske liste dipl. inž. Franc Koncilja poročilo kontrolnega odbora o finančnem zaključku za leto 1985 - občina je zabeležila preostanek nekaj več od milijona šilingov -, so letni zaključek soglasno sprejeli. Sklenili so tudi, da bodo asfaltirali cesto v Horce, ter da bo občina prispevala 100.000 šilingov za gradnjo kabin za hokejiste. V Celovcu: Sejem Prosti čas '86 Včeraj so na razstavišču v Celovcu (vhod St.-Ruprechter-Str.) odprli letočnji sejem Freizeit '86 - Prosti čas '86, ki bo trajal do prihodnje nedelje, 20. aprila. Gre torej za širok prikaz artiklov za uporabo v prostem času, na potovnaju in dopustu. Na skupno 25.000 kvadratnih metrih 370 razstavljalcev prikazuje svoje izdelke, primerne za uporabo v prostem času. Ponudba je zelo bogata, saj obsega izdelke za vodni šport kot so čolni in vsa druga oprema, orodje za brkljanje, avtomobilske prikolice za campiranje, cletroniko kot je HiFi in video, orodje in pripomočke za modelarstvo in seveda vse kar je potrebno za razne vrste športne opreme. Na sejmu so obiskovalcu na voljo številne informacijske službe za dopust in potovanja in druge kreativne možnosti oblikovanja prostega časa. Zato so na razstavi močno zastopane modelarstvo, igre vseh vrst in seveda šport, pri čemer gre tudi za predstavitev tovrstnih organizacij in združenj. V okviru sejma potekajo tudi razne prireditve, namenjene zabavi, modi, vrhunskemu športu, srečanju folklornih skupin in modernemu plesu. Prireditelji pričakujejo, da ho sejem Prosti čas '86 tudi letos obiskalo okoli 30.090 ljudi s Koroške in drugih sosednjih dežel. „KARNTNER FRUHLING - KOROŠKA VIGRED: Festival avstrijske literature Organizator tanskoietnega titerarnega festivala „Karntner Fruhling" - Koroške vigredi Det Vedernjak, je pretekii ponedeljek predstavnikom tiska obraztoži) spored tetošnjih prireditev, ki se bodo oz. se že odvijajo v koroškem giavnem mestu-v Ceiovcu. Poznavalci vedo, da je prireditev ..Karntner Fruhling" bila zasnovana kot protiutež literarnemu tekmovanju za Bachmannovo nagrado in da je v teku devetih let iz prvotnega „provokantnega" značaja prerasla v vsestrunako priznano literarno gibanje. Seveda je organizator Vedernjak v teh letih bil tarča hude kritike, včasih tudi načrtne, ki pa je s strani organizatorja nemalokrat bila tudi izzva-na. Cilj je vsekakor bil dosežen, čeprav so se v dogajanje vpletatali konflikti -posebno finančnega značaja, in je zaradi tega festival enkrat celo izpadel. Tokrat Vedernjak nima - vsaj ne večjih -finančnih problemov, ker ima za načrtovane prireditve na razpolago gotovo vsoto, ki jo je dal na razpolago kulturni minister Moritz, sicer pa bodo na prireditvah pobirali Vstopnino. Tuje treba še zapisati, da je Vedernjak v prireditve vedno vključeval tudi koroške slovenske avtorje (Ferk. Zidar). Žal pa ..Karntner Fruhling" - Koroška Vigred, razen dodanega prevoda naslova prireditve, izgublja prvotno dvojezičnost zlasti, kar zadeva spored in ostali tiskovni material. Nastop znanega pesnika Erich Frieda bo potekal dvojezično; nekaj njegovih pesmi bo v slovenščino prevedel Andrej Kokot, interpretiral pa Marijan Srienc. Prireditev bo v petek, 2. maja 1986 ob 19.30 uri v Slomškovem domu v Celovcu. Nadalje bo v prvo „Pi-salno akademijo" vključen tudi koroški slovenski pisatelj. Prireditev se bo odvijala v dveh etapah od 16. do 21. in od 21. do 27. aprila 1986 in sicer v Auli slovenici v Celovcu, prizorišče ostalih prireditv pa bo kulturna taberna Pri Joklnu in Mohorjeva knjigarna. Podrobne termine prireditev je organizator razposlal na vse pisce na Koroškem in preko nje, kulturnim ustanovam in društvom, razvidni pa so tudi na posebnih lepakih, nameščenih na ustreznih mestih. Po imenih kot so Fried, Grass, Pevny, Fischer, Jonke, Ebner in druga razberemo, da je organizatorju uspelo pridobiti Odlikovanje Med kulturniki, ki jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije počasti z ..Odličjem svobode", sta letos bila tudi naše dva zaslužna kulturna delavca Andrej Wieser iz Borovelj in Janez Lesjak iz Vrbe ob Vrbskem jezeru. ..Odličje svobod" so jima podeliti za delovanje na področju amaterske kulturne dejavnosti. Kot znano je Andrej Wieser bil dolgoletni predsednik SPD Borovlje in s tem organizator kulturnega dela v Borovljah, medtem ko je Janez Lesjak znan kot predsednik SPD ..Drabosnjak" na Kostanjah in ima velike zasluge za ureditev tamošnjega kulturnega doma. Odlikovancema iskreno čestitamo! znane in odlične pisce, ki bodo gotovo pritegnili tudi večje število ljubiteljev literature in v večjem številu obiskovali letošnji festival literature v Celovcu. Posebej še opozarjamo na literarni večer, ki bo potekal pod geslom „ACH-TUNG GRENZE! POZOR MEJA", ki bo v sredo 7. maja 1986 ob 19.30 uri Pri Joklnu, tedaj bo namreč na sporedu branje pisateljice Jeanni Ebner in bo predstavljen tudi slovenski prevod njene literature, v kateri se ukvarja s problemi meja. Gostovanje Dramska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Srce" iz Dobrle vasi je pred dnevi gostovala v Sloveniji. Nastopila je v Preddvoru pri Kranju, kjer so jo v skoraj povsem polni dvorani kulturnega doma domači gledalci lepo sprejeli. Preddvorčanom so se predstavili z igro Lucija, ki so jo pripravili ob 80-letnici društva. Pri pripravi te igre je dramski skupini iz Dobrle vsi priskočil na pomoč režiser Silvo Ovsenk iz Kranja, ki sicer pogosto sodeluje z amaterskimi gledališčniki s Koroškega. L. S. Kulturno pismo iz Siovenije V torek sta avstrijska delegacija ..Interesne skupnosti avstrijskih avtorjev" (Interessengemeinschaft osterr. Autoren) in delegacija pisateljev Jugoslavije v Ljubljani sprejeli sporazum o sodelovanju. Besedilo sporazuma je napisano v slovenščini in nemščini, podpirala pa (recimo: po dva pisatelja po 5 dni na mednarodnem srečanju na Bledu, en pisatelj 7 dni na struških večerih poezije itd.) ..Interesna skupnost avstrijskih avtorjev" bo Jugoslovanom ponudila recipročen program. Vse to pomeni, da naj bi sporazum v naslednjih letih omogočil širši „pre- času, ko Zvezo pisateljev Jugoslavije pretresajo silovite polemike o volitvah novega predsednika te organizacije. Podpis kaže, da kljub krizi, v katero je zveza pisateljev zašla, ker polovica republiških društev ne podpira kandidata Srbskega pisateljskega združenja Miodrada Zgodovinski sporazum med avstrijskimi in jugoslovanskimi pisatelji sta ga predsednika svojih organizacij: Milo Dor in Ciril Zlobec. Sporazum ima več pomenov: jugoslovanske in avstrijske pisatelje ..obvezuje" oziroma „vabi" k večjemu sodelovanju: med drugim npr. pravi, naj bi avtorji v svojih deželah na ustrezen način obveščali javnost o pomembnih pisateljskih jubilejih v sosednji državi in se bolj zavzeli za medsebojno prevajanje, v ta namen pa vzpostavili stike z založniki in predstavniki javnih občil, zlasti televizije. Sporazum predvideva izmenjavo piscev: jugoslovanska stran je npr. avstrijski ponudila program, po katerem bodo lahko avstrijski pisatelji samo v tem letu preživeli v Jugoslaviji 63 dni in sodelovali pri različnih pisateljskih prireditvah tok" misli in ljudi, kar seveda na samo književno ustvarjalnost ne bi moglo vplivati slabo ampak narobe - ..korist" od sporazuma pa bi lahko imeli tudi bralci (več medsebojnih prevodov). Sprejetje sporazuma ima še en zanimiv vidik: besedilo te meddržavne listine je tudi v slovenskem jeziku. Sam predsednik ..Interesne skupnosti" Milo Dor je dejal, da ga avstrijska stran sprejema z zavestjo, da je Avstrija dolžnica pri izpolnjevanju 7. člena državne pogodbe; s podpisom slovenskega teksta torej avstrijski pisatelji prispevajo svoj delež k uresničevanju te pogodbe. Morda pa ni odveč, opozoriti še na nadaljnji pomen podpisa tega sporazuma: do njega je prišlo v Bulatoviča. Delo v Zvezi pisateljev Jugoslavije vendarle poteka normalno, vsaj kar zadeva njene tekoče naloge. Te dni bo njena delegacija v Beogradu podpisala še en sporazum o sodelovanju: z delegacijo sovjetske pisateljske organizacije. Poleg Mila Dora sta v avstrijski delegaciji bila še Peter Vujiča in Nils Jensen, v jugoslovanski pa ob Cirilu Zlobcu še generalni tajnik Zveze pisateljev Jugoslavije Ivan Ivanji, Branko Hofman in Žarko Petan. Podpis je zbudil razmeroma veliko pozornost tukajšnjih javnih občil -upati je torej, da bodo Jugoslovani brali več prevodov avstrijskih del, in narobe, da bodo jugoslovanski avtorji lažje kot prej prihajali do avstrijskega občinstva. Jože Horvat Ljubljanski šolniki obiskaii Koroško Gašperjeva braina značka zbiižuje Siovence na obeh straneh meje Na enodnevni strokovni ekskurziji po Koroškem je prejšnjo soboto okoli sto ravnateljev iz območja Ljubljane spoznalo dele južne Koroške, bilo seznanjeno s šolsko stvarnostjo pripadnikov slovenske manjšine in prisrčno pozdravilo novega dopisnega člana Slovenske akademije znanosti (SAZU) s Koroške pisatelja Florijana Lipuša. Izlet je organiziral sosvet Gašperjeve bralne značke pri osrednjem odboru Koroških partizanov v Ljubljani skupaj z zavodom SR Slovenije za šolstvo. Gostje, med katerimi so bili tudi organizator izleta Pavle Žaucer-Matjaž s soprogo, predsednik zavoda za šolstvo Peter Wink)er in svetovalka Milena Markič, so najprej obiskali Gimnazijo za Slovence in Mladinski dom SŠD v Celovcu. Ravnatelj Reginald Vospernik je goste seznani) s trenutnim delom gimnazije, medtem ko je bivši ravnatelj dr. Pavle Zablatnik govoril o nastanku te srednje šole in o delu prvega ravnatelja dr. Joška Tischterja. Kot zastopnik - sedaj definitivnega - predsednika Karla Kircherjajedr. Valentin Inzko spregovoril o trenutnem stanju dvojezičnega šolstva ter iznašal stališče deželnega šolskega sveta, da je treba dvojezično šolstvo ohraniti in omogočiti, da se v bodočnosti pozitivno razvija. Konkretno je bilo tudi naglašeno, da so načrti za dvojezično trgovsko akademijo že pripravljeni, nadaljnji razvoj pa je vprašanje politike. Ob spomeniku Karla Prušnika-Gašperja v Kotmari vasi in med potjo so obiskovalci južne Koroške zvedeli mnogo o zgodovini partizanstva na Koroškem in druge podrobnosti iz življenja koroških Slovencev. Med drugim jim je Kristina Brenkova, avtorica, ki je od prvih začetkov podpirala izhajanje Mladega roda, predstavila pionirje tega šolskega lista, učitelje Aichholzerja, Vouka, Velika in druge. Prav tako jih je bilčovski župan Hanzi Ogris seznani) z občinskim življenjem v Bilčovsu, medtem ko jim je Bog- dan Pogačnik predstavil življenje Pavleta Kernjaka in Valentina Polanška, prof. Vladimir Klemenčič pa socialne premike na Gurah. Poučni izlet po Koroški so zaključili v Železni Kapli, kjer so zastopniki ZSO in prosvetnega društva ..Zarja" povedali mnogo iz krajevnega življenja Kaple in okolice. Peter Kuchar jim je slikovito govoril o krajevni zgodovini v obdobju Horijan Lipuš bere iz svojega dela ..Odstranitev moje vasi". Kulturni spored je zaokvi-ril mešani pevski zbor „Zarja" pod