TEDNIK ILASILO SOCIALISTIČNE zvEZE DELOVNEGA LJODSIVA PTUJ, 11. februarja 1971 LETO XXIV., št. 6 Cena 0,70 din [»osvet o bolnišniški službi v mariborski regiji Najprej potrebe zdravstva I/ ptujski občini v peiek je bila v Ptuju ikupna seja komisije za Jrprašanja zdravstva in so- ;ialnega varstva pri občinski fonferenci ZKS Ptuj, ki jo /odi dr. Marko Demšar in se- kretariata sekcije za zdrav- jtvo pri občinskii konferenci 5ZDL Ptuj. k: jo vodi dr. Mitja Mrgole. Seji so pri- 5ostv'ovar. tudi predstavniki skupščine občine Ptuj in družbeno-političnih organi- zacij. Dnevni red je obsegal razpravo o razvoju bolniške službe v mariborski regiji, zlasti glede na financiranje. Sejo je vodil dr. Marko Demšar ki je uvodoma po- jasnil, da je skupščina obči- ne Maribor že pred meseci podvzela akcijo, da bi v vseh »bcinah maribor.skega ob- močja uvedi: 0,5*^/0 dopolnil- no stopnjo prispevka z.a do- graditev skeleta mariborske bolnišnice. Ob tem tudi vse boli prihajamo do spoznanja, da je enoten sistem razvoja bolniške službe v mariborski re?;ji nujen, vendar so za to potrebna znatna finančna sredstva. Problem je nastal sedaj, ko sta se na območju ptujske in ormoške občine Dojavila dva interesenta za zbiranje sredstev, t. j. za do- graditev -kirurškega oddelka Ptujske bolnišnice in za do- fi';aditev mariborske bolniš- »Jice. Namen seje je. da se dogovorimo, kakšne so naše obveznosti do mariborske bol- ^^smce in da oblikujemo e- fiotna stališča. Za tem se je razvila živah- na razprava, v kateri so med drugim povedali: Dr. Mitja Mrgole: »Finanč- na konstrukcija za dogradi- tev mariborske bolnišnice te- melji na enostranskem po- datku, da se letno zdravi v mariborski bolnišnici okrog 2200 občanov iz ptujsike ob- čine. Ob tem ni upoštevano dejstvo, da se je npr. v letu 1970 zdravilo v ptujski bol- nišnici 1032 občanov mari- borske občine, da pri tem ne upoštevamo številnih pacien- tov iz ormoške, lenarške in slovenj e-bistriške občine. Razlika je torej le za okrog 1160 bolnikov, ki se zdravi- jo v Mariboru, predvsem na tistih oddelkih, ki jih ptuj- ska bolnišnica nima. Zato imamo tudi delne obveznosti do mariborske bolnišnice.« Anton Žagar: »Za zdrav- stvene investicije v ptujski občini bomo v naslednjih pe- tih letih potrebovali naj- manj 2 milijardi starih di- narjev, zato smo že lansko leto uvedli 0.32^/o dopolnilno stopnjo prispevka za investi- cije v zdravstvu. Imamo tudi dogovore z gospodarskimi or- ganizacijami o fiksnih zne- skih, ki jih bodo prispevale. Zato je v sedanji situaciji ne- realno gospodarstvo še do- datno obremenjevati. Objek- tivno je, da akcijo podpremo, vendar naj bo naš delež re- alen. Zbrana sredstva se naj stekajo v Ptuju.« Anton Purg: »Vsa predvi- dena sredstva za investicije v zdravstvu v ptujski občin! bodo zbrana šele v petih le- tih, zato bo potrebno najeti premostitveni kredit, Z vi- dika resnost! ekonomske si- tuacije smo se v Ptuju mora- li že marsičemu odpovedati. Opustili smo obresti na po- slovni sklad, ki so dohodek obč-ne. mariborska občina pa je lani te obresti celo pove- čala. Glede tega bi morala biti bolj usklajena ekonom- ska politika med občin,ami na mariborskem območju.« Zdravko Turnšek: »Imet! moramo v evidenci tudi ob- remenitve naših občanov, mi že imamo dodatni prisipevek 0,46 "/o za investicije v zdrav- stvu in v šolstvu, večina kra- jevnih skupnosti je tudi u- vedla krajevni samoprispe- vek. Standard našega občana ne sme bibi bolj prizadet kcA v drugih občinah. Investicij- ski program v zdravstvu v ptujski občini moramo pr- venstveno izvest!.« Jože Segula: »Potrebno so- udeležbo ptujske občine pri mariborski investiciji je tre- ba argumentirano dokazati. Gospodarske organizacije so v težkem položaju, niso še znani vsi ukrepi v zvezi s sta- bilizacijo, zato se bodo zelo težko odločale za dodatne obveznosti. Problem bo celo realizirat začete investicije v ptujsk' občini, .ker so cene materialu porasle.« Silva Gor j up: »O uvedbi dodatne::?a prispevka ie raz- pravljala že skupščina zadravstvenega zavarovanja KZSZ Maribor. Ze takrat smo člani skupščine iz Ptuja zagovarjali stališče, da je ptujska občina lahko udele- žena pri sofinanciranju ma- riborske bolnišnice le z raz- liko med 0,23 Vo in 0.5 Vo, ker moramo prvenstveno kriti potrebe v ptujski občini.« Dr. Jožica Suhadolnik: »Fi- nančna konstrukcija dogra- ditve mariborske bolnišnice mačehovsko obravnava ptuj- sko in ormoško območje. Glede na nerazvitost naših dveh občin moramo o tem imeti odločno stališče.« Franc Tetičkovič: »Pri tem moramo izhajati iz realnih stališč in možnosti. Prven- stveno ie treba upoštevati obveznosti, ki jih imamo v občini. S predstavniki gospo- d takšen ček prejela, t; ra predlagatelja legitimir' primerjati podatke na čei' ni kairti s podatki na čeki če je to vse v redu, izt njen ček lahko sprejme rizika. Navodila glede vi"- čenja čekov dajejo posi«' banke in služba družber' knjigovodstva. Kreditna banka Ptuj tudi začela z odpiranjem kočih računov občanov,' bo prejela od Zavoda za delavo bankovcev svoje ke in čekovne karte, ker' to se stiska za vsako ba- posebej. O začetku opraV- nja teh poslov bo banka vestila vse delovne orgatf cije svojega območja tako bodo delavci seznanjeni s ristmi takega poslovani| da se bodo lahko odloča'^ odpiranje tekočih rači^^ .