vodstvom Joška Wrulicha. zadnjih petih desetletij, o tem kako se je skupaj z drugimi fanti in dekleti kot bajtarski sin vključil v antifašistični odpor, pre-in doživlja) strahote svetovne vojne; kako je hrepenel po svobodi, tudi narodni, in kako je bil v povojnih letih težko razočaran, dokler ni marljivo delo prosvetašev ustvarilo temelje za trdno delovanje sedanjega društva. Govoril pa je tudi o tem, kako je šele določena gospodarska emancipacija omogočila samostojnejši nastop pripadnikov narodne skupnosti. Solnike iz Ljubljane in okolice sta tajnik ZSO Marjan Sturm in podpredsednik Franci Kukoviča seznanila s pomenom muzeja pri Peršmanu in s položajem v šolstvu, medtem ko je predsednik ..Zarja" Miha Travnik opozoril, da je Železna Kapla domača občina Karla Prušnika-Gašperja, Valentina Polanška in tudi Florijana Lipuša. Prav Florijanu Lipušu pa je veljala posebna pozornost, saj je bil eden glavnih namenov tega poučnega izleta tudi srečanje z njim in skromna slavnost ob dejstvu, da je bil Lipuš lani imenovan za prvega dopisnega člana slovenske akademije znanosti, ki je pripadnik narodne skupnosti na Koroškem. V imenu zbolelega predsednika SAZU Antona Ingoliča je Bogdan Pogačnik spregovoril o pisatelju in človeku Lipušu. Pogačnik je mesto in pomen Lipuša za skupni slovenski kulturni prostor izpostavil morda prav z ugotovitvijo. da je Lipušu s svojim literarnim prodorom v svet uspelo nekaj nevsakdanjega: evropska javnost o slovenskem narodu in njegovem delu ni zvedela preko pisatelja iz Slovenije, temveč preko pripadnika slovenske narodne skupnosti, ki živi izven Slovenije. O resnični podobi škofa Rožmana Kdo naj ob vseh izdajalskih dejstvih razume to .telovadbo'? In to iz ust posvečenih ljudi! Zlasti še, ker je škof Rožman sam večkrat poudarjal, da je najmanj 70 % Ljubljančanov v OF! Govoril je tudi, da „od Angležev ne pričakujem ničesar, ker so prostozidarji in protestanti, kar velja tudi za Amerikance. Ne pozabimo, da smo vojskujoča se cerkev in to bomo imeli za usodo pod vsakim režimom" (opomba: glede Angloamerikancev je tik pred polomom mislil drugače!). Ob tem in takem se nam utrinjajo različne ugotovitve. Spet in najprej ta, da je bil škof kot najvišji varuh vere in cerkveni dostojanstvenik odgovoren tudi za duhovno delovanje domobranstva pod Nemci. Dalje: proti komu je bil potreben silobran, če je bila večina ljudi v OF? Zakaj raje škof s sovjim krogom ni prešel na stran ljudstva? A škof niti z besedico ni zavrnil ničesar, kar je v bistvu vodilo v nadaljnje podžiganje bratomorne vojne! Tudi zdaj iz nobenih ust, še najmanj iz škofovih, ni prišla kaka beseda o potrebi po boju proti okupatorju, temveč so se vrteli samo okoli špekulacij o ..posluževanju okupatorja". Vrsto dokumentov je ohranjenih, da je potem v 1944. letu škof Rožman pomagal na noge tudi gorenjskim domobrancem. Tu bo mogoče našteti samo nekatere. Z domobranstvom na Gorenjskem je bilo nekoliko drugače kot v Ljubljanski pokrajini in tudi ustanovljeno je bilo kasneje. Z ljubljanskimi domobranci in škofijo niso smeli imeti legalnih stikov, a imeli so jih vseeno. Najprej je bil poslan iz Ljubljane s škofovimi navodili in blagoslovom vnet belogardist in domobranski organizator Slavko Krek, ki je bil nečak begunskega ministra dr. Mihe Kreka. Potem, ko je on prišel na Gorenjsko, so - seveda v sodelovanju z nemško policijo in gestapom ter z gorenjskimi klerikalnimi veljaki -domobranske postojanke začele naglo rasti. Škof je imel z gorenjskimi organizatorji, med katerimi so bili tudi gestapovski sodelavci, pogoste stike preko poročil. Obveščali so ga dr. Albin Šmajd, Slavko Krek, Janko Soklič, Janez Ovsenik... Čeprav je po verskoduhovniški plati gorenjsko domobranstvo sodilo pod celovški škofijski ordinariat, je nekaj vojaških kuratov na Gorenjsko poslal sam škof Rožman. To so bili tudi pater Fortu-nat Zorman, Ivan Lovšin, Krč, Klo-bovs, Jože Cvelbar, dr. Pavle Robič, Lojze Duhovnik ... Iz Ljubljane so na Gorenjsko poslali v pomoč tudi 29 častnikov in podčastnikov. Gorenjski domobranci so bili še bolj neposredno pod poveljstvom nemške policije in so se uradno tudi imenovali „Oberkrainer Selbst-schutz". Kaj so bili v resnici - čeprav so seveda imeli svoje račune, tako kot v Ljubljani - so povedali Rainer, Rosener, Krek ali Ovsenik kar sami. Slednji je rekel: ..Postojanke GD so bile v bistvu samo sestavni del oziroma pomožna policija gestapa, ali točneje povedano, posameznih gestapovskih izpostav." Gauleiter dr. Rainer pa je 3. decembra 1944 v Celovcu razglašal, da so na Gorenjskem ustanovili enote samoobrambe in se pohvalil: „... ustanovil sem .Oberkrainer Selbstschutz', in prav jaz sem jim dal posebna navodila..." Tudi Rosener je to potrdil: ..Slovensko domobranstvo je bilo podrejeno meni kot komandantu korpusa". Tako tudi gorenjsko domobranstvo, saj so ga proti koncu združili. 2) Glede domobranske prisege in škofovega odnosa do nje zadostuje, če navedem samo bistveno. Škof dr. Rožman, kot je bilo že velikokrat zapisano in dokumentirano, je kar dvakrat prisostvoval prisegi domobrancev, kar še danes povzroča hudo kri. Ti dve prisegi sta bili ob prisotnosti SS generala Rosenerja, njegovega štaba, generala Rupnika in domobranskih oficirjev ter škofa Rožmana opravljeni na ljubljanskem stadionu. Prva 20. aprila 1944, kot Rose-nerjevo darilo Hitlerju za 55. rojstni dan, druga pa 30. januarja 1945 na čast dnevu, ko je Hitler 1933. leta prevzel oblast! Ta navedba bi glede na prostor zadostovala, toda vsaj nekoliko si oglejmo škofov delež pri tem. Brez besedila prisege ne bo mogoče govoriti o potrebnem, zato si oglejmo ta tekst! ..Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom, vestno izpolnjeval svoje dolžnosti za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomaga!" Prisega ima torej vse potrebne elemente, hkrati pa je taka, kakršno je bilo gledanje in delo belogardizma in škofa zraven. Tu je potrebno še navesti, da je škof sam - ne morda dr. Lenček kot najvišji domobranski kurat ali kdo drug - bral pred prisego mašo, pri drugi prisegi pa je samo prisostvoval. A kaj je v zvezi z njim tu pomembno? (se nucfaZ/Mje) ,,Luštno je vigred" v Kotmari vasi S pestrim sporedom je Stovensko prosvetno društvo Gorjanci minuto nedetjo pospremito Kotmirčane v vigred. Čeprav je isti dan še snežito, se je v kotmirški šotski tetovadnici razvito topto vzdušje na prireditvi, ki je bita [etos pod gestom „Luštno je vigred". Uvod sta napravita domači mešani pevski zbor Gorjanci pod vodstvom Stanka Wruticha in Atojz Angerer, ki je predstavit občinstvu pesmi Franceta Prešerna, ki jih je te-ta spesnit v stovenščini in nemščini. Otroška in mtadinska skupina Gorjancev, ki sta ju vodita Uši Schettander in Joško Pack, sta pokazati, da vetja pozornost društva v Kotmari vasi detu z mtadi-no. Kajti s štirimi pesmimi je petgtava predšotska skupina pokazata, da korajžno stopi na oder in prepeva (predvsem mtadinska skupina z zao- kroženim instrumentatno-pevskim programom v več jezikih), da ima sotidno znanje, ki mu radi prisluhnemo. Toda mtadi Gorjanci tudi radi zaigrajo. S tremi komadi („Rasti, rasti", ^Medvedek gre v šoto" in „Sreča in nesreča" avtorice Jane Mitčinski) so pod vodstvom učitetjice Rezike Iskra in Marije Wakounig pokazati, da je nekaj šisto mtadih tatentov, ki se z veseljem vživijo v vtogo vrtnarja ati medvedka. Pripomniti bi bito morda te treba, da so trije komadi te preveč za tako prireditev. Vigredno prireditev Kotmirčanov so zaokrožite še recitacije, pesmi in dve gostujoči skupini: Rauschetesee-Ouintett pod vodstvom mag. Franza Schofneggerja in družinsko petje Scheriau (Famitiengesang Scheriau) iz Kotmare vasi. Obe skupini sta spored popestriti z ubranim petjem, skupina Rjavškega jezera pa je dobro pri-jatetjstvo podčrtata še s pesmijo „Po-zimi pa rož'ce ne cveto". Korajžni, najmiajši,,Gorjanci", ki so zapeti pod vodstvom Ušije Schettan-der. Loče - obračun pestre kuiturne dejavnosti Dne 12. t. m. je imeto SPD „Jepa-Baško jezero" svoj redni občni zbor pri Pušniku v Ločah. Poteg oficiet-nega dela sta data temu dostojen okvir še domači moški pevski zbor in predvajan fitm po Prežihovi noveti: Boj na požiratniku. Okrog 50 dru-štvenikov je bito navzočih, osrednji kutturni ustanovi pa sta zastopata Tomaž Ogris in Nužej Totmajer. Po uvodnem pozdravu je stedito tajniško poročito, iz katerega je bita razvidna dejavnost društva čigar gtavni činitetji so - moški pevski zbor, tamburaški ansambet, mtadinska skupina iz Ledine in vokatno instru-mentatni kvintet „Jepa". Pesmi odnosno gtasbeni komadi te-teh so biti detno posneti na cetovškem radiu. Otroški zbor, ki seje bit nekajkrat kar uspešno predstavit, trenutno nima vodstva. Detovanje se zrcati predvsem v koncertih, družbanih večerih, miktavževanjih, materinskih proslavah, športnih prireditvah, fot-ktornih večerih itd. Omembe vredno je tudi branje pisatelja Turrinija v Ločah ob predstavi drame „Lov na podgane". Številna so tudi gostovanja naših skupin; med drugimi: tamburašev v Ženevi, Frankfurtu, Vidmu, po Jugo-staviji; moškega zbora v Mihstattu, nekajkrat v Sloveniji ter kvinteta „Je-pa" v okviru kutturne revije v Vuzenici ter po domačih krajih. Članstvo je urejeno, te obiski naših prireditev nazadujejo in niso zadovoljivi. Pogrešati je tudi nekega primernega razmerja do nemško govorečih kutturnih skupin v občini, preko vseh predsodkov in različnih mnenj. Podpora s strani občine bi tahko bita večja, tako materiatna, kot tudi ideetna, vendar so tozadevno tudi naša prizadevanja včasih pomanjktjiva. V cetoti je potožaj društva oceniti za stvarnega, okotiščinam primernega. Finančno stanje je v redu, proti razrešnici odboru ni bito ugovora. Stari odbor je bit z majhnimi razti-kami v gtavnem potrjen, predsedniško meso pa je prej ko štej potrebno pomtaditve. Poteg generacijskega probtema so tudi odtenki dvotirnosti našega kutturnega detovanja na Koroškem nekam prisotni in stvari sami ne ravno koristni. Več čuta odgovornosti od dejansko cetotnega odbora in manj ambicioznosti do medsebojnega, osebnega uvetjavtja-nja bi bito po mnenju predsednika Francija Černuta kar najbotj v prid društvu. V zaključnih besedah je izrazit upanje, da bo čimprej mtajši rod prevzet vodstvene poste in tako primerno pritagodit detovanje današnjemu času, da bo cetotno deto pote-kato na stvarni podtagi, ker je cena previsoka za vsako poigravanje. V sptošni diskusiji je bito predvsem še govora o negativnem stališču občine do dvojezične skupine v enem izmed otroških vrtcev in odklonjene subvencije stovenski Gtasbeni šoti; predtagani so biti prizivi na pristojnem mestu. Za zaključek se je še enkrat ogtasit moški zbor in nato je stedit fitm, ki je dokaj odjeknit med zbranim občinstvom. Novi odbor sestavtjajo: Franc Černut predsednik, Štefan Ressmann podpredsednik, Joško Wrotich tajnik, dr. Janko Tischter mt. tajnikov namestnik, Mirko Singer btagajnik ter nadatjnjih 5 čtanov ožjega in 6 čta-nov razširjenega odbora. F. Č. Novosti s piiberškega območja # V Šmihelu je pred nedavnim srečat Abrahama znani in priljubljeni trgovec Adolf Krivograd, mož, ki je s svojo pridnostjo, znanjem in vztrajnostjo skupno z ženo, takorekoč iz nič začet in ktjub temu ustvarit trgovsko podjetje, kakršnih je te mato v našem kraju. Njegova podjetnost in pridnost sta znana, tako da njegovo ime jamči za kvahteto, kar pomeni, da trguje sotidno in pošteno. To je tudi povod, da je njegova trgovina žeto obiskovana, saj se pri Krivogradu dobi vse kar potrebuješ. Jubitantu Adotfu Krivogradu ne bi prisodit, da je že 50 tet star. Vedno je mtadeniško razpoložen in vsestransko aktiven ter mož ponosa in zavesti k svojemu narodu. Poznamo ga kot vnetega zagovornika naših pravic in tako se razdaja za skupnost v zavesti, da bomo preživeti te, če bomo trdni in neustrašeni. Jubitantu ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z žetjo, da bi se tudi v bodoče tako uspešno prizadevat za pravico, sporazumevanje in enakopravnost. Žetimo, a bi še enkrat tako dotgo živet ter uživat in detat za dobrobit naše skupnosti in za ohranitev naše domače slovenske besede. # Nagelče - Libuče: Pred kratkim sta stopita v zakonski stan Danica Čik in Martin Mohar. Nevesta Danica Čik izhaja iz znane pd. Kušejeve družine trpinov iz Libuč in je nastavtjenka Posojitnice Ptiberk; ženin Martin Mohar pa je doma v Nagetčah ter sin Pušnikovega očeta, kateri je prejet ztato partizansko odlikovanje Jugostavije. Moharje zapo-sten v tovarni cetutoze Obir. Mtademu paru iskreno žetimo sreče, zdravja, medsebojnega razumevanja in zdravega naraščaja. Žetimo, da bi njuna skupna pot bita vedno čista kot sonce, in da bi pogumno stopata po stopinjah svojih prednikov za naše pravice. # Drveša vas pri Piiherku: Pred nedavnim je ob vznožju Libuč na svoji domačiji praznovata svojo 80-tetnico Hetena Potcer. Poteg sinov z družinami so jubitantki prišli čestitat prijatetji in znanci, med njimi župan mestne občine Ptiberk Franc Mikusch in predstavnika Posojitnice Ptiberk, in Enotne tiste Ptiberk. Ktjub tetom je jubitantka še vsa mtadostna in potna zanimanja za dogajanja doma in po svetu, še posebno za dogajanja, ko gre za pravice naše narodne skupnosti na Koroškem. Potcerjeva mati je šta s svojim možem trdo pot protetarcev-detav-cev. Vedno se je prizadevata za pra- v nedetjo 11. maja 1986 IZLET V ZLOGLASNO NACISTIČNO TABORIŠČE MAUTHAUSEN Prijave: do 25. 4. 1986 na Posojit-nici Ptiberk, tet.: 0 42 35/25 83 Prostovoljni prispevki za vožnjo, za hrano skrbi vsak sam. Stovensko prosvetno društvo ..Edinost" Ptiberk in Posojilnica Ptiberk priredita tudi tetos ob obtet-nici zmage nad fašizmom vice matih zatiranih. Ktjub trdemu življenju pa jubitantka ni obupavata in tožita, nasprotno s svojim značajem za pravično stvar je bodrita še druge. Z neizmerno pridnostjo svojih delovnih rok in odpovedovanjem sta si z možem Tonejem postavita prijeten dom, v katerem sedaj uživata svoj zastuženi pokoj. Jubitantka je rada obiskovata naše prireditve, ztasti tiste, na katerih smo izpričevati našo narodno zavest in pripadnost. Ob njenem prazniku žetimo naši jubitantki, da bi z možem še dotga teta uživata srečo in zdravje v njunem domu, na katerega naj vedno sije prijazno sonce, iz njega pa naj izžareva ptemenita toptota Potcar-jeve matere. ikej Občina Bitčovs vabi na KULTURNE DNEVE V B1LČOVSU od 12.-27.4.1986 W Sobota. t9. 4.: Vigredno petje - Sangerrunde Ludmannsdorf, v avli ljudske šote. Gostje: MGV Maria Etend # Ponedeljek, 21 4 : „Te!evizija v družini - vzroki pogostega giedanja teievizi- je", v avti ljudske šoje. Predavatejj: dr. Giinther Stotz # Petek, 25. 4.: ..Pretežno vedro do veselo" v avti ljudske šote Poje Adi Peichl, pri ktavirju Erwin Zack, oba iz Mestnega gledatišča v Cetovcu Začetek vseh prireditev je ob 20.00 uri # Nedeija, 27. 4.: Skupni pevski popoldan, ob 14.00 uri v avti tjudske šote Sodetujejo: Sangerrunde Ludmannsdorf, SPD ..Bilka", lovski rogovi in Land-jugendgruppe. Prireditve SELE TEČAJ ZA OBREZOVANJE !N ( EP1.1ENJE SADNEGA DREVJA v soboto 26. 4. 1986 ob 8.00 uri pri Ku-hlnu, Sele-Borovnica Prireditelja: KPD ..Planina" in Slovenska kmečka zveza DGBRLA VAS V okviru 80-)etnice SPD „Srce", ponovitev igre LUCIJA (Einžgar- Militarov) v soboto )9. 4. 1986 ob 20.00 uri v Kultur-nem domu v Dobrli vasi Režija: Silvo Ovsenk Slovensko šolsko društvo, otroški vrtec Škofiče in SPD ..Edinost" Škofiče vabita na VEČER STARŠEV z diskusijo na temo: STARŠ! - OTROC! - SO!A, EN1F AL! DVOJEZIČNO v petek 25. 4. 1986 ob 20.00 uri v otroškem vrtcu Škofiče Gost: univ. prof. dr. Peter Gstettner PLIBERK V!GREDN! KONCERT MEPZ „PODJUNA" v soboto 26. 4. 1986 ob 20.00 uri v gostilni Švarcl v Pliberku Nastopajo: Štanjelski pavri MePZ ..Podjuna" iz Pliberka Mlada Podjuna MoPZ Kralj Matjaž. Posojilnica-Bank Pliberk in Naš tednik vabijo ŠT!R!DENVN! !Z! E! V ČRNO GORO - od 8. do 11. maja 1986 8. maj: 2.45 Odhod iz Pliberka preko Do-brle vasi. Železne Kaple na Brnik 6.05 Polet letala v Črno goro (Tivat) 7.10 Iz Tivata avtobus do Budve (hotelsko naselje Bečiči na bazi polpenziona, vse sobe tuš, WC) 9. in 10. maj: kopanje, sprehajanje, izleti 11 maj: po zajtrku z avtobusom v Dubrovnik (proti čas za individualni ogled mesta) ter ob 23.oo uri odlet letala na Brnik Pavšalna cena na osebo: 2.680.- šil. Prijava je veljavna z vplačilom cene 2.680 šil., na konto 11572 pri Posojilnici-Bank Pliberk. Podijska diskusija KONEC GOSTO!J! BNOS1! Kamzinozemci, azilanti in manjšinami? vpetek 18.4. )986ob20.00urivCentruza izobrazbo odraslih, Celovec, Ginzkey-gasse2 Slovensko prosvetno društvo ..Obir" na Obirskem vabi na REDN!OBČN!ZBOR v petek 18. 4. 1986 ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem V okviru občnega zbora bomo. predvajali slovenski film ..Cvetje v jeseni" TEMELJ! ZAKONSKE !N DRUŽ!NSKE SREČE W v soboto 19. 4. 1986 od 14.00 do 20.00 ure v farnem domu v Šmihelu Prireditelja: KPD Šmihel in Referat za družine pri Katoliški prosveti # v nedeljo 20. 4. 1986 od 9.00 do 16.00 ure v farnem domu v Šentjakobu Prireditelj: Referat M družine pri Katoliški prosveti Referenta: dr. Metka Klevišar, zdravnica iz Ljubljane in dr. Marjan Šef, duhovnik in zdravnik iz Ljubljane CELOVEC KV!Z za prehodni pokal v Modcstovcm domu vpetek 18.4. 1986obl9.30urivModesto-vem domu Sodelujejo: Provincialna, Slomškov dom in Modestov dom TEDEN SLOVENSKEGA EHJMA Šentjakob v Rožu: # vpetek 18.4. t986ob)5. uri v kinu Janach - mtadinski fitm..PASTtRC!" # vpetek t8. 4. 1986 oh 20.00 uri v kinu Janach-vzgojni fitm Učna teta izumitetja POLŽA" Čajna: # v soboto t9. 4. t986 ob 20.00 uri v kinu up Čajni fitm ..PUSTOTA" Predavanje: „MOJA DAR!TEV - NAŠA DARDEV v četrtek. 24. 4. 1986 ob 19.30 uri v farnem domu v Selah Prireditelj: župnik Valentin Gotthardt KAZAZE POGOVORN! VEČER NA TEMO ^3. SVET" Večer bo oblikoval kpl. Pep Marketz. Mladinci iz okolice Kazaz, prisrčno vabljeni, da se zberete ob 20.00 uri v župnišču v Kazazah. ŠMIHEL CEP! JENJE SADNJEGA DREVJA v soboto 26. 4. 1986 'ob 13.00 uri pri Kučeju v Strpni vasi Predavatelj: dipl. inž. France Lomberger Prireditelj: KPD Šmihel in Slovenska kmečka zveza Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na SREČANJE MLAD!NSK!!! ZBOROV W vnedeljo20.4. 1986obl4.30urivfarni cerkvivŠkocijanu Nastopajo: otroške skupine iz Podjune * vnedeljo27. 4. 1986obl4.30urivfarni cerkvivšentilju Nastopajo: otroške skupine iz Roža Slovensko prosvetno društvo „Zarja" Železna Kapla vabi na igr« „KOMAJ DO SREDNJ!!! VEJ" v soboto 19. 4. 1986 ob 20.00 uri v farni dvorani v Železni Kapli Gostuje igralska skupina SPD ..Danica" iz Šentvida v P. CELOVEC NASTOP UČENCEV G!ASBENE ŠOLE v sredo 23. 4. 1986 ob 19.30 uri v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4 Prisrčno vabljeni! Slovenski špornti klub Obir vabi na REDN! OBČN! ZBOR v soboto 19. 4. 1986 ob 19.30 uri v hotelu Obir v Železni Kapli Po občnem zboru sledi karate demonstracija in video film o športni dejavnosti Kluba. HODIŠE OBČN! ZBOR SP!) „ZVEZDA" v soboto 19. 4. 1986 ob 20.00 uri pri Hah-narjunaPlešerki DUNAJSK! KROŽEK v petek 25. 4. 1986 ob 19. uri v gostilni Weidinger, Dunaj IV, Danhauserg. 3 Predavanje Petra Kovačiča iz Ljubljane Revija 21MM) in kuhurni trenutek v Slove-niji Po predavanju družabni del Organizacijski prispevek znaša 140 šilingov MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 17. aprila 1986 Za 100 dinarjev dobite 4.00 šil. Za 100 dinarjev plačate 5.25 šil. Za 100 lir dobite 0.99 šil. Za 100 lir plačate 1.05 šil. Za 100 mark dobite 694.00 šil. Za 100 mark plačate 710.30 šil. Srečanje pravnikov iz Siovenije, Maiije in Koroške v Biičovsu Vdneh4. in5. aprilajebilpri Mikiavžu v Biičovsu protiobisk društva „Pravnik" iz Trsta in strokovno srečanje pravnikov iz Slovenije, Italije in Koroške. Srečanje je otvoril predsednik dr. Franci Zwitter ter opozoril na pomen takih srečanj in na nekatera skupna vprašanja pravne narodnostne zaščite, ki nas vse povezujejo pa tudi izzivajo. Dr. Grilc je govoril o trenutni narodnostni problematiki na Koroškem. Dr. Gerbec je omenil prvo družabno srečanje v Repentabru, zadnji dogovor v Portorožu in seminar študentov na ljubljanski pravni fakulteti ter se bavil tudi s problematiko medsebojnih odnosov in z raznimi organizacijskimi vprašanji. Dr. Godnič je razpravljal o tre- V soboto je prebivalstvo občine Bilčovs beležilo dve premieri-otvo-ritev prvih kulturnih dnevov občine in prvi koncert ..Bilke" pod motom ..Naša vigred". Prizorišče prireditev je bilo v avli ljudske šole v Biičovsu. V nabito polni avli je zbrano publiko pozdravila in otvorila kulturne dneve v Biičovsu občinska odbornica Štefi Ouantschnig. referentka za kulturo v občini. Prvi dan kulturnih dnevov je bil v znamenju kulturne dejavnosti Slovenskega prosvetnega društva „Bil-ka", ki se je predstavilo s pestro paleto pevske in instrumentalne glasbe ter recitacijami. Nastopili so MePZ pod vodstvom Joška Boštjančiča, MoPZ, ki ga vodi Mirko Lau-segger. mladinski pevski zbor, pod vodstvom Jožka Kovačiča, otroška skupina „Otroške ure", vodi Rezi Kolter, recitatorji in učenci Glasbene šole. V imenu Slovenskega prosvetnega društva ..Bilka" je številno publiko pozdravil predsednik Tomaž Gasser in obenem deponiral željo, da bi ta nova oblika koncerta, pod motom „Naša vigred", postala tradicija. Bilčovski prosvetaši, skupno z glasbeno šolo, so na sobotni otvoritveni prireditvi bilčovskih kulturnih dnevov pokazali izreden zanos kulturne dejavnosti in s tem dokazali, da so pomemben kulturni faktor v občini, poln idealizma in stremljenja po še boljših uspehih. Še posebno je treba naglasiti prispevek mlade in naj- nutni organizacijski šibkosti društva ..Pravnik" in o nerazrešenih problemih s študenti in se drugače izrekel za sodelovanje in medsebojno povezavo. Naslednjega dne 5. aprila je bil