^fnMTtC — CF:TRTEK, 11. fobruarj^H 1971 STRAN 8 Uspele krajevne konference SZDL v ormoški občini f- prejšnji teden so na raz- ■ girieni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Ormož, prisostvovali so vsi nredsedniki krajevnih orga- nizacij SZDL razen Tomaža, jned drugim govorili tudi o vsebin: in pomenu dj takrat izvedenih krajevnih konfe- renc SZDL. Vladimir Ožbolt. predsed- j^p,- OK SZDL Ormož, ki je seio vodil, je poudaril, da so dosedaj: izvedene krajevne konference lepo uspele. Naj- več vprašanj, k: so jih obča- ni postavljali in o katerih je tekla tudi razprava, priča o stvarni zavzetosti našega kmeta za boljši jutrišnji dan. Večina problemov je fi- nančne narave, takoj za tem pa so najrazličnejša komu- nalna vprašanja. Osnovni problem, k! je značilen za vse krajevne konference SZDL je finanč- na obremenitev kmetov, predvsem z dajatvami za so- cialno zavarovanje in kredi- tiranje zasebnega kmetij- stva. Menili so. da je kmečko zavarovanje postalo jama brez dna in je zaradi tega naše kmetijstvo ne bo moglo napolniti. Tako imenovana glavarina, ki so jo uvedli z letošnjim letom, bo najbolj prizadela številne družine, ki pa so na ormoškem področju precej goste. Pr-oblem posta- ne še težji, ko se zavemo, da so socialno šibke družine na- vadno najštevilnejše in bo- do s tem tudi najbolj priza- dete. Kmetje so bili mne- nja, da se bodo tisti, ki bodo te dajatve hoteli izterjati, morali temeljito potruditi. Glede kreditiranja kmetij- stva in še posebej zasebnega, pa so enotno menili, da bi banke in vsi drug: kreditor- ji lahko že enkrat spoznali, t^a^kmet kljub vsemu hrani yečino našega tovarniškega "1 drugega delavstva in da je zasebno kmetijstvo ne na- zadnje del vsega našega slo- venskega in jugoslovanskega gospodarstva, ki povrh vsega ^alo zahteva in mnogo da- je, Po posameznih konferen- cah pa so obravnavali še na- siednie probleme. V Ivan,j- «ovcih so obravnavali grad- ilo osnovne šole, cesto Ivanj- Kovc, — Svetinje — Jeruza- Vjp' ki bi jo bilo treba ure- "'t-. dvorano v Zadružnem trT^ 7 Zerov-ncih, kjer ima ^0 vsko pod j et j e » Za r j a « hnT\ '''^^^ skladišča in se nov čas podrla. Delo Sta- jpti^"l^^° komunalnega pod- nai^ ■^'^ ocenil; kot ^Ij^^-adovoljivo. V Ključarov- red '''^ Postavili na dnevni nip^ ^^^"^af^iio potoka Leš- rovc^'"'^ Ormož - Ključa- ■ iomaž je že tako v *^^i^tnem načrtu občine, za- htevali pa so ureditev avto- busnega postajališča, saj se iz tega kraja odpelje v šolo dnevno 25 otrok, ki po dolgi poti od doma do avtobusne- ga postajališča potem tu zmrzujejo pod milim nebom. Na Ranču je na prvem me- stu ureditev osnovne šole. Potrebna je temeljita adap- tacija. Takoj za tem je uredi- tev ceste Runeč — Ključa- rovci, ki je skoraj neprevoz- na :n telefonska povezava kraja z ostalim svetom. Po- stavili so tudi vprašanje de- la njihovega odbornika Ma- ksa Meška, ker se zaradi pre- selitve (ne v inozemstvo) ne udeležuje sestankov. Na Ko- gu so se zavzemali za uredi- tev ceste Središče — Kog — Lj utomer. Po tako živahnih in živ- ljenjskih razpravah mislimo, da ne bo nikogar, ki bi si u- pal trditi, da našj občani ni- so zainteresirani za politiko in naše gosnod?h-stvo. kot se to večkrat sliši. Vprašanje je le, koliko bo ormoška obči- na zmožna ustvariti te »veli- ke« želje in upe. Nekatere bo gotovo zmogla, drugi pa bodo morali še nekoliko počakati. Videli bomo tudi. k?J bo pri- nesel zakon o manj razvitih. Za sedaj slabo kažel Vse to so problemi, o ka- terih se bodo pogovarjali tu- di na seji občinske konferen- ce SZDL Ormož, ki bo v so- hA.r, 27. februarja. VIDEM DOB! ŠE LETOS SODOBNO mOVINO Kot vse kaže. bo že letos spomladi pričelo ptujsko tr- govsko podjetje Izbira gradi- ti v središču Vidma, pod vznožjem Haloz novo sodob- no trgovino, ki si jo Videm- čani pa tudi okoličani že vr- sto let želijo, saj sedanja že zdavnaj ne ustreza več so- dobnemu trgovanju, na tudi njene kapacitete so za kraj premajhne in's tem pa tudi založenost s tistimi življenj- skimi potrebščinami, ki jih ljudje vsakodnevno potrebu- jejo. Kot smo zvedeli, bo trgov- sko podjetje Izbira v trgo- vini odprlo tudi bife. med- tem ko bodo v nekaterih dru- gih prostorih še upravne pi- sarne krajevne skupnosti, organov PM. v kletnih pro- storih pa bodo imeli svoje društvene prostore videm- sko gasilsko društvo, ker bo- do sedanji gasilski dom po- drli. Vsekakor bo nova trgovi- na za kraj pod vznožjem Haloz velika' pridobitev, tu- di v turističnem pogledu ter se bodo tu potem radi ustav- ljali tudi številni turisti, ki zlasti v poletnih mesecih po- tujejo skozi Videm v osrčje vinorodn-h Haloz pa tudi v bližnji Trakoščan in naprej v sosednjo republiko Hrvat- sko. Zato je pričakovati, da bo nova trgovska hiša v Vid- mu izročena svojemu name- nu še letošnje leto. -fh Pty|sk! tekoči m zimskem citietskem krosu v Celju V nedeljo, dne 7. 2. 1971, je bil v Celju drugi zimski atletski kros AZS. ki so se ga udeležili tudi tekači iz Ptuja in Markovec. Tekmo- vali so mladinci na 4000 m, članice in mladinke na 1500 metrov in člani na 3000 m. Pri mladincih je zmagal Jambrešič iz Zagreba, Boris Zohar iz Ptuja pa je zasedel četrto mesto. Pri ženskah je bila najboljša Pergerjeva iz Maribora. Ivanka Obran in Majda Bezjak iz Markovec sta osvojil: 16. oz'roma 17. mesto. Pri članicah je osvo- jil prvo mesto prav tako Za- grebčan Rado j če Vič. Alojz Vršič iz Markovec je pristal na desetem mestu. Prvi zim- ski kros je bil že 17. 1. v Ma- riboru, naslednji bo 28. 