po pozdravnih besedah predsednika dr. Francija Zwitterja, strokovni del srečanja. Najprej je predaval dr. Franc Gerbec o ..temeljnih značilnostih novega zakona o deviznem poslovanju" ter sploh o ekonomskih in kreditnih odnosih s tujino, nato pa je Janez Urbas govoril o nekaterih značilnostih ureditve blagovnega prometa in storitev s tujino. Referatom je sledila živahna diskusija, ki je opozorila na nekatere nejasne in nezadovoljive ureditve, v kolikor nekatera vprašanja v novi zakonodaji sploh niso upoštevana. mlajše generacije, tako na glasbenem kot instrumentalnem področju, kar je prepričljiv garant, da kulturna dejavnost na sončnih Gurah ne bo izumrla. Kot že ime koncerta pove „Naša vigred" je bila sobotna prireditev v znamenju te pomladi. To pa niso potrdili samo izvajalci programa, temveč tudi publika, ki je na pobudo Jožka Kovačiča, skupno s pevci zapela „Prišla bo pomlad" in tako tudi premostila mučno pavzo. Ta način ljudskega petja namesto pavz, je sicer nekaj novega, vendar v premislek, da bi se udomačil med našim prebivalstvom. Tozadevno sta dr. Franci Gerbec in minister dr. Lojze Ude obljubila definitivne odgovore odnosno pojasnitve vdoglednemčasu. Po kosilu so se sestali predstavniki posameznih društev na kratkem sestanku za rešitev nekaterih organizacijskih in programskih vprašanj. Sodelovala je tudi dekanica pravne fakultete Šelih-ova, ki je poročala o uspešnem poteku seminarja študentov v času od 14. do 16. marca s sledečimi sklepi oziroma dogovori: 1. V bodoče bo pravna fakulteta vabila na seminar direktno Kluba na Dunaju in v Gradcu ter forum v Trstu pri društvu ..Pravnik" (termin med 15. 3. in 15. 4. vsako leto). 2. Kot stalna ustanova bo dan pred kongresom pravnikov v Portorožu vedno sestanek z zamejskimi pravniškimi organizacijami za koordinacijo sodelovanja in letnih akcij, zlasti za planiranje termina in vsebine letnega strokovnega (in družabnega) srečanja. 3. O lastnih prireditvah in aktivite-tah naj bo stalna medsebojna informacija (vabila na zborovanja in teča- formiranje neke sekcije ali odbora za pomoč zamejcem pri njihovi borbi za uresničitev mednarodno-pravnih manjšinsko-varstvenih dokumentov (študij hitre ekspertize, strokovna mnenja itd.) 5. Tov. dr. Godnič je govoril o problemih tržaških pravnikov ter predlagal, da naj sodelujejo na strokovnih srečanjih tudi pravniki iz zamejstva z referati. 6. V krog za pripravo pravnega slovarja (vil jezikih) naj se vključujejo tudi pravniki-strokovnjaki iz zamejstva (pravna enciklopedija). 7. Zaposlovanje pravnikov! „Srečanje v Hodišah" Koroški Slovenci in pa sploh slovenska kultura na Koroškem, se močno prizadevajo ustvariti na Koroškem doborososedsko vzdušje in to ne le z besedami, temveč z dejanji. Najlažje pride do takšnih akcij seveda na kulturno-prosvetnem področju. Eno izmed številnih slovenskih prosvetnih društev, ki se prizadeva ustvariti takšne dobrososedske odnose, je tudi Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" iz Hodiš. V nedeljo je ..Zvezda" vabila na kulturno prireditev ..Srečanje v Hodišah", katere so se poleg domačih prosvetašev udeležili tudi hodi-ški župan Gottfried Schoffenegger, podžupan Walter Samonig, župan občina Otok Nikolaus Lanner ter predstavniki naših narodnopolitičnih organizacij. Na lepo uspeli prireditvi so poleg domačega mešanega pevskega zbora ..Zvezda" sodelovali še dekliški zbor iz Sel, Barental-Trio in sosednji MGV Reifnitz (moški pevski zbor Ribnica). Bil je lep popoldan poln pevskega užitka, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. Uvodna prireditev Kuiturnih dni občine Biičovs: Koncert ,,Naša vigred" Posloviti smo se od odtočne borke proti fašizmu Zofije Uies Neizprosna smrt se je že kar nastanila na piiberškem območju in nam zopet iztrgala iz naše srede, tokrat zvesto narodno delavko in trpinko Zofijo Ules, rojeno Simon iz Libuč. Čeprav je pokojna že dalj časa bolehala, je novica o njeni smrt prišla nepričakovano, ter boleče odjeknila po deželi. Spet smo položili v grob zvesto članico naše narodne skupnosti, kije svoje poslanstvo kot žena in mati zvesta svojemu poreklu, izpolnila v polni meri. Njej tudi veljajo Gregorčičeve besede: ...„da ni dolžan storiti le to, kar veleva mu stan, temveč kar zmoreš, si storiti dolžan". Pokojna Zofija Ules se je rodila pred 73 leti kot ena izmed petih otrok bajtarskih staršev, ki so si morali služiti vsakdanji kruh kot dninarji - hlapci in dekle. Zofija je le kratko uživala družinsko toploto domačega ognjišča. Mater in nebogljene otroke je zapustil oče in odšel v svet, ne da bi se brigal zanje. Zato se je morala mati pri kmetih udinjati za skromen zaslužek, da je na večer lahko dala lačnim otrokom večerjo. Družino pa je zadela še nadaljnja nesreča, ko jim je ogenj uničil skromni dom in so bili na cesti brez strehe nad glavo. To je privedlo tudi do tega, da so morali mladoletni otroci iti za pastirje in se tako prebijati skozi trdo življenje. Ta kruta odvisnost od drugih se je globoko zarila v Zofijino notranjost in jo napravila v prekaljeno delavko, ki je znala mojstrsko obvladati tegobe njene trde življenjske poti. Kljub trdotam življenja ni nikdar zgubila upanja, da morajo priti lepši dnevi. Navkljub vsem težavam, je vso skrb vložila v vzgojo svojih otrok v delavne in poštene člane naše narodne skupnosti. Zaradi odpovedovanja in trpljenja navajena tegob, in v prepričanju da je le z borbo možno raztrgati verige krivičnega sistema, se je v zadji vojni brez oklevanja povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem in lahko rečemo, uživala na stvari, da končno lahko pomaga strgati okove krivic, katerim je bila izpostavljena. Razdajala se je za osvobodilni boj kot le redko kateri. Ni kazala strahu, pa čeprav je šlo včasih tudi za glavo. V Pliberku je kot obveščevalka vzpostavila obveščevalno mrežo na vse strani in zbirala somišljenike za narodnoosvobodilni boj. Pri njej so se stikale vse kurirske vezi, pri njej je bila javka za vse tiste, ki so se odločili za boj proti fašističnemu zavojevalcu. Za partizane je v takratnem rjavem Pliberku organizirala prehrano ter v lekarni tudi zdravila in obveze za ranjene partizane. Zofija ni poznala strahu in prav zato je zmogla drzne akcije in to kljub temu, da gestapovski aparat ni počival. Vedno se je znašla in znala ukaniti nacistično soldatesko, še posebno pa pliberške „Siegtreiberje". Njene vezi in obveščevalna služba so bolj delovali kot telefon - še predno so pliber-ška policija in njeni hlapci krenili na lov na partizane, je že šlo na vse strani obvestilo, pazite se, policija pride. Zavzela se je tudi za dva angleška pilota, ki sta se s sestreljenega bombnika rešila s padalom. Skrila ju je in preskrbovala s hrano tako dolgo, dokler niso prišli partizani in ju spravili na varno. Srečna je bila, da je lahko pomagala, sicer popolnoma tujim ljudem, vendar ljudem, ki so se prav tako borili za svobodo in uničenje nečloveškega fašizma. Po vojni sta jo oba, z njeno pomočjo rešena pilota obiskala in se ji še enkrat zahvalila za njeno smelo dejanje. Ona pa je v svoji skromnosti rekla, da je bila to njena dolžnost kot slovenska antifašistka. Šele po vojni v mesecu maju, ko so se uresničile želje milijonskih množic in ko je zasijala zlata svoboda, je Zofija Ules svobodno zadihala. Bila je srečna, da je končno zmagala pravica. Tistega maja pa sta se vrnila tudi brata Polda, ki je bil partizan in Anza, ki je preživel taborišče smrti v Dachau-u. Bil je lep maj kot še nikoli poprej. Po končani vojni pa je morala pokojna Zofija zaradi njenih zaslug za uničenje nacizma še mnogo pretrpeti. Vendar ni klonila, šla je svojo pot ponosno in v zavesti, daje bil njen boj pravičen. Z možem Tinetom sta v Pliberku upravljala malo vrtnarstvo, ki sta ga najela od tukajšnjega grofa. Počasi sta si z vztrajnostjo in pridnostjo zgradila na nekdanjem pogorišču nov dom. kjer sta na jesen življenja uživala svoj zasluženi pokoj. Za vsa junaška in plemenita dejanja v času naše velike bitke za narodov obstoj, ČESTITAMO Na Bregu pri Rožekuje pred dnevi obhajala 55-letnico Oti-lija Gabriel, odbornica KD „Peter Markovič" Jubilantki ob njenem prazniku čestitamo z najboljšimi željami. Številnim čestitkam se pridružuje tudi EL Rožek. pa je pokojna prejela tudi številna priznanja - častni znak za osvoboditev Avstrije, Priznanje Osvobodilne fronte: predsedstvo SFR Jugoslavije pa ji je podelilo Spominsko medaljo kot priznanje in hvaležnost za sodelovanje v času narodnoosvobodilne vojne. To so le majhna priznanja za njeno plemenito delo. Vsega tega, kar je storila, se sploh ne da poplačati. Veliko njenega dela in doprinosa v zadnji vojni je zapisanega, veliko tega pa je odnesla za večno v grob. Bila je preskromna, da bi se ponašala s to stvarjo, ki jo je smatrala za svojo dolžnost. Ko smo se poslavljali ob odprtem grobu od trpinke in velike žene našega časa in naroda, smo se poslavljali od nje skromno, kakor je bilo skromno vse njeno življenje. Pri tem pa moramo na žalost ugotoviti, da si nihče ni vzel potrebnega časa. da bi ob slovesu te zaslužne žene, izrekel za vse njeno plemenito delo prisrčno hvalo. Plemenito srce naše sodelavke in borke je sicer prenehalo biti, spomin nanjo pa bo vedno med nami in v nas. Žalujočemu možu in svojcem velja naše globoko sožalje. Franc Petek SPOMINI 57 S Koroškega umakniti se nisem hote), moja hči in sin sta tisti čas študirala in beg v Jugoslavijo se mi je zdel popolnoma neprimeren. Začel sem pač opravljati naložene vojaške dolžnosti, vendar pa jim moj način dela ni bil po volji. Stvar je namreč bila ta, da sem moral kot zdravnik vojaške obveznike razporejati v kategorije po sposobnosti. Vodilni funkcionarji in pa uradniki so morali biti razporejeni v kategorijo A, sicer teh dolžnosti ne bi smeli opravljati. Jaz pa sem se držal svojih zdravniških pregledov. Bil je tukaj npr. »Standartenfiihrer«, vodja okraja, ki bi kot tak moral imeti sposobnostno stopnjo A. Imel pa je protezo in jaz sem mu dal stopnjo B. Brž je prišel k meni vodja komisije in se kar za glavo prijemal zaradi moje odločitve. Nekaterim uradnikom sem seveda pomagal do njihove A stopnje. Prišel je k meni kak, ki je slabo videl, pa sem mu rekel, naj pride drugič, ko bo bolj jasno vreme kot pa je danes, ko je pretemačno in ko bom njegov vid lahko bolje ocenil. Delov komisiji za nabor je vsekakor bilo takšno, da bi me pred ljudmi najlažje kompromitiralo. Ker pa z mojimi odločitvami kmalu niso bili več zadovoljni, sem po štirih tednih dobil odpustnico, na kateri je pisalo, da sem za nemško vojsko nesposoben in - spet sem bil doma. Na ta ali oni način so skušali tedaj kompromitirati pred ljudmi vse naše akademike pa tudi nekatere avstrijske antifašiste. Tako tudi npr. sodnika Gregorija, ki je pozneje bil sodnik v Maier-Kai-bitschevem procesu. Vsi so dobivali takšno delo, da bi se pri ljudeh očrnili. Vse to je seveda malo pomembno, zanimivo je bolj osebno, ampak dejstvo je, da smo vztrajali vsak pri svojem normalnem delu do zadnjega in da pozicij na Koroškem nismo zapustili do skrajnosti. Kljub sprejemu pri Pawlovskem so se začela preganjanja posameznih vidnejših Slovencev. Izgnali so Starca. Tudi Tischler je bil prestavljen in sicer sprva v Beljak, kjer so mu v gimnaziji priredili demonstracije. Vendar pa je bil kot zelo dober šolnik sposoben, da je s svojim osebnim nastopom paraliziral akcijo na gimnaziji. Kljub temu je pozneje končno moral oditi v Bregenz, za kar je neposredni povod bil nek spor po telefonu z Maier-Kaibitschem. Menda sta po telefonu govorila o nekem šolskem vprašanju, pri čemer mu je dr. Tischler nekaj odločno povedal in že jutridan je bil prestavljen v Bregenz. Bilo je tudi nekaj slovenskih duhovnikov, ki si nikakor niso pustili dopovedati, da z glavo skozi zid ne moreš. Naj omenim primer župnika Polaka v St. Lipšu - svoj čas je bil v Ameriki. Na prižnici je nekaj govoril proti nacionalistom, zato so ga poklicali na gestapo in mu grozili s koncentracijskim taboriščem Dachau, če ne bo odnehal. Bil je dvakrat pri meni in prigovarjal sem mu, naj se v tem položaju na prižnici vzdrži protinacističnih izjav. Dopovedoval sem mu, da v tem položaju nima smisla reševati načelnih vprašanj z idejnimi prijemi, ker nimaš opraviti z idejnim nasprotnikom, ampak z golo silo in z bikom se pa vendar nima smisla bosti na idejni način, z idejnimi argumenti. On pa žal teh nasvetov ni ubogal in je trmasto ponavljal: »Jaz se ne bom vdal, jaz se ne bom vdal!« Res je kmalu v pridigi zopet nekaj takega povedal in odpeljali so ga v Dachau, kjer je tri mesece pozneje umrl. Bilje starejši človek in moral tam nositi težko kamenje, česar seveda ni prenesel. - Moje gledanje je bilo to, da se proti sili ne da delovati drugače kot s silo, tiste pa žal tedaj nismo imeli na razpolago. Žrtev novih razmer je postal tudi župnik Poljanec. Bil je zelo vehementen značaj in si je osebno pridobil zelo hude nasprotnike v svoji župniji. Ti so ga v novem položaju hoteli na vsak način uničiti. Nekdo mu je nasvetoval, naj pobegne in mu dal tudi tisti naslov, ki so ga pozneje dobili pri njem. V svoji naivnosti je Poljanec dal, da mu je kuharica zašila nekaj denarja v jopič. Nek Rabelj in pa gostilničar Mayer v Škocjanu sta ga baje ovadila in v Pliberku so Poljanca aretirali. Seveda so našli pri njem zašiti denar. Vse pa je bilo samo povod, da so ga lahko zaprli. Poljanec je bil starejši človek in ni mogel več prenesti tega udarca, psihično je popolnoma propadel. Potem ko so ga izpustili, sem ga tudi še pregledal. Bil je vsekakor bolan, kaj pa je bil pravi vzrok njegovi smrti kmalu nato, ne morem reči. Bolehal je na ledvicah in verjetno je bil tudi prehlad, ki mu je to bolezen poslabšat, vzrok za smrt. Seveda pa je to samo moje mnenje in nikakor ne morem izključiti, daje bil res zastupljen. Takšne stvari se pa dajo le težko dognati. Res smo tedaj posredovali, da je nekdo prišel in preiskal njegovo kri, ampak kaj pozitivnega ni bilo najti. Zaprt je bil v Celovcu. (.sc Ma&:(/M/e) ,,Uni-c!ub" brez !astne strehe: Napredna kultura nezažetena? Ce/oMA/ .,F/:/'-c///b" )e v /*ex///7; fezart//;. U/ztc/zt///// propr/ga//&/ prof/ fey //.vf///;or'/ /fe/z/oArt/f/cne, ///fez/taf/tv/e A///f///*e .sc r;//&///';/)e. 77t/zz/Lczf F/7/A, p/ser ..A^ro/ie/; Zc/f///;g"yc .s svojo go/po prof/ ,,U/;/'-<"///-6//" (v pre^zoJnp xfev/7A/ .S7otc//.sAcg// tcsoz/A// s///o obp/r/7/ odgovor ,.///;/-c7//6//" no F/nAovo p/.sn/pe) oč/fno //.sp/7.' Celovški mestni senat je namreč sklenil konec prejšnjega tedna, da ne bo izpolnil svoje obljube, dane „Uni-clubu" in gledališkima skupinama „Klagenfurter Ensemble" in „K. u. K. Experimentalstudio". In to, čeprav je celovški kulturni referent Metelko zastopnikom „Uni-c)uba" še dva dni poprej zagotovil, da bodo rešili prostorsko vprašanje: vsi trije kulturni dejavniki bi morali najti streho v stavbi na koncu Lendkanala, za „Uni-club" pa bi bila to možnost, najti potrebno novo streho za svoje delovanje, saj mora zapustiti prostore na univerzi še v tem letu. Za četrtek je bila napovedana javna prireditev, na kateri naj bi razjasnili odgovorni mestni politki in zasotpniki firme Schwarz und Kam-per, ki je lastnica poslopja na Lend-kanalu, vse načrte, na kateri naj bi predstavili javnosti tudi točen načrt projekta. Toda že v četrtek dopoldne je mestni senat sklenil, da obljube ne bo držal, da se ne bo udeležil s subvencijami pri projektu, ker so menda zahteve posestnikov previsoke. Zvečer tudi nobeden od politikov ni več prišel na diskusijo, zastopnik firme Schwarz in Kamper pa je izjavil, da se zastopniki mesta z njimi nikoli niso preveč anagažirano pogajali glede najemnine itd. Torej je projekt na koncu Lendkanala „umrl", „Uni-club"-patudiobe igralski skupini - sta brez novega doma. Kletni prostori te hiše ostanejo še naprej „zaplankani" in neizkoriščeni. Priporočljive knjige iz „Kmecke knjižne zbirke" v Siovenski študijski knjižnici GARTNER Anica: OAnov/z. pripoved o dveh rodovih, živečih na treh kmetijah v hribovitem svetu. - Lj.: ČZP Kmečki glas. - 162 str. KOROŠEC Ivanka: Pof/ v z/mno. zgodbe in črtice, ki obravnavajo kmečko tematiko. - Lj.: ČZP Kmečki glas. -272 str. LESKOVEC Karol: T/M/foMrn/A/. opisuje življenje preprostega kmečkega človeka. - Lj.: ČZP Kmečki glas. -200 str. MUNIH-PETRIČ Joži: Rre/ne/z/t /7/ r/t/lo.sf/ časov: povest prikazuje pretresljive usode mladih ljudi, dekel in hlapcev. - Lj : ČZP Kmečki glas. -249 str. PETERNELJ Jože: ErM/fev: slovensko pripovedno delo, ki obravnava kmečkega človeka iz prvih povojnih let. - Lj.: ČZP Kmečki glas. -380 str. SIVEC Ivan: Prve fas/ovAe. kronika resnične življenjske poti mlade družine, ki se je preselila iz mesta na kmetijo. - Lj.: ČZP Kmeški glas. -269 str. STRAŽIŠAR Magda: AAr/vač: napeta povest s kmečko vsebino. - Lj.: ČZP Kmečki glas.-37! str. ŠAVER Lilijana: Lov na me/af/e. moderna ženska proza iz katere diha posebnost ženske usode. - Lj.: ČZP Kmečki glas. - 180 str. ŠVAJNCER Janez: Pan/, A)er /fon/ s/o/';: roman o Lešnikovi kmečki družini iz Slovenskih goric, ki nevarno propada. - LJ.: ČZP Kmečki glas. - 299 str. ZUPAN Janez: L/aAezen po Araz/pLo: kmečka zgodba iz neke vasi na Gorenjskem. - Lj.: ČZP Kmečki glas. - 199 str. SŠK ima svoje prostore v Mladinskem domu, Miksehallee 4. Knjižnica dobiva od leta 1974-75 ves obvezni izvod SR Slovenije. Poleg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimale. Knjižnica posluje: v ponedeljek in torek v sredo, četrtek in petek od 10. do 18. ure od 8. do 16. ure VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA S tem je opis dogodkov sicer končan, potrebna pa je ocena. Upoštevati moramo namreč, da je globlji vzrok te brezbrižnosti s strani odgovornih politikov napram „Uni-c)ubu" prav gotovo močno politično obarvan. Kar spomnimo se tega, da „Uni-ciub" nudi svojim gostom napredno, alternativno kulturo in da je zavzet za politično osveščanje. Tako je bil med drugim prireditelj že večkaterega solidarnostnega večera s koroškimi Slovenci, je bil nazadnje tudi gotitelj zasedanja „republikanskega omizja", na katerem so razpravljali o pravem značaju „kandidata" za mesto zveznega predsednika Scrinzija. In prav gotovo je to dejstvo prav tisti vzrok, zaradi katerega mestni (in tudi deželni) politiki ne kažejo pravega zanimanja, da bi to kulturno delo podprli. Vse bolj se zavzemajo pač za ogrevanje starih operet v mestnem gledališču, katero subvencionirajo kar s približno 80 milijoni šilingov letno. Za res alternativno, napredno kulturo pa jim je pol milijona preveč. Torej naj bi po volji mestnih „očetov" „Uni-club" pač prenehal z „neljubim" delom...? V okviru literarnega festivala „Karntner Fruhling - Koroška vigred" bo znani pesnik Erich Fried (fo/o. tVerncr E&cnEcrgcr) na posebnem literarnem večeru bral iz svojih del v petek, 2. maja 1986, ob 19.30 v Slomškovem domu v Celovcu, lO.-Oktober-StraBe 25. Marjan Srienc bo bral nekatere pesmi Ericha Frieda, ki jih je v slovenščino prevedel Andrej Kokot. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi „Celovško knjigo meseca": DIE DA REDEN GEGEN VER-NICHTUNG, Psychologie, bil-dende Kunst und Dichtung gegen den Krieg, katere avtorji so Erich Fried, Alfred Hrdlicka in Erwin Ringel. Na literarnem večeru bomo slišali tudi pesmi, ki jih je Erich Fried posvetil manjšinski problematiki na Koroškem. Kot soprireditelji vabijo na literarni večer še: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Slovenski vestnik in Naš tednik. 3,5 milijonov za „Turnerbund": Javna podpora protiavstrijskim silam! Sklep avstrijskega športnega ministra Moritza, da odobri organizaciji „Osterreichischer Turnerbund" (OTB) za njeno zvezno telovadno srečanje (Bundesturntreffen), ki bo letos v Kremsu, 2,5 milijona šilingov ter za izgradnjo OTB-jevske „športne" šole v Riedu še dodaten milijon, je ponovno oživil diskusijo o nemškonacionalnem OTB-ju. S tem v zvezi se stavlja vprašanje: Je OTB športna organizacija kakor vse druge? ''B Na to vprašanje je odgovorilo med drugim tudi že sodišče. Kurt Castka, glavni športni urednik komunističnega dnevnika Volkswille je zmagal v procesu proti OTB-ju, saj je sodišče dokončno odločilo, da piše glasilo OTB-ja „Bundesturnzeitung" v neonacističnem, protiavstrijskem duhu. Kdor pa je mislil, da bi bilo nato ustavno sodišče prepovedalo glasilo OTB-ja, se je motil. Obratno: „Bun-desturnzeitung" se še kar naprej opira na ideloške smernice OTB-ja, v katerih je na primer zabeleženo: „Od leta 1945 naprej določeni oblikovalci javnega mnenja zagriženo tajijo, daje Avstrija del nemške nacije... Nemci so postali leta 1945 svobodni, in še več kot to: svobodni kot ptice! Vsakršnemu zasramovanju in zasmehu, katerega je nemški narod deležen v filmih, na televiziji in v tiskovinah ploskajo prav ti skrivi povzročitelji in njihove marionete. Vsak psihiater bi tako bičanje samega sebe označil kot težko nevrozo." In tudi OTB „telovadi"šekar naprej na isti liniji, saj hoče pokazati, kako se da pospeševati „nemška skupnost", skupnost „naroda, ki je zgodovinsko postal eno". Torej tudi OTB odločno odklanja temelj avstrij- DISSIDENTEN-PROZESS ^ * IN W!EN ^ ] GEGEN f/NKE 1 ! poc/rjosf/z 1 1 FREtHEtT ! ! FURDtE ! ^pANR DOPPEllZUNGIG —ISI BESSER-* . . ' ' . ' Neonacistične organizacije spet tepi jo propagando na iziožhe demokratičnih avstrijskih in siovenskih ustanov: so proti napredku, proti koroškim Siovencenr in za svobodo neonacistov! FEGT H!NWEG DEN R0TEN % d) ske ustave, avstrijsko nacijo. S tem pa se postavlja v linijo z vsemi protiav-strijskimi. neonacističnimi in neofašističnimi silami. Prav zaradi tega je subvencija iz javnih sredstev tudi dokaz za to, da odgovorni politiki v Avstriji v bistvu sami kršijo ustavo tiste države, katere izvoljeni zastopniki so. In to ni le FP-jevski Steger (ki ima največ zaslug za to subvencijo), to sta tudi športni referent OVP Hochtl ter navsezadnje tudi minister Moritz, ki sta omogočila, da je dobil OTB to subvencijo. Nasploh pa je kriva tega politika popuščanja napram nemškonacionalnim in desnoekstremnim organizacijam, ki jo je dokumentiral leta 1981 tudi koroški deželni glavar Wagner, ko je prevzel častno pokroviteljstvo za „OTB-Bundesturnfest" v Beljaku. S takimi odločitvami podpirajo odgovorni politiki samo še „razcvet" delovanja takih organizacij. OTB je pri tem še posebej nevaren, ker lahko propagira svojo ideologijo zelo na široko. In to predvsem med tisočimi mladinci. Torej je boj proti zlorabljanju športa za nemškonacionalno propagando in neofašistično ideologijo tudi sestavni del antifašističnega hoja. K temu boju prispevata tudi dve brošuri, ki ju je izdal športni oddelek CK KPA pod naslovoma „Rjavi madež v avstrijskem športu" in „Pravi obraz OTB-ja". Ob stoletnici rojstva koroškega siovenskega sociaiista Antona FaHeja Žalostna preobrazba koroške socialdemokracije... Anton Falle se je rodil 25. marca 1886 kajžarski družini v Srejah pri Lipi (ob Vrbskem jezeru). Mladost je preživel v bednih razmerah takratnega časa; štirinajstleten je začel služiti pri raznih gospodarjih; pozneje se je kot delavec sam izobraževal ter se vključil v proletarsko gibanje kot sindikalist in pisec kritičnih člankov v tedanjem ,ArbciterwiHe'-ju. Kot socialistični aktivist je bil izpostavljen pritisku in zasledovanju v vseh režimih, ki jih je doživljal v Avstriji: v monarhiji, v času klerofašizma in v času nacizma. Po prvi svetovni vojni je bil sekretar socialdemokratske stranke za Beljak, od 1921 naprej tudi poslanec v avstrijskem državnem zboru. Od 1934 do 1944 je bil vodja ilegalno organiziranih koroških revolucionarnih socialistov. 15. januraja 1945 je podlegel nasilju fašistične zverine v koncentracijskem taborišču Dachau. Anton Falle svojega slovenskega porekla nikoli ni zatajil. Njegova živ- ljenjska pot in (narodnostna) usoda sta bolj ali manj značilni za pretežni del takratnega slovenskega koroškega proletariata. Izhajajoč iz slovenskih razmer, se nikoli ni znašel v slovenskem narodnostnem gibanju, saj je le-to bilo takrat (krščanskosocialno) strankarsko organizirano, delavstvu pa skrajno nenaklonjeno. Falle se je za časa plebiscita opredelil za demokratično republiko Avstrijo, sodeloval je celo v brambovskih bojih, a v okviru lastne stranke se je vedno spet izkazal kot zagovornik manjšinskih pravic in oster nasprotnik tistih, ki so Slovencem ali celo njemu pavšalno očitavali iredentizem. Enako je nastopal tudivjavno-sti proti nemškim nacionalistom in fašistom. Svoje prepričanje je vnašal tudi v svojo publicistično in poslani-ško dejavnost. Obče znano je, da Falle v socialdemokratski stranki žal že takrat ni mogel podreti s svojimi nazori o enakopravnosti slovenske manjšine in upoštevanju njenih državljanskih pravic. Sociatdcmokracijaje takrat že bila zabredla v nepremostljiva protislovja glede narodnostnega vprašanja. Slovencem je bilo tedaj kljub temu še mogoče, uveljaviti se v stranki ter aktivno soustvarjati njeno politiko. Falle je bil lahko Slovenec in kljub temu strankarski vodja, medtem ko današnji vodja koroških socialdemokratov Leopold Wagner poudarja, da ne zna besedice slovensko, ker hoče obveljati kot „pravi" in tudi pri nemških nacionalistih priljubljeni Korošec. Koroška socialdemokracija se je pred šestdesetimi leti še zavzemala za zakonsko ureditev položaja slovenske manjšine, danes pa koroški socialdemokrati z Wag-nerjem na čelu pridno sodelujejo pri deniontaži naših narodnostnih pravic. Zgodovinski preobrati avstrijske socialdemokracije v zadnjih šestdesetih letih sicer niso bili ,silni', zato pa so sc njena notranja protislovja tem bolj poglobila. AVSTR!J A 1 m Petek, 18. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Fauna Iberica - 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV -10.30 Sobota, nedelja, ponedeljek -12.10 Poročila in ozadja - 13.10 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Levo od pingvinov - 17.55 ^ Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari - 21.15 Modna revija z reklamo - 21.20 Anekdote po notah - 22.05 Grace Jones: One manshovv - 22.40 Od Mao-a do Mozarta: Isaac Štern na Kitajskem - 0.10 Poročila. Sobota, 19.4.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina - 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 In vedno vabi ženska - 12.05 Ukradena slika - 12.15 Priče časa - 13.00 Poročila - 14.25 Dunajske melodije -15.55 Stvarstvo: drugi dan Slovenska prosvetna zveza in Mladinski dom vabita na KONCERT „Glasbeni poleti" ki bo v torek 29. aprila 1986 ob 19.30 uri v dvorani Mladinskega doma, Mikschallee 4 v Celovcu. Z novim programom nastopajo: Gabriel Lipuš (petje, kitara) Janez Gregorič (kitara) Jurij Opetnik (baskitara) Gunter Lenart (petje, saksofon, klarineta) Robert Lenart (trobenta, per-cussion) Gert Prix (petje, orgle, klavir, sintesajzer, prečna flavta) Rolf Holub (petje, tolkala, kri-lovka) Vsi prisrčno vabljeni - 16.00 Nils Holgersson - 16.25 Obiskovalci - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Kdo rokodelči z nami? - 17.30 Mr. Merlin - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem -18.25 Najboljše iz serije „Weana Gmuat" - 18.50 Župnik Josef Toriser odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki in šport-20.15 Dobrodošel v klubu-21.50 Šport - 22.25 Otvoritev novega Casina v Bregenzu - 23.55 Poročila. Nedelja, 20.4.: 11.00 Ura tiska -14.45 Zelena Minna - 16.10 Zrcalne slike - 16.25 Listamo v slikanici - 16.25 Tao Tao - 17.10 Vtisi iz Nove Zelandije - 17.35 Prometni klub za otroke -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Reklama - 18.30 Mi - 19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori župnik Franz Merschl - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Royalty - 21.15 The turn o( the screw -23.20 Nočni studio - 0.20 Poročila. Ponedeljek, 21.4.: 9.00 Poročila - 9.05 Fauna Iberica - 9.30 Kulinarična Avstrija - 10.00 Šolska TV - 10.30 Dunajske melodije - 12.00 Iz Parlamenta - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Cali-mero - 17.30 Heidi - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Pone-deljski šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Ceste San Francisca - 22.05 Vojna bombnikov - 22.45 Horovvitz v Moskvi - 0.45 Poročila. Torek, 22. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Fauna Iberica - 9.30 Angleščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Avstrija II - 12.05 Ponedeljski šport - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Čebelica Maja -17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Skrivnost Al Caponejeve kleti -21.15 Skrivnost Al Capo-nejeve kleti (2. del) - 21.35 Capone - 23.05 Glasba za princa Evgena - 0.05 Poročila. Sreda, 23. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Pisarna, pisarna - 9.30 Francoščina -10.00 Šolska TV - 10.30 Zelena Minna - 11.55 Iz ptičjega sveta Avstralije - 12.15 S Konfucijem v leto 2000 - 13.00 Poročila -16.55 Mini-ČVS -17.05 Serija risank -17.30 Kamen Marka Pola -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki - 20.15 Pozna ljubezen - 21.45 Aktualni knjižni magazin - 22.30 Mladostna ljubezen -23.55 Pisalna miza - 0.05 Poročila. Četrtek. 24. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Pisarna, pisarna - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska TV - 10.30 Pozna ljubezen -12.00 Moonlight - 12.05 Klub seniorjev - 12.50 Poročila - 12.55 Šport - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Sindbadove pustolovščine - 17.30 Skrivnostne globine - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki - 20.15 Šale & glasba - 21.50 Zadnja postaja mladost - 22.50 Sir Alec Guiness - 23.35 Poročila. AVSTRIJA 2 ! HPetek, 18. 4.: 16.20 Poldark -17.10 Pomorske zgodbe - 18.00 Tedenski pregled -18.30 Onedinova linija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Eugenio von Savoy-21.00 Novo v kinu -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 22.15 Buddy v Hong-Kongu - 0.05 Poročila. Sobota, 19.4.: 15.00 Dva x sedem -15.25 Dragocenosti iz Avstrije -15.30 Računalniški tečaj - 16.00 Iz parlamenta - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Kdo me hoče? - 18.00 Odbojka -18.25 Nogomet - 19.00 Trailer - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Skoraj poet - 22.50 Nevidni morilec-0.25 Poročila. Nedelja, 20. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Sto mojstrovin - 9.15 Katoliška služba božja - 10.00 Orientacija - 10.30 Angleški film Ladykillers - 15.00 Športni popoldan -16.55 Avstrijska ljudska glasba - 17.40 Velika desetorica - 18.25 Reklama - 18.30 Okay - 19.25 Novo v kinu - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Upor v Sidi Hakimu - 22.00 Dinastija - Denverski klan - 22.45 Sedem dni športa - 23.05 Proizvod deželnega študija Dunaj - 23.50 Poročila. Ponedeljek, 21. 4.: 17.30 Mi ljudje - 18.00 Cesta LindenstraBe - 18.30 Attila Horbiger - 19.30 čas v sliki - 20.15 100 karatov - 21.08 Kuharski mojstri-21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šiling - 22.05 Povratek Martina Guerre-ja - 23.55 Poročila. Torek, 22.4.: 17.00 Šolska TV -17.30 Orientacija -18.00 Policijska inšpekcija 1 -18.30 Onedinova linija -19.30 Čas v sliki-20.15 Kaj sem jaz? - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Cafe Central in poročila. Sreda, 23. 4.: 17.00 Vedno ta televizija... - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 To je ostalo od dvoglavega orla - 18.30 Onedinova linija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kavbojski način - 21.00 Novo v kinu - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal-21.45 Inozemski report-22.30 Oblomov - 0.35 Poročila. Četrtek, 24. 4.: 16.25 Šport - Hokey - 19.00 Počitnice gospoda Rossija -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal-21.50 Klub 2 in poročila. LJUBLJANA j ^Petek, 18. 4.: 9 00 Poročilo z X. kongresa ZKS - TV Mozaik - 9.05 Tednik - 9.35 Puntarska pesem -10.20 Z X. kongresa ZKS -15.50 Z X. kongresa ZKS - 16.05 TV Mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj -17.20 Beli Delfin, francoska nadaljevanka - 17.35 Z X. kongresa ZKS - 17.50 Merlin, nemška nadaljevanka -18.15 Za učinkovito umsko delo, izobraževalni niz - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Kronika X. kongresa ZKS - 20.35 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, angleška dokumentarna serija - 21.05 Berge-rac, angleška nanizanka - 22.05 Dnevnik - 22.25 Cifra mož, jugoslovanski film. Sobota, 19. 4.: 8.00 Poročila - 8.05 Oblaki, sonce, dež in veter - 8.20 Na črko, na črko, nanizanka TV Beograd - 8.55 X. kongres ZKS, prenos - 13.35 Poročila - 13.40 Pedenjžep -ponovitev - 14.15 Kjer so lutke doma, dokumentarni fiim - 14.40 Slovenski ljudski plesi: Koroška - 15.05 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, ponovitev angleške dokumentarne serije - 15.30 Cyran de Bergerac, ameriški risani film - 16.15 Lefkara, dokumentarna oddaja ciprske TV - 17.00 Titograd: PJ v rokometu /2/ - Budučnost: Lokomotiva, prenos - 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci -18.45 Risanka - 19.00 Danes - turistični globus - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Kronika X. kongresa ZKS - 20.45 Catlovv, angleški film - 22.20 Propagandna oddaja - 22.25 Dnevnik - 22.40 Videogodba. Nedelja, 20. 4.: 8.10 Poročila - 8.15 Živ žav - 9.05 Merlin, nemška nadaljevanka - 9.30 Domači ansambli: Veseli šentviščani - 10.00 Jasenovac: Srečanje mladih, prenos - 11.00 Večni klic, sovjetska nadaljevanka -12.10 Ljudje in zemlja - 12.40 Poročila - 13.20 Nikola Tesla - nadaljevanka TV Zagreb -14.35 Predstavitev 1. dela popevk za finale evrovizije v Bergnu - 15.10 Ko legende umirajo, ameriški SLOVENSKE ODDAJE AVSTRiJSKEGA RAD!A VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 18.4.: Koroški liki: O starem pozdravu ,.Buge vas primi, gralva Venus" Nadaljevanje serije „0 pravorečju" (J. Messner) Sobota, 19.4.: Duhovni nagovor (nadškof dr. A. Šuštar) Voščila (M. Hartmann) Nedelja, 20. 4.: Želeli ste, poslušajte! film - 16.55 Poročila - 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora -18.45 Risanka -19.00 Danes - ko še ne boli -19.30 Dnevnik -19.45 Šport -19.53 Vreme - 20.00 Dosje, nanizanka TV Zagreb - 21.20 Tito - beseda in slika neke dobe, dokumentarna serija TV Zagreb - 22.15 Reportaža z nogometne tekme - Dinamo /ZG/: CZ - 22.45 Športni pregled - 23.30 Poročila. Ponedeljek, 21. 4.: TV Mozaik - 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Integrali, ponovitev - 15.40 TV Mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj - 17.25 Poročila - 17.30 Planinica - 17.45 Istranova, glasbena oddaja-18.15 Ljudska glasbila iz Makedonije: Tambura - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka - 21.00 Aktualno: zdravje za vse do leta 2000 - 21.40 Proces, zahodnonemška dokumentarna serija - 23.10 Dnevnik. Torek, 22.4.: 9.00 Pred izbiro poklica: Metalurgija - 9.30 Človekovo telo: Kako se sporazumevamo - 10.00 Slikarstvo XX. stoletja: Ideja in fotostvarnost -15.55 TV Mozaik - Šolska TV -ponovitev dopoldanskih oddaj -17.25 Poročila -17.30 Missa Brevis in D op. 63, mladinski pevski zbor RTV Ljubljana -17.40 Vsa čuda sveta, otroška igra TV Beograd - 18.40 Risanka - 19.00 Danes - Koroški obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Delitev, predstava SSG Trst - 21.45 Proces, zahodnonemška dokumentarna serija - 23.15 Dnevnik. Sreda, 23.4.: TV Mozaik - 9.00 Nori malar, TV drama - 10.05 Miniature: Gradovi ob Krki - 15.55 Mozaik - ponovitev - 17.25 Poročila - 17.30 Desetnica -17.45 Ko se korenin zavemo: Boj za življenje, dokumentarna serija - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Pomurski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Rimsko zlato, italijanski film - 21.45 Proces, nemška dokumentarna serija - 23.15 Dnevnik. Četrtek, 24.4.: TV Mozaik-9.00 Polarna lisica, japonski dokumentarni film-14.10 Moskva: SP v hokeju na ledu - skupine A, (2:3), prenos 3/3 - 16.00 TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila - 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič -17.45 Čirule - čarule: Čarobna plošče - 17.50 Slovenska ljudska glasbila in godci: Oprekelj - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Posavski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Tednik - 21.10 Oppermannovi, nemška nadaljevanka - 22.10 Dokumentarec meseca: ponos staršev-22.40 Dnevnik. E1//1) i/overt.sA;/! ,s7///1cn//)v (n sfur/cul/; rta Dz/r/z/jl/ m .S/rcsn/z organizacija ž//1ov.s1:11/ /n1///1///.sJ:/1i organizacij v Aw/r1/7 so au.sfr1j.s1:o/avno.si .seznanili .s /o Izjavo. Braune Vergangenheit im Kommen? Es M/ nocli niči:/ lunge i/cr, da/clerfe Asferrelc/M Reglfrang /len 4/1 Jn/ire.s/ng /le.s -Slcgcs 1/licr /len Fu.sclusma.s r/n/1 /las 30-ja/irlge Bes/elien /ler /1. Repa-1)111/, /Ite L/n/erzeldinaag /le.s O.s/er-relclil.scl/en ,S'/aa/sverfrage.s sow/'e /Ilc En/.sfeliung elner z1emo1:ru/1.sc1ien an/1 an//jasc1i1.s/1.sc1ien Verja.ssang. /).s/er-relcl/ s/an/1 anlajdlcl; /lleser ielner ojjl-zlellen ./a1)/7aa/?!.sje1ern .so na c /7w .Slune ielner Rolle als nea/raler .Staa/ Im Inier-na/lonalen Rampenllcl/f /le.s svelipo/lfl-scl/ea čle.selielien.s. Etn 1/nappe.s Ja/ir /lanacli sd/e/Z;/ an-ser ,S7aa/ an/1 se/ue Reglerang je/loct/ von /ler 1)raa/ien Vergangentielf etnge-ttol/ an/1 i/trerrnnnf tvor/len za le/n. /1 m 4. Mal n'111 /ler el/emallge /Va/lonat.so-zlall.s/ Dr. O/Zo .Icr/T/z//ar /las /tm/ /le.s Ean/le.spra.sl/len/en 1;an/11/11eren. 77//-saclie ts/ (- an/1 er .setti.s/ 1/a/ e.s /ilnlang-ttet/ /lol/an/en/leri-j, /laji - .s/cti .S'cr/nzt nte von ielner /YS*-Ge.stn-nang 1o.sge.sag/ /ta/; - er steli t)ts 1/eate noči/ ničli/ za Os/er-reteti an/1 selner IVa/lon Irel/enn/, - er al.s .S'nmme11/un/tt/1n/ /ler /leaMcI/-na/lonalen an/1 recti/.se.rfremen Eraj-/e In či.s/crretr ti anj/rtf/ an/1 /taji tl/n /tte.se zn metnem Wo1/11:umpj* mn.s.stv an/ers/a/zen; - /taret/ /Ite Agt/a/ton selner tVatiltzel-jer (an/1 anc/i zlarcl/ /tzn .sett/s/j ra.ssl-.s/l.sctze.s, mln/lerl/el/en- an/1 aaslan-/lerjeln/lllcl/es, an/1/len/ol/ra/lsclies an/1 neonnz/.sft.sctie.s Ge/lanl/engn/ ojjene /tnst)re/7ung.smdgttct/1:et/en tta/. Wtr s/nzt at/er /1/e 'la/.saclie, /lajf se/ne Ean/11/1a/ar von /len d.s/errelcl/l.sclien Bel/dr/len n/clt/ verlto/en rvtr/1, ničit/ nar als /lemolzra/tscli gestnn/e Gs/erret-clier, son/lern aaclt als /tngeltortger von Voll/sgrappen, an /lenen /ler Ea- sclttsmas se/ne Iterrenntenscitizcite Ver-ntc1i/nngspo1/711r praA/tzler/e, za/lejš/ en/rlls/e/ an/1 1)e/r/)/ji?rz. M7r jbrztern e/n Verlto/ /ler 1VDE an/1 /1/e 1Vic1z/2M(/M-sang /les von Utr joreter/en Wa1t11:an/11-/la/en O/zo .SZr/ZzzI sotv/e /1/e Au/ldsM/zg neonnzzs/tsclter an/1 m/n/1er1ie/7en-/fl/z/ll/rlzer Organlsa/lonen. D/e anltal/en/le /taselnan/lerse/zang ant /len Rras1/1en/sc1taj/s1:an/11/1a/e/t /lerGVP. Dr. tsar/ Wa1/11te/m, ver/l/en/ s/clterllclt aaclt e/ne Irr/Tsicltf Rearlt-/ang. Elnersel/s tvegen /ler Ma/er/e, /1/e /la za/age ge/re/en Is/, an/1 vom eltemn-1/gen LW-Genera1se1;re/nr so veltemen/ verzlrang/ rvar/le an/1 nocli tvet/er ver-/Irang/ tvlr/1. /I n/lerersel/s aaclt tvegen /ler Dnl/onse/jfaenz v/eler selner Erz/1-zter, /Ite s/cit zar MS-Vergangenltet/ tVut/ttietms seltr /volt/, zar Enn/ll/ln/ar /les ztlr-an/l-nocli-Immer-IVazls Scrtnzz alter gar ničit/ aajjer/en. En/1 e/ne 1;rz7i-sclte Beac1//t///g ver/1ten/stc1iernnc1z /1/e Par/el, /1/e tVal/Htelms Vers/ecEsplel /led:/. D/e Ans/rengangen /ler GVP, lltren Eanzll/ln/en als Opjer aaslan/11-scl/er In/rlgen an/1 /f ngr/jje (tvelclter Eraj/e rvoltl?) Itlnzas/ellen, j/n/len an-serer Anslclt/ naclt e/nen anerltor/en Eoltepanl;/ /n selner aajja/1en/1 gelben an/1 som/7 e/nen an/er.scltrvelllgen ztn/1-seml/lsmas ver1)re/7en/1en PlaJa/svelle m/7 /ler E os ang: „W/r Os/errelclter tvaltlen, sven wir tvollen. Je/z/ ers/ reclt/..." Do gllt/ es also jeman/len, /ler /1/es ničit/ tv/11? Eomm/ /lemnaclts/ aad/ sclton e/n l/o/tAre/es Ee/n/11)11/1? fV/rglaalten, /taji /1/e GVPs/dt m/7 /lem Eall, tV/il/llte/m' sclton genag Bldjfege-geben Ita/ - sle soll/e/ar /1emo1:ra/1.sdie an/1 an/ijascltls/lsdte Gran/lpr/nzlp/en anseres S/aa/es aA://v eln/re/en. KSŠŠ1D - Dachverband d. jiid. Jugendorganisationen in Osterreich Nad 3.000 demonstrantov proti neonacizmu NDP ni več pravna oseba... S tem v zvezi je Rudas dejal, da je notranje ministrstvo že sprožiio nekaj ukrepov. Tako so biii do zdaj vsi eksekutivni organi seznanjeni z ugotovitvijo ustavnega sodišča, notranje ministrstvo je dodaio tudi ustrezna navodiia za praviino ravnanje svojih uslužbencev. Ministrstvo je devetim organizacijam, o katerih sodi, da širijo neonacistično miselnost, odrekla status pravne osebe, kar pomeni, da kot organizacije ali združenja niso javno priznana - se pravi, da tudi ne smejo več javno nastopati ali organizirati prireditve. Ta ukrep velja za VESTNIK tzdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, T arviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Tel. (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. (/////1//1jcr//rije z 2. 3/r/mij NDP, ANR, Nationale Front, Grtine Union in še pet drugih organizacij. Rudas je dodal, da je ministrstvo v zadnjih mesecih zaseglo tudi nekatere izdaje publikacij, ki jih te organizacije razširjajo (Sieg, Halt). ...toda s svojo protizakonito dejavnostjo iahko nadatjuje? Predstavniki akcijskega komiteja so te ukrepe označili kot prvi korak, nikakor pa ne kot zadovoljivo ukrepanje proti neonacistom. Tako je Rudas sam priznal, da notranje ministrstvo zaenkrat ni v stanju prepovedati izdajanja neonacističnih publikacij (razen če jih kdo deli pred šolami ali drugimi javnimi inštitucijami - v takih primerih ima policija zdaj možnost takojšnjega ukrepanja). Ravno tako ni mogoče prepovedati nadaljnja srečanja NDP-jevskih aktivistov in zborovanja, če niso prijavljena pod oznako ,prireditev NDP'. Antifašisti so zapustili ministrstvo po enournem razgovoru nekoliko razočarani, saj je jasno, da s formal- nimi ukrepi ne bo mogoče napraviti konec oživljanju fašizma in neonacističnemu delovanju omenjenih organizacij. Da bi država ukrotila neonacistična jedra, bi morala načelno izvajati protifašistična določila državne pogodbe. Toda notranje ministrstvo in drugi državni organi se zaenkrat mislijo še narej izogibati načelnih ukrepov ter se skrivati za ,gumijski-mi' paragrafi in formalizmi. Neonacistično drhal to vsekakor ne ovira dosti kaj... Za akcijski komite je postalo s tem še bolj jasno: samo z ustvarjanjem ustreznega pritiska javnosti bodo odgovorni državni organi začeli ostreje ukrepati. Prireditelji so bili s potekom demonstracije kar zadovoljni. Kljub slabemu in hladnemu vremenu se je zbralo lepo število ljudi. Na zaključni manifestaciji pred uradom zveznega kanclerja so med antifašističnim kulturnim sporedom in političnimi nagovori prebrali tudi skupno resolucijo KSŠS/D in Strešne organizacije židovskih mladinskih organizacij v Avstriji (glej zgoraj). Ponedeljek, 21. 4.: Oddaja v živo iz Dobrle vasi: „Uspehi in neuspehi mešanega pevskega zbora .SRCE'" Torek, 22.4.: Za starejše letnike Cerkev in svet Sreda, 23.4.: Uspešnica meseca Četrtek, 24.4.: Rož - Podjuna-Žila Petek, 25.4.: O potujčevanju imen v Rožu (dr. A. Feinig) O 33 N C O O) -t-* o >o (D > (D O (3 E L- O M— f"* Novega naročnika/novo naročnico pridobila): (ime in priimek) (naslov) (pošta) Drucksache Tiskovina P. n. SLOVENSKI VESTNIK Postfach/poštni predal 408 9021 Ktagenfurt/Cetovec ŠPORTNI VESTNIK Sakov tretji zaporedni it. o. zdaj derbi proti Piiberku .S7;/WJ i/;T; ;cAwe so M? oz/;grz:wc v 77. Ao/;; Aozo^Ac Mogo/?/e/;;e //ge; Matrei ye po /Yw<;/;; v Wo//y/?ergM (3.3) prevze/ vor/srto /m /c.s/r/z;, A'er /e Obervellach pre.se/;e;/p\ o r /soAo por//ege/ zc/z/v.čAz^;;;; A.SK /0. J/). Trg po /o /gro/. Pliberk je r/omo sz;;/; z/ rew/z/ro/-pror/ zz/z/;/jeovr.seeoeo; o .$z'/;a;z/;; (0; 0), wer/few A o /e SAK t' Brezo/; r/oz/^e/ sroj /rep; poroz e/; s;/;7e (0 . 7). O.s;o/; /rpe por/ - Trg .Wos//'e, 7./er;z ; .'srooAor /r/ /rse/;e;;. Mogc/o/e/; - .so /)/7; zoro//; sr/ego o//pove-&;/;;, pre/oze;;;. Sobotni nasprotnik Slovenskega atletskega kluba je bilo moštvo Brež, vigredi še brez poraza (2 : ) proti Magdalenu in 0 : 0 proti Obervel-tachu in SCA Šentvidu)! V Celovcu na Annabichlovem igrišču so Brežani jeseni uspeli z 2 : I, zato so bili v povratnem srečanju favoriti. Pred 300 gledalci in mrzlem, deževnem (vmes celo sneženem) vremenu se je razvila izredno zanimiva in dobra tekma. Resda so domačini imeli več od igre, toda „Celovčani" so se spretno branili. Do polčasa je bilo še vse v redu - iz sakovega vidika seveda kajti moštvi sta zamenjali strani pri stanju 0 : 0. Po odmoru je nasprotnik ponovno zaigral ofenzivno, vendar neučinkovito, ker je SAK-obramba posredovala v pravem trenutku. Nato je SAK nepričakovano prevzel pobudo. Breže so se samo še branile, kajti slovenski akterji so forsirali igro vedno bolj. Zlatko Ratajec je izpustil dve možnosti za gol, kot tudi Mario Pihorner. ^ Prišlo pa je še huje, kar po poteku igre nihče ni pričakoval. Iz redkih in povsem nenevarnih protinapadov so Brežani zatresli mrežo. SAK-vratar Albin Rauscher je zamudil odločilno akcijo domačih nogometašev. Triiger je močno streljal od dvajsetih metrov in žoga se je ujela v sakovi mreži, potem ko je šrignila (največ!) dva metra mimo golmana. 0 : 1 in potrti obrazi v sakovih vrstah. V finišu so Jagodič (kije tokrat tudi sam obul nogometne čevlje) & Co riskirali vse - totalna ofenziva! Domačini so zadnjih deset minut komajda ubranili minimalno prednost, potemtakem zmago in dve dragoceni točki. Kajti po zadnjem nevarnem napadu je SAK-režiser Ivan Ramšak zadel le prečko in tako je ostalo pri I : 0 za Breže. Zanimivo, da SAK v spopadu z Brežami ni osvojil nobene točke (1:2 in sedaj 0:1). Razen tega je vigredna forma slovenskih nogometašev zaskrbljujoča, saj je bilanca vse drugo kot razveseljiva: štiri tekme, zmaga in kar trije porazi. Za derbi proti Pliberku to ni najboljša propaganda (jeseni v Pliberku: 4 : 2 za SAK!). Postava: Rauscher; Sadjak, Štern, Kreutz, Lampichler; Jovičevič, Jagodič, Ramšak; Ratajec, Pihorner, Velik (Menjava: Polanšek, Woschitz, Wieser). _ Vzhodna spodnja hga Z neodločeno igro proti Borovljam (0:0) je moštvo iz Šentandraža branilo svoje prvo mesto na lestvici. Zato imajo Selani, ki so naslednji nasprotnik Šentandraža, na domačih tleh pred sabo težko igro. Wolfsberg je z jasno zmago proti KAC-ju postal drugi pred Treibachom, ki je presenetljivo pustil obe točki v Weitensfel-du. Ob koncu lestvice je nesrečno moštvo iz Šmihela (9 točk iz 16 iger); predzadnje moštvo pride iz Vrbe, moštvo ima 10 točk iz 15 iger in je zadnjo soboto v Bad St. Leonhardu presenetilo z.zmago (2:1); predpredzadnje moštvo pa so še vedno Selani, ki so v Dobrli vasi tesno podlegli z 0:1 (10 točk iz 16 iger). Ta tri moštva ob koncu lestvice so že 4 točke oddaljena od ostalih moštev. Nogometni termini: V nedeljo, 20.4. 1986: 15.t5 - SAK - Pliberk pod 23 17.00- SAKI-Pliberk! na igrišču ASV v Celovcu 16.00- Sele/Zell Obir-Šentandraž 17.00 - Šmihel - Weitensfeld Nešportni odmev... Oz/mev v ;;e Aa/er;/; čz;sz;//E/7; ;;z/ prezE/a-v;/ev An/zge Bra;;Az/ EAsner/a (;zJ/a v za/o-ž6; Drave) /e 6/7 čar/en. Kožna/ A/e /e Mo' hra/; Aa/ o we/z;z/; Aa/;ge, o EE//er/ev; /ozo/;/;" z;ogozz!e/a, /eznveč /e o /ezz/, a/; M EE/zer vze/ /gra/ca ce/oviAe /1 v,s;r;/e /7rr/;ča v M/n/u/.sAo re/zrezez/Zaz/co n/; z/e. VEeA /za s; /e <7ovo/;/a „KEZ", v Aa/er; /e z/zzz/a/ z/ov/z/nr /zoroč/7/; s*e „g/oMco", v Aa/er; se zn/e/avn /zro/; /ezz/;/, z/a /e 3/zzve/zec Braz/Ao EE;;er govor;/ /zr; /EAova; Aozi/o-rez/c/ sazzaz s7ove;;.sAo //zreva/a/ /e Ee/er IV/e.ser/, z;e /za /;;z/; v /ez;An .svo/ega ..z/e/o-z/a/a/ea" /..Brzz/cAez/geZzer"). Zarza zass/zzzr/z/zz vez/e;;/e. a z/e EE;;er/a, /ezz/več/zEca ..K/Z" Kz//e/z;7az/ov/z/ar/z;7 o/zEa/, AaAJe/; az/zz/ez/ /zz/a EE/zer .s /o Ar//7-gzz, zn/z/i/ss/o z/a se vaz// v z/z'.s/r/zz;zzs/; z/zz .S7rz-veacev. 3z' /zzzvr/z/z. Azz E// /zEec z/a /ez/A ..z/e/oz/a/a/za" še z//Ao/; z// /zoa;E7;7 (sa/ azz/ /;zz/; ae /z;/), zV se /e razgzzvar/a/ a/zr. s A;zA;za /eg/oaar/eza, ..z/e/zz/ea;a/ceza" /zr; /zoAe/^Aea; A/a/z;; K/t C-/z/ .s;zer vaag/ešč;-a;. Ce /za gre za 5/ovez/za /za eaos/avao ../zzzza/z/" aa v/ogo š/zor/z; Azz; /zzz,srez/a;Aa /zr//a;e//.s;va zaez/ aarzzz/z/ ELAN Begunje razpisuje 4. ELA^ NOV prvomajski šahovski turnir, ki bo v nedeljo 27. 4. 1986 s pričetkom ob 9.01) uri v prostorih hotela „Svobo-da" na Bledu. Skupna vrednost nagrad znaša 200.000 din. Bitjardisti pridno vadijo Odkar imajo v Mladinskem domu SŠD Slovenski biljardski klub / Cartrans svoji dve lastni biljardski mizi, intenzivno vadijo. Pri tem se jim priključujejo tudi mladi ljubitelji tega športa. Trenutno so se hiljardisti domenili, da bodo pod vodstvom Gustija Serajnika (drugi z leve) redno vadili v torkih in četrtkih od 17.00 ure naprej. Minulo soboto je član SBK Marko Krištofosvojil v Celovcu pri tekmovanju posameznikov, katerega seje udeležilo 35 tekmovalcev, odlično 9. mesto (način tekme je bila [devetka] - ,,9-er-Ball"). BOKSANJE: Franci Wieser avstrijski prvak juniorjev Franci Wieser iz Celovca, ki je lani osvojil pri mladincih naslov avstrijskega mladinskega boksarskega prvaka, je presenetil strokovnjake in letos osvojil tudi avstrijski naslov pri juniorjih. S tem je po petih letih prvič osvojil naslov spet za Koroško. Že pred tedni se je v tekmi proti salzburškemu prvaku kvalificirat med zadnje štiri finaliste. Minuli petek in soboto je bi) finale v dunajskem boksarskem centru. Tirolčan Andreas Labek, ki ga je Franci Wieser v Innsbrucku že enkrat porazil, v prvi finalni tekmi ni nasotpil, tako daje Wieser brez boja prišel v zadnjo tekmo. Njegov nasprotnik Dunajčan Oliver Letizky pa je v prvi tekmi zmagal proti Weilandu v 3. kolu k. o. Pred finalno tekmo je Franci Wieser vedel, da nastopa proti tri leta starejšemu amaterskemu boksarju z mednarodnimi izkušnjami, ki je vrhu tega telesno močnejši. Zato je moral biti pripravljen na vsak izid. Le njegov trener Josef Pachler mu je pripisoval realne šanze za zmago. Prvi dve koli je Wieser s tehnično boljšim boksa- njem odločil zase, tako daje tretje kolo - v katerem sta oba bila že precej zmučena - skušal prestati z dobro obrambo. Po tretjem kolu so sodniki dosodili zmago po točkah 5:0! Po tekmi mu je nasprotnik Letizky čestital in ocenil naj Pri predaji medaij (drugi z leve Franci Wieser) ostane še v tem športu, ker ima s tem tehničnim znanjem še možnosti za napredek. S tem uspehom šteje Franci Wieser v avstrijski državni kader ih bo imel možnosti sodelovati na mednarodnih tekmah. ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH SG WoIfsberg H: SŠK „ Obir" 51/2:21/2 Presenečenja ni bilo. Slovenski šahisti iz Železne Kaple so se peljali v Labotsko dolino le s šestimi igralci, torej z dvema premalo. Adem Ramaš je zbolel. Mirko Osojnik pa se žal ni javil z Dunaja. Tako se a rubrika fure/a SMvo JTovač, Idrf/a) Šahovska naloga št. 4: Pozicija iz partije Braga - Rossetto (Argentina 1980) 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Beli napada na kraljevem krilu, črni pa je aktivnejši na damskem krilu in nevarno ogroža belega kralja. Vendar pa Braga (beli), ki je na potezi, z učinkovitim napadom razbije obrambni obroč in matira črnega kralja. Kako poteka večpotezna kombinacija je naloga reševalcev. Rešitev šahovske naloge št. 3: Beli s potezo t. Tg5! zapre ogroženo g linijo. Črni ne sme vzeti trdnjave t...Dg5: ali damo 1.. .De4:.kcrsledi2.St7mat! Nat...Df6: pa sledi poteza 2.t)d4!Tudi sedaj črni ne sme vzeti damo na polju d4. ker sledi mat, s skakačem na f7. Zato mora črni odigrati 2.. .Tg6, vendar pa beli po3. 't'g6: ostane v materialni prednosti, ki mu zagotovi zmago. je dvoboj Wolfsberg : SŠK začel takorekoč z 2 : 0. Postava Kapelčanov se je glasila takole: L deska - Justin Polanček. 2. deska - Rainer StraBer, - 3. deska - Peter Jammer, 4. deska-W. O. (= brez borbe), 5. deska - Johann StoSier, 6. deska - W. O . 7. deska-Johann Hanschoin 8. deska - Johann Wolte. Kot prvi je kapituliral StraBer, malo navrh mu je sledil Hanscho. Izgledalo je po debaklu, vmesno stanje je bilo namreč 0 : 4! Potem se je StoBier dokopal do remija in Polanšek je na prvi deski spet enkrat demonstriral svoje sposobnosti, ko je Jobstla pozicijsko nadigral in v ..mojstrskem" slogu premagal. Preostali dve partije sta se končali 1:1. Jammer je izgubil, a Wo!te zmagal. Skupni rezultat od 2 1/2:5 1/2 je malce previsok, vendar uspeh domačinov je v skupnem seštevku upravičen. SŠK „Obir" zaseda 9. mesto, z 32-imi točkami in pol. Zadnje kolo je na sporedu 26. aprila, ko se bo slovenski klub v borbi z Wietersdorfom potegoval za 8. mesto. V najmočnejši postavi imajo kapelški šahisti dokaj realistične izglede! Šahovske prvenstvene tekme W V soboto, 19. aprila 1986 ob 15. uri predzadnje kolo v 11. razredu-vzhod: SŠZ Cartrans I - SV Feldkirchen IV pri Korenu v Kajzazah # V nedeljo. 20. aprila 1986 ob 9. uri zadnje kolo v tretjih razredih (vzhod, sredina, zahod): WSV Union Passering 1 -SŠZ Posojilnica Celovec 11 SK Percher Gospa Sveta 111 -SŠZ Posojilnica Bilčovs 111 (obe tekmi sta na tujem) Izredni „Trio Lorenz" f Ut L < SLOVENSKI VESTNIK 40 LET V okviru nagradnegatekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „S)ovenski vestnik" in prosim, da mi tist pošiijate na nasiednji nasiov: ime in priimek____________________ nastov pošta Obvezujem se, da bom naročnino redno ptačevai(a) in prosim, da mi pošijete račun in poiožnico. (kraj in datum) (podpis) Siavnostna prireditev ob 40. ob!etnici Slovenskega vestnika bo v soboto, 14. junija 1986 ob 20.00 uri v Mestni hiši v Borovijah. Siavnostni spored bodo soobii-kovaie kuiturne skupine iz Trsta, Siovenije, Gradiščanske in Koroške. Po siavnostnem sporedu bo pies, zabava in razdeiitev nagrad tistim, ki so pridobiti največ novih naročnikov Siovenskega vestnika. „Dumky trio" Antonina Dvofaka je bilo samo eno izmed več odličnih del, ki jih je prejšnji teden v Celoveu („Pri Joklnu") izvajal svetovno znani ljuhijnnski _']*rio Lorenz". Bratje Primož. Tomaž in Matija Lorenz st) s klavirjem, violino in violončelom na virtuozen način pritegnili vso pozornost poslušalcev, jih zapletli v precejšnje razpoloženjske kontraste, zavili v mirno melanholijo in jih ..zbujali" z živimi ritmi. Med drugim so izvajali tudi komad ..Art. trio v e-molu" Igorja Štuheca. ter ..Trio" Dimitrija Šoštakoviča. Komponista sta oha komada posebej zložila za „Trio Lorenz".