2. v Ljubljani. Ciklus teh krosov bo končan na republiškem prvenstvu v spomladanskem krosu, ki bo 7, 3. 1971 v Ma- riboru. Za tekmovalce, ki se bodo udeležili vseh tekmo- vanj so predviden: pokali. Trenutno ima lepe možnosti za osvojitev pokala mladin- ske kategorije Boris ZOHAR iz Ptuja, ki vodi s sedmimi točkami v grupi na 4000 m. Tekm.ovalce je vodil Jože Štrafela, prednj^k Partizana Ptuj. OP Proslava krvodajalcev v Makolali V Makolah ima krvodajal- stvo že bogato tradicijo, kar je bilo dobro razvidno tudi iz uvodne besede dolgoletne predsednice in ene najuspeš- nejših krvodajalk iz tega področja, Marije Lončarič na krvodajalski proslavi. Osnov- na organ-zacija RK v Mako- lah šteje 98 članov in nad 400 mladih, predvsem učen- cev osnovne šole Anice Cer- nejeve v Makolah. V pretek- lem letu je d.=irovalo kri 68 članov, od katerih nekateri tudi po dvakrat. Minulo leto je bilo za kr- vodajalce it tega območja ze- lo uspešno, saj so z majhnim odstopanjem dosegli pred- videni plan z^ leto 1970. ki je razen krvodajalstva vse- boval tudi zdravstveno pro- sveto občanov, socialno var- stvo in dejavnost mladih čla- nov RK. V zimskem času je 14 kmečkih deklet iz 13 za- selkov obiskovalo 40-urn: te- čaj prve pomoči. Sestomoč tem prebivalcem. Večkrat opravijo tudi kakšna domača dela kljub temu. da nekate- ri med starejšimi kažejo do- ločeno mero nezaupanja do takšne aktivnosti pri ureja- nju njihovih domov. Po- membno vlogo v teh aikcijah imajo podmladkarji RK na osnovni šoli v Makolah, kjer so skoraj vsi učenci tudi člani RK. Ze zgodaj spomla- di bodo mladi člani RK oči- stili grobove in spomenike NOB v svojem kraju, sodelo- vali bodo pri urejanju šole in Okolice in nudili sošolcem pomoč pri učenju. V zim- skem obdobju pa posvečajo veliko skrb pticam. V tem obdobju tudi organizirajo za učence sedmih razredov 20- urne tečaje prve pomoči. So- delovali bodo tudi v vseh humanih akcijah. VH KAJ JE VZROK SLABIH UČNIH USPEHOV? Prejšnji teden, ko so še bi- le počitnice, je trgovsko pod- jetje Zarja v Ormožu organi- ziralo za vse svoje vajence in vajenke (skupaj 140) raz- govor o učnih (ne)uspehih. Povod za ta sestanek so da- le v povprečju slabe ocene, ki so jih vajene; dobili ob koncu teoretičnega dela pou- ka. Ugotavljali so premajh- no zainteresiranost v'ajencev. Ponekod so vzrok slabim uč- nim uspehom tudi neurejene družinske razmere. Dosti primerov je tudi pohajkova- nja, zahajanja v javne loka- le itd. Zanimivo je, da so se vajenci s takšnij^ii ugotovit- vami strinjali z eno samo pripombo, ki pa je toliko bolj tehtna, da je temu tako samo zato, ker nimajo orga- niziranega družabnega živ- ljenja. V nadaljevanju pogo- vora so se zavzeli za ustano- vitev aktiva ZMS v okviru trgovskega podjetja Zarja, ki bi lahko reševal vsaj del teh problemov. Tisti dan je tudi temeljna izobraževalna skupnost Or- mož sklicala sestanek svojih štipendistov. Tudi tu so ob- ravnavali učne (ne)uspehe ob polletju, TIS Ormož štipendira le- tos 38 dijakov in študentov na srednjih in višjih šolah- Tudi tu so učni uspehi, kot so jih dosegli t: štipendisti ob vrven polletju, vse orej kot zadovoljivi. Na kratko: sklenili so trem dijakonj u- kiniti štipendije zaradi iz- redno slaiaih ocen, nekaterim ne bodo izplačevali štipendij tako dolgo, dokler ne bodo predložj^i polletnih spričeval. Na obeh sestankih so skle- nili, da bo takšna neposred- na oblika analiziranja uspe- hov postala stalna. Upajo, da bodo na tak način vsaj ne- koliko popravili ta z.askrb- Ijujoč pojav, jr DELOVODJI IN MOJSTRU OB ODHODU V POKOJ Delavci ekonomske enote »e- lektričarja« in sodelavci o- stal-ih dveh delavnic pri »OGR.\D-u« v Ormožu, so se dne 22, januarja 1971 poslo- vili od svojega dolgoletnega vodje enote, Rudolfa Jakla, ki se je poslovil od svojih dobrih članov kolekt'va in odšel v zasluženi pokoj. DRAGI TOVARIŠ RUDOLF! Ko .ste se sedaj poslovili od nas, se vam zahvaljujemo za vse, kar ste nas naučili, obe- nem pa vam žehrao vsi. ki smo z vami sodelovali že v Ptuiu in nazadnje v Oimožu pri »OGR.AlD-u^, prijeten in zasluren počite^k. Prav tako si še želimo, da bi nam še vedno pomagali, če bomo va- šo pomoč potrebovali. Vaši sodelavci. Prijateljsko srečanje Bistriško AMD je tninuli teden pripravilo prijateljsko srečanje s člani AMD Ore- hova vas :n avstrijskim,! ko- legi iz Gradca. Ob tej pri- ložnositi pa 90 tudi zaključili športno sezono. PredsednSk društva Ivan Ferk je izročU Ervinu Kropfu nagrado za osvojen naslov republiškega prvaika v, rallvju. predstav- nikom iz Orehove vasi m Gradca pa klubski zastavi- ci. -d STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 11. februarja ij Ogrožala sta varnost na cesti Smo drugi kaj boljši? Podrta obcestna ograja na robu grape v Ormožu Ponoči od ponedeljka na torek 2. februarja so pro- metni znaki in druga obcest- na znamenja, ki služijo var- nosti prometa na cesti Or- mož — Obrez bili deležni e- dinstvenega barbarstva. Mla- doletnik P. Z. je od vasi Pu- šenci do vasi Loperšice, v skupni dolžini dveh kilome- trov, zvil, izruval, zvrnil v grabo. obiT.il v nasprotno smer vožnje ali kako druga- če poškodoval skupaj 7 pro- metnih znakov. Izruval je tudi večino obcestnih snežnih kolov in iih razmetal po ce- stišču. Cesta je v tem delu zelo nevarna (Kravjak) in brez prometnih znakov je bilo še težje, predvsem za tiste, ki ceste ne poznajo. Razmetani koli pa so nevarnost še pove- čali. Avtomobili sploh niso mogli voziti in vozniki so si morali cesto prej očstiti. če so hoteli peljati naprej. Na- slednji dan -^e v zgodnjih ju- tranjih urah bila o tem ob- veščena postaja milice, ki le še isti dan storilca prijela, kljub temu. da je dejanje bi- lo st-orjeno prejšnji večer o- krog 21. ure. Storilec pravi, da je v Ormožu nekoliko po- pil in ko se je vračal domov. bil zelo razburjen. Cestno podjetje je še isti dan zame- njalo prometne znake in jih postavilo na svoja mesta. Nekaj podobnega se je zgo- dilo tudi na klancu, ki pe- lje iz Ormoža na most prek Drave. Pred kratkim je že znani, tudi mladoletni sto- rilec prevrnil obcestno-ogra- jo skupaj z zidanimi in le- senimi stebri. Tudi nekaj prometnih znž, lažje poškodbe; Marjan Murko, Henezov vrh, Dester- nik, težje poškodbe; Marija Suen, Gabernik 15, Juršinci, lažje poškodbe; Marjan Kralj, Zavrč 3, lažje poškod- be; Vlado Skrlec. Stuparje 22, Krapina, lažje poškodbe; Neža Pihler, Trnovska vas 32, lažje poškodbe; Rudolf Vindiš. Rodni vrh 19, lažje poškodbe; Aleksander Vido- vič, Varaždin, lažje poško be; Uršula Doklovič. Jur^j, oi 48, Desternik, lažje p škodbe; Elizabeta Pintaj Slovenska 29, Maribor, ]^ poškodbe; Karel Pintatj Slovenska 29, Maribor, Igj poškodbe; Milan Furšt. Lo ki vrh, Desternik, lažje p škodbe; Zlatko Klarič. K« minec 125, Mihovle. lažje j škodbe. Popis ostarelih oseb - naloga vse organizacij v Kidričevem Krajevna organizacija SZDL Kidričevo je pred kratkim med drugim obrav- navala tudi naloge, ki izha- jajo iz popisa ostarelih oseb. Ta akcijskS program je nam- reč vključila v svoj redni program vprašanj s področ- ja socialne politike in odno- se, ki iz tega izhajajo repu- bliška konferenca SZDL Slo- venije. Znano je namreč, da število ostarelih oseb v Slo- veniji hitro narašča in da je prav mnogim izmed njih še kako potrebna nujna vsako- dnevna pomoč, predvsem še tistim, ki so bolehni ter ne- močni. Razumljivo pa je pri vsem tem zelo potrebna do- bra evidenca v krajevnih ganizacijah, koliko je osta- relih oseb, ki so potrebne kakršnegakoli varstva in po- moči. Seveda je to zahtevna in odgovorna naloga za kj jevne organizacije SZDL je to mogoče urediti le skupno akcijo vseh dru^ nopoliitičnih organizacij, se tega morajo tudi zaved in nuditi svojo pomoč \ se da najbolje. V Kidrii vem je ta naloga trenutne ospredju dela krajevne i ganizacije SZDL, kateri bo morala v veliki meri j magati tudi krajevna ski nost ter mnogi ostali akti' sti, predvsem iz vrst mla ne, Rdečega križa, gasilci socialne službe itd. Nalo je vsekakor zahtevna, vg kakor pa ni taka, da je z do bro voljo ne bi bilo moč un sničiti in s tem dukazatij'( tudi v Kidričevem ne stoji križem rok ob vprašan; skrbi za ostarele osebe. M. F. Za dobro voijo Cene se je pritožil čevljar- ju: . »Pred tremi tedni ste mi napi-avili čevlje, danes pa so že preluknjani.« Mojster si jih strokovno ogleda: »Ali ste dosti hodili z nji- mi?« »Seveda, ali naj jih nosim pod pazduho.« »O, potem pa ni noben ču- dež, da ste jih zbili! Moje stranke se po navadi vozijo v avtomobilih!« V bar stopi možak. Gre k pianistu in ga z zanimanjem vpraša: »Ali igrate Chopina?« »Ne. klavir.« Mlajša zakonca sta si pr- vič ogledala baletno predsta- vo. »Čudovito!« pravi on. »No, da,« sitnari ona, »jaz pa tega ne razumem, zakaj vedno plešejo po prstih, i kaj ne bi raje najeli vd dekleta, ali ne?« Bogo zelo rad pretiral Pravkar je prišel s potoAl nja in pripoveduje zbra druščini: »In ko drvim skozi džu glo s 150 km na uro, se zal tim naravnost v drevo.. »In si ostal živ?« »Jasno, saj je bil gumij vec!« »Kako se počuti vaša žen v novem stanovanju?« »O, čisto dobro! Spočeti se nekako ni znašla, zdaj t je že skregana z najmanj r iovico strank.« »Teta Malči,« sprašuje P- trček. »zakaj pa se pudraš' obrazu?« , »Da bi bila lepša, ti t< ček!« »In zakaj kljub temu si?« sitnari mali nečak. OBVESTILO Občani, delovne organizacije, pripravite za letošnje kurentovanje karnevalske skupine, ker s tem po pristnosti in šte- vilu nastopajočih karnevalski del ku- rentovanja popestrite. TEDNIK — ČETRTEK. 11. februarja 1971 STRAN 5 Program dela Planinskega društva Ptuj Bliža se pomlad, čas pre- hiiienja narave :n s tem tu- a; čas izletov. Vendar za pla- ninca ni važen čas. Vedno se najde, ali v planinah, naj bo leto ali zima, bodisi kot smu- igr plezalec ali alpinist, ali oa pridno preučuje literaturo 0 gorah z vseh vidikov, saj v planine ne hodi slep, sa- jno zato. da bi rekel, da je 1j;i pač zgoraj, temveč si ho- fe čimveč ogledati, se tam Čimveč naučiti, čimbolj gore raziimeti. Gora oziroma na- rava, je človeku najboljša u- Meljica. Obiskali smo ožji odbor PD Ptuj in se zanimali, kako je letos z njimi, ali so po števi- ju in delu v rasti al: v upa- danju, je pri mladini zani- manje za planinstvo in še in Je je bilo vprašanj. No. ti pa so nam ponudili program dela. češ kaj bi tjavendan govorili, poglejte si naše kon- kretne alccije. »Pa niso to sa- mo besede, obljube, ki ste si jih na sestankih pač izmisli- li, da bi opravičili svoj ob- sto?« Bili so malce hudi. »Poglejte s: samo lanski pro- gram ali to. kar smo že le- tos napravili,« so dejali, »ne ijamo. da smo ga dosegli, Inarsikateri lep izlet ali dru- 50 planinsko akcijo smo še ICKlali.« Nato so nas prosili, la priobčimo njihov program jela do konca leta, da se bo- jo ljubitelji gora lahko se- inanili z delom in se lahko tudi pravočasno prijavili. Beveda bomo tudi posamezne pomembne akcije sproti ob- javljali in vsak si lahko o- Rleda razstavno okence v Krempljevi ulici ali pa se istno zanima pri Hermini W:sotič v pisarni Petovije. ^fovembe^ 1970: Na šolah v Zetalah in v *odnem vrhu so organizirali učence predavanje »Od Mure do Soče« z barvnimi Oiapozitivi. 1 December 1970: t Na Garci pri Podlehniku je ^la seja koordinacijskega »»Jo^ra načelnikov mladin- •i^ h odsekov PD vzhodne oiovenije. Predavanja o pla- ninah na o.snovnih šolah Oornava in Hajdina. Januar 1971: . iJruštvo je priredilo eno- ?"!vni izlet na Smohor nad ^fskim. Predavanja o pla- d«!^ v osnovnih šolah Vi- Do^ ^'^"i"' Juršinci in toernij^ Franca Osojnika ^ r^^m in Ivana Spolenjaka Siml"^";. Predavatelji so bili J^pn Petrovič, Lojze Cajn- b M^arSja^ Vogelnik, prof. februar 1971: »muca r^^.^"^^'3 enodnevni Jobicn 5^^et za srednje- fesor^?'^'^^"^ na Golte. Pro- limn;,,-^^"''^ bo predaval v febru/;'-" ^ Donedeliek. 15. »kern o ^ ob 19. uri in v šol- itroko ?r"1'"" ^ kovinsko i. lobruarja ob 18. u- lo tud; '"^^^ Dredavanjabo- 00 osnovnih šolah Zg. Leslcovec. Podlehnik in Cir- kovce. Marec in april 1971: V prostorih planinskega kluba Ptuj bo za pionirje- planince enkrat tedensko po dve uri planinska šola. Dan, ura ter urnik predavanj bo- do določeni v posebnem pro- gramu Planinske šole, ki bo pravočasno objavljen in raz- poslan vsem kandidatom. Naslov: predavanj so: 1. Or- ganizacija planinstva, 2. Zgo- dovina planinstva. 3. Oprema planinca in dinamika giba- nja v gorah. 4. Nevarnosti v gorah in prva pomoč, 5. Po- znavanje gorstev, 6. Orien- tacija, 7. Meteorologija. 8. Varstvo narave (flora in fav- na). Planinska predavanja tudi na šolah Cirkulane. Go- rišnica in Markovci. 28. mar- ca bo enodnevni izlet na Po- horje (Hoče — Mariborska koča) za pionirje-planince os- novnih šol Toneta Znidariča in Franca Osojnika. 4. aprila bo enodnevni izlet na Pohor- je (Muta — Podlipje) za pla- nince osnovnih šol Hajdina in Ivan Spolen j ak Ptuj. 18. aprila bo enodnevni izlet na Pohorje (Ruše — Ruška ko- ča) za osnovne šole Dornava in Zetale. 5. aprila bo eno- dnevni izlet na Pohorje za odrasle člane (Slovenj Gra- dec — Pungart). Maj 1971: Od 1. do 3. maja 1971 bo dvo ali tridnevni prvomajski pohod planincev-mladincev ptujskih srednjih šol po za-' savski transverzali. Na dan zmage, 9. maja bo interno tekmovanje v orientaciji pio- nirskih ekip Ptuja in okolice. 16. maja se bo pi-ičela mar- kacijska akcija za trasiranje haloiške transverzale. 16. ma- ja bo za člane društva eno- dnevni izlet v Trakoščan :n na Ravno goro. Na dan mla- dosti, 23. maja bo tradicio- nalno srečanie mladih tabor- nikov, počitničarjev in pla- nincev iz Ptuja na DonačkI gori s kulturnim programom in piknikom. Junij 1971: 6. junija bo za starejše čla- ne enodnevni izlet skozi Po- ljansko dolino do Cerknega na Gorenjskem in obisk bol- nice Franje. Od 26. do 28. ju- nija bo za planince ptujskih srednjih šol pohod po zasav- ski transverzali. Julij 1971: Na dan borca bo na Po- horju »Pohorski memorial« v republiškem merilu. V Vra- tih se bo udeležilo vodniške- ga tečaja 5 udeležencev iz Ptuja, dva pa instruktorske- ga, 17. in 18. junija bo dvo- dnevni izlet za starejše in mladino na »Veliki Klek« (Grossglockner). V drugi po- lovici meseca bo štiridnevni izlet planinske skupine dija- kov ekonomske srednje šole v Juli,(jke Alpe (Bohinj — Triglav — Planika — Vodn^'- kov dom — Uskovica — Bo- hinj). 28. do 31. pa bo za pre- izkušene mladince klasična tura na Storžič — Kriško go- ro — Tržič. Avgust 1971: Od 2. do 5. avgusta bo kla- sična tura v Julijske alpe in sicer pod Spik — Mojstrov- ka — Prisojnik. Od 15. do 18. klasična tura v Julijske al- pe na transverzali Vrata — Kredarica — Triglav — Do- lič — Križki podi — Vršič. 30. do 31. avgusta pa klasič- na tura v Kamniške ali>e: Okrešelj — Jezersko. September 1971: V počastitev 10-letnice MO PD Poljčane bo na Boču zbor mladih planincev vzhodne Slovenije. Na dan planincev. 12. septembra bo enodnevni avtobusni izlet na Ravne na Koroškem in na Poštarski dom pod Plešivcem. 25. in 26. septembra bo dvodnevni izlet na Kozjak za pionirje ptuj- skih osnovnih šol ter drugi del transverzale za pionirje osnovnih šol Hajdina, Dor- nava in Zetale. Oktober 1971: 16. in 17. oktobra bo za ptujske šole drugi del trans- verzale po Kozjaku. 14. ok- tobra bo nedeljski izlet na Donačko goro. November 1971: 7. novembra bo enodnevni izlet v neznano. 12. novem- bra planinsko predavanje in občni zbor. E. J. PREKRADEN PRAŠIČ Pred nekaj dnevi se je v Kidričevem pripetila zanimi- va tatvina, ki ni toliko za- nimiva kot tatvina, pač pa po svoji vsebini. Neznan voznik tovornega avtomobila je peljal prašiča, težkega okrog 120 kilogra- mov, po vsej verjetnosti na svoj dom. Iz neznanih v^iro- kov je prašiča »izgubil« in ko je ta padel na cestišče, si je pri padcu zlomil noge in ni mogel naprej. Za tovor- njakom se je pripeljal še en neznanec, vzel nož in praši- ča ubil. nakar ga je skril v nek grm, verjetno zato. da bi ga. ko se bo vračal, od- peljal s seboj. Toda tako pra- šič kakor tudi zadnji njegov »lastnik« nista imela sreče. Prišel je namreč tretji nez- nanec in prašič je zopet spremenil lastnika. Toda ta zadnji se je toliko znašel, da n' prašiča pustil, temveč ga je odpeljal in si verjetno, ta- ko vsaj lahko predvidevamo, s pomočjo svojih predhodni- kov pripravil dobro in m-ist- no pečenko. Najbolj zanimivo je seve- da to. da se še vedno, ko to pišemo, ne ve. kdo ie pravi lastnik prašiča, kakor tudi ne. kdo ga je ubil m pozneje odpeljal. Upajmo, da vam bo mo v kratkem tudi to lahko povedali. F. K. Bili so uspešni Zapis iz tovarne J. K. v Ormožu Med zadnjimi občnimi zbo- ri Sfindikalnih podružnic or- moških delovnih organiz^acij je tudi zbor sindikata tovar- ne »Jože Kerenčič« Ormož. Poročilo o delu sindikalne podružnice je dal dosedanji predsednik Viktor Vukan. V svojem referatu je ocenil de- lo sindikalne podružnice, razvoj samoupravljanja in predvsem gospodarjenje v podjetju. Tega vprašanja se je dotaknil tudi direktor podjetja Milan Ritonja. Raz- pravljajoče pa so zanimali odgovori na konkretna vprašanja. Po sprejetju razvojnega programa so na začetku svo- je poti k boljšim delovnim pogojem, višji storilnosti in večjemu osebnemu dohodku, bi lahko razbrali iz podanih poročil in razprave. V pri- hodnje bodo morali še bolje delati, brez večjih spodrslja- jev in bolj kvalitetno, da se bodo lahko še bolj utrdili na konkurenčnem tržišču. Tako bi lahko uresničili svoje že- lje in resnično dosegli, da bi spodnja meja osebnih dohod- kov, ki so kljub lO-odstotne- mu zvišanju v lanskem letu še vedno pod 800 din, lahko sledila zahtevi slovenskih sindikatov, ki se borijo za minimum, ki bi naj presegal 800 din na mesec. Pri naku- pu reprodukcijskega materi- ala in opreme za novo dvo- rano, so kljub sprejetim sta- bilizacijskim ukrepom imeli srečno roko in si tako zago- tovili stabilnejšo pot razvo- ja. Razumljivo pa je, da se tudi tu pojavljajo težave pri delu. zato si bP sindikat pri- zadeval vzbuditi občutek pripadnosti podjetju. Med osnovnimi nalogami sindikata so v preteklem ob- dobju bili tudi problemi sa- moupravljanja. Izvedli so spremembo internega.statuta in drugih pravilnikov pod- jetja. Po javni razpravi so te dokumente prilagodili samo- upravi in konkretnim potre- bam delovne organizacije. Direktor podjetja Milan Ritonja je v svojem poro- čilu zajel celoten koncept razvoja podjetja in delavcem pojasnil smotrnost in pomen njiho'^ novogradnje, ki je nekateri delavci ne odobra- vajo in mislijo, da bodo mo- goče celo ob službo. Res je, da je tovarna decembra od- pustila večje število delav- cev, je poudaril tov. Rito- nja in povedal, da so jih od- pustili le začasno. Velika konjunktura, ki je bila pred tem. je narekovala večjo za- poslitev. Toda prišla je sta- bilizacija, potrebe poslovnih partnerjev so se občutno zmanjšale in zato jim ni pre- ostalo nič drugega, kot da začasno odpustijo nekaj naj- mlajših (po delovnem stažu) delavcev. Tovarna namerava zaposlenost povečati in pred- nost bodo vsekakor imeli ti. odpuščeni. Tudi osebne do- hodke bodo dvignili v meiah zakona, to je za 11 odstot- kov. Graditi novo tovarno i.n zviševat; osebne dohodke je nedvomno velik uspeh. BiLo je še mnogo vpraš.i^nj, manjših razprav in neposred- nih pojasnil. Delavci tovarne »Jože Kerenčič« so na koncu priznali sami sebi. da so kljub vsemu b'li uspešni in da tudi v bod<>če dobro ka- že. Treba pa bo temeljito pri- jeti za delo. Brez. tega pač ne gre. GASILCI V BRESNI- CI PRI PODGORCIH BODO GRADILI GA- RAŽO Gasilci iz Bresnice pri Podgorcih so pred kratkim pregledali svoje lansko de- lo ter se pogovorili o na- črtih za delo v tekočem le- tu. Vsako leto organiziralo tričlanske komisije, ki pre- gledajo, vse dimne naprave v kraju, električne nape- ljave in shranjevanje pe- pela. Ob tel priložnosti po- učijo prebivalce v more- bitnih nevarnostih glede požara. Društvo si bo letos s po- močjo vaščanov dogradilo garažo za gasilski avtomo- bil. Postavili io bodo v po- daljšku dvorane, tako da bodo pridobili istočasno tudi več prostora za kul- turno prosvetno udejstvo- vanje. Tako bo tudi mogo- če pritegniti v gasilske vr- ste več mladine. sz PRED OBČNIM ZBOROM »SVOBODE« Vse sekcije Kulturno pro- svetnega društva »Svoboda« Ptuj so zaključile svoje oljč- ne zbore in bodo o delu v pretekli mandatni dobi ka- kor o bodočih nalogah poro- čale na občnem zboru »Svo- bodeližal: tudi šol- sko mladino, prepričani pa smo lahko, da bodo vezi med Šolarji dobile trajnejši po- men-« v Slovenski Bistrici bo tu- di razstava, za temo pa so izbrali turistične in kultur- no-zgodovinske znamenitosti. V preteklosti so sodelujoče občine izdajale časopis, Bi- stričani pa so se odločili, da b) to pot pripravili revijo, k} naj b: mela trajnejšo vred- nost. Vsaka občina bi bila predstavljena z enim sestav- kom, ki pa naj bi prikazal občino kot celoto. Športne igre naj bi bile tu- di letos takšne, kot v minu- lih letih, le da bi vključili še radioamaterje. Tekmova- nje le-teh je zamišljeno prav v času prireditev. Tisti, ki bo zbral največ vez po vsej Ju- goslaviji, bo seveda zmago- valec. Ob tej priložnosti bo- do natisnili tudi posebne kartice z oznako »teden brat- stva in prijateljstva«. Vsak radtioamater bo ob vzpostav- ljanju zveze tudi povedal, da. .šest občin Slovenije in Hr- vatske prijateljsko sodeluje, tako da bi se povečala tudi popularnost. v jubilejnem letu bodo pripravili tudii posebne pla- kete, ki naj bi bile umetni- ško izdelane. Podelili pa bi jdh manjše število, tako da bi imele večji pomen. Bistričani bi morali že lan- sko leto pripraviti posveto- vanje o problematiki stano- vanjske izgradnje. Ta tema je letos še posebej zanimiva, zato bodo svoj dolg nado- knadili. Pokroviteljstvo 10. tedna bratstva in prijateljstva je prevzela tovarna Impol, na sestanku predsednikov iz Varaždina, Cakovca, Kopriv- nice, Ormoža, Ptuja in Slo- venske Bistrice pa so se tu- di dogovorili, da bo slavnost- na seja v Slovenski Bistrici 27. aiprila, s prirediitvami pa bodo pi-ičeli 27. marca. Seveda pa ne smemo po- zabiti, da bodo ob tej prilož- nosti izdali tudi posebni žig za filateliste. V program se bodo vključili tudi planinci, ki se bodo junija zbrali pri planinskem domu na Treh kraljih. Priložnosti za proslavitev dolgoletnega sodelovanja bo torej veliko. Upamo lahko, da bodo Bi&tričani dobri go- stitelji in da se bodo prija- teljske vezi še okrepile. -d Četrt stoletja s plesom Mladi radi plešejo Le malo je tistih Bistriča- nov, ki ne bi poznali ples- nega učitelja Štefana Brau- čiča. Mnogi, predvsem mla- di, so obiskali njegove ples- ne tečaje, mnogi pa so se nič kolikokrat zavrteli ob zvokih ansambla »Stari znanci«, kjer Štefan igra ki- taro. Obiskal sem ga v Domu kulture, kjer je »vcepljal« plesno znanje kdo ve kateri generaciji. Lahkotno je po- skakoval po parketu, m.ladi tečajniki pa so skrbno pazi- li na vsak gib. Nekaj minut odmora sva izkoristila za razgovor. Seveda me je najprej za- nimalo, kako je zašel med plesne učitelje. »Dolgo je že tega. Ze kot mladenič sem rad nlesal. Našel sem nekaj več kot samo ples. Menda mineva že petindvajseto leto moje vneme. Včasih smo se- veda največ plesali na vese- licah in plesih, ki jih je bilo zagotovo več kot danes. Le- ta 1959 so v Mariboru prire- dili šolo za plesne učitelje, bistriška Svoboda pa me je poslala na šolanje, saj sem že pred tem vodil mnoge te- čaje. Tri leta kasneje sem prejel diplomo, ki nam jo je kasneje priznala tudi Vi- soka šola za telesno kulturo v Ljubljani, Ze po prvem let- niku šole, sem imel prvi »u- radni« tečaj v Slovenski Bi- strici.« — Od takrat naprej je bilo plesnih tečajev vsekakor ve- liko?! — »Vsako sezono vodim tri. Letos učim v Bistrici, Lapor- ju in v klubu prosvetnih de- la\'cev v Mariboru.« Odkar je postal diplomira- ni plesni učitelj, je obiskalo njegove tečaje okoli 2500 mladih ljudi, prav tolikim pa je omogočil plesno znanje že pred tem. Vsekakor šte- vilke, ki zgovorno pričajo, da je bil ukrep bistriške Svobo- de, ki mu je delno omogočila šolanje, zelo koristen. Opazil sem, da je bilo med udeleženci tečaja prav malo deklet, zato me je zanimalo, kje je vzrok za »pomanjka- nje«? — Starši dekleta zvečer nerada puščajo od doma. Ne- kateri imajo o plesih precej čudne pojme. Ko smo vadili v Visolah pod Slovensko Bi- strico, je bilo tudi veliko te- žav. Potem smo se odločili povabiti starše in jim poka- zati, kaj vse smo se naučili. Bili so navdušeni, dekleta pa niso imela več težav. Mislim, da doma ne vedo, da plesni tečaj ni navadna zabava. De- lati je treba, kajti sicer ni- ma prav nobenega smisla.« — Nekateri postanejo od- lični plesalci. Kakšne so mož- nosti za napredovanje? »Pred leti sem vadil tek- movalne pare. Zelo dobro so napredovali, žal smo imeli kasneje težave s prostori in vse skupaj je padlo v vodo. Z diplomo plesnega učitelja lahko treniram tekmovalne pare za C razred. Z nekaj truda bi v Bistrici lahko imeli dobro plesno sekcijo. Seveda pa za to še vedno ni prepozno. Prav gotovo bi la- hko to sekcijo ustanovili v okviru Svobode, saj nam je predsednik Drago Lepšina Štefan Braučič tudi do sedaj vedno poma- gal« Prostega časa ostane Šte- fanu bolj malo, pa še tega prebije ob drugem amater- skem konjičku — z igranjem v ansamblu »Stari znanci«, ki zabava Bistričane že pol- nih petnajst let. VscKj, .spoštljivo število let. i Odmora je bilo konec, |' kleta in fantje pa so zjuj sali pod Štefanovim V| šivom. Spet nova generj^j Braučičeve šole! ] D. UteaL VOZNIK PO NESREČI PRIJET 6. februarja 1971 se je v Moškanjcih pripetila lažja prometna nesreča, kjer je voznik osebnega avtomobila tuje registracije: HM-Z-594, podrl mopedista in po nesre- či pobegnil. Brezvestnega voznika so kmalu po nesreči prijeli ptujski miličniki v Ptuju, Zadevo sedaj obrav- nava oddelek milice Gorišni- ca. -F K- POPRAVEK I v Tedniku št. 5, v četj' 4. februarja 1971 se nauJ na strani 11 v sestai »Voznik po nesreči pobegi ponesrečenec mrtev'« vrjti neljuba napaka, kjer smo pisali, da je ponesreče-i Franc Ceh po nesreči , škodbam podlegel. Resii^ je, da ima ponesrečil zlomljeno medenico in da' zdravi v ptujski bol niše Bralcem, ponesrečencu < njegovi ženi se opravičuje« F, KelemiBi' PIJAN LEŽAL NA CESTI v soboto, 6, februarja so na cesti, ki pelje proti Brst- ju, okrog 21, ure našli na ce- sti ležečega mopedista. Jane- za Koletnika iz Budine. Pri poskusu z alkoskopom, je ta močno pozelenel. Koletnik je bil predan v obravnavo sod- niku za prekrške Ptuj. -F K- OPOZORILO STRANKAM v četrtek, 4. februarja je v trgovini na Turnišču nez- nanec Angeli Kozel iz Dra- ženc 6 izmaknil denarnico s 100 dinarji gotovine. Storilec še ni znan, vendar so mu na sledi. Obenem delavci postaje milice Ptuj opozarjajo vse nakupovalce po trgovinah, da naj pazijo na svoje denarni- ce, če seveda hočejo, da ne bi bili okradeni. -F K- PRIJELI POBEGLEGA OBSOJENCA v četrtek, 4. februarja so ptujski miličniki prijeli v Ptuju pobeglega zapornika- obsojenca Djordja Kikiča (30 let), ki je pobegn"l iz ljub- ljanskih zaporov, kjer je bil na odsluževanju kazni. Po- beglega so prijeli in ga spra- vili nazaj v ijubb"anske za- pore. -F K- TRČENJE V HLAPONCIH 6. februarja je voznik oseb- nega avtomobila Karel Pin- tarič iz Maribora. Sloven&ka 29, trčil v tovornjak. Voznik in njegova sopotnica sta se lažje poškodovala in so ju prepeljali v ptuj.sko bolniš- nico. -F K- Smučarski tečaj šole Dušana Kvedra na Ribniški koči i Šolsko športno društvo gimnaziji »Dušana Kved Ptuj, je v zimskih počitnii organiziralo smučarski t( na Ribniški koči. Tečaj trajal sedem dni. Udele se ga je 25 dijakov, ki so solvirali osnovno in na Ijevalno šolo alpskega sn čanja. Ob zaključku tečaja s izvedli tekmovanje v -v slalomu, žal v slabih i menskih razmerah. Zato so bili nekateri t movalci diskvalificirani, so izpustili vratca, neka ,pa so zaradi .padcev odst« li. Končni plasman je bil slednji: 1. Dušan Peček ' 2. Davor iBauman 3. Aljaž Starki 4. Dušan Rosic 5. Peter Kreft 6. Silvan Urbančič Tečaj je v celoti uspd znova potrdil, da imajo pi skd dijaki velik interes tp popularno športno go. C.I VLOM I V KIDRIČEVEM ; v noči od 8, na 7. feb;. je neznanec ali so nezn? vlomili v Delikateso TP ^ cator, delovna enota Ki vo. Istočasno je bilo vi«' Ijeno tudi v mesnico ifl slovalnico mariborske * vrtnine«. Storilec je naS" odprl zapadna vrata i" notranjosti iskal denar, 1*' je iz vseh vlomljenih trgf' odnesel le lOO dinarjev ^ biža po 1 dinar. Po vlor^, je sled izginila, vendaf' lave: postaje milice PttJJj njim poizvedujejo. -F ^ ČETRTEK. 11. februarja 1971 STRAN PREDAVANJA DELAVSKE UNiVESZE PTUJ i.nNEI>EI JEK, 15. februarja [evajnci GIa\''i<^ in dopolnilne polj- predavanle bo pn Janezu Zmpl oh 18. uri. DESTERNIK Uporaba nove.]sih kemic- lih sredstev v vinogradni- Kvu; predavanje bo v šoli ob 18. jri. PODVINCI Sodobna gradnja hlevov, lilosov in senikov; predavanje bo v gasilskem pmu ob 18. uri. HAJDINA Ja^odičevje. kultura, ki da J kratkem času na majhnih )0\TŠinah pomembne rezul- ate; predavanje bo v gasiilskem lomu ob 18.30 uri. o rOREK, 16. februarja TRNOVSKA VAS , Poti do večje proizvodnosti pesa in mlelca; [predavanje bo v šoli ob 18. ^rroiviARCi i Kako uspešno vzre j amo\ ujske; ; predavanje bo v šoli ob 18.j ri. .] DRSINCI [Kakšne ukrepe je podvze- V starih mešanih sadov- jakih, da bomo pridelali idje za trg; predavanje bo v šoli ob 18. ri. IOSKAJNCI Sodobna gradnja hlevov, losov in senikov; predavanje bo v gasilskem MPu ob 18. uri. »KOVCE Glavne in dopolnilne polj- ane; predavanje bo v klubu ob 8-30 uri. SREDA, 17. februarja GERECJA VAS Siliranje krme nn sušenje sena; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. BUKOVCI Glavne in dopolnilne-polj- ščine; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. LOVRENC Poti do večje proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v klubu ob- čanov ob 18.30 uri. Četrtek, is. februarja PODLEHNIK Kako uspešno vzrejamo pujske; , predavanje bo v šoli ob 18. uri. LESKOVEC Poti do večje proizvodnosti me.sa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. SELA Siliranje krme in sušenje sena; predavanje bo v šoli ob 18. uri. MAJSPERK Kakšne ukrepe 'je podvzeti v starih mešanih sadovnja- kih, da bomo pridelali sadje za trg; predavanje bo v šoli ob 18.30 uri. PETEK, 19. februarja STOPERCE Kako uspešno vzrejamo pujske; predavanje bo v šoli ob 18. uri. NEDELJA, 21. februarja ZETALE Leska — nova intenzivna sadna vrsta, kje in kako jo gojimo; predavanje bo v šol; ob 7. uri zjutraj. RODILE SO: Miroslava Maučič. Zakl 41 — Mateja; Blanka Kutnjak. Kidričevo 2 — Evelina; Jo- žefa Cafuta, Podlehnik 8 — Marijo: Rozalija Krapša. Ki- car 142 — Romana; Jožefa Sprah. Kicar 112 — Jožico; Jožefa Babic. Hardek 12 — Marijo; Anica Zelenko, Smo- linci 36 — Danico; Silvestra Kaj-tezovič, Cesta Olge Me- glic 8 — Nenada; Marija Kralj. Hardek 4 a — Silvo; Milka ajnc, Sardinje 27 — Branka; Gera Breg. Stojnci 130 — Jožico; Ljubica Vuk, Lackova 5b — Ksenijo; Ce- cilija Topolnik, Slaptinci 2 — Alojza; Dragotina Svaj^l, Janški vrh 55 — Marto; Jo- žefa Plajnšek. Cesta Olge Me- glic 12 — Jožefa; Nada Po- lanec, Drstelja 29 — dečka; Marija Ceh, Drstelja 34 — Ivana; Silva Zunkovič. Sp. Hajdina 51 — deklico; Ange- la Kociper, Mali Brebrovnik 36 — dečka; Angela Cajnko, Podgorci 45 b — Antona; Ma- rija Viher, Bratonečice 19 — dečka; Ana Sitar. Zg. Prista- va 36 — dečka; Štefka Lajh, Dragovič 35 — Silva; Jožefa Vidovič, Pestike 18 — Rena- to; Stanislava Žižek, Glavni trg 5, Ljutomer — Ireno; Kristina Prejac, Vel. Nedelja 2 — deklico; Štefanija Rep, Tomaž 9 — dečka; Ivana Po- točnik, Pohorje 26 — dečka; Alojzija Bedenik. Dežno 25 34:3 m Parmo v soboto je naš znani ša- hovski velemojster Bruno Parma prvič nastopil v Ptu- ju. Odigral je simultanko na 37 deskah in jo po več kot 4-urni borbi odločil v svojo korist z visokim rezultatom 34:3. Šestim nasprotnikom je u- spelo izvleči remi, ostali pa so morali kloniti pred reno- miranim nasprotnikom. Re- mizirali so: Darko Zupančič, Branko Sedlašek, Ignac Hab- ianič. inž. Milan Kneževič. Edo Rudolf in edina pred- stavnica nežnega spola Anka Zafoštnik. Zanimanje za ta nastop je bilo ogromno, saj je zmanj- kalo šahov, miz in prostora za vse, ki so želeli nastopiti. Člani prve ekipe ŠK Ptuj so iz razumevanja odstopili mesta mlaišim, da bi se po- merili s priznanim velemoj- strom. Vse priznanje SK Ptuj za organizacijo te uspele prire- ditve. Tekmovanje si je og'ledalo nekaj sto Ptujčanov, da je bila dvorana na magistratu premala. — Jožico; Terezija Rodošek, Mestni vrh 67 — dečka; Ce- cilija Hojžar, Senešci 24 — Jožico; Katarina Plohi. Sen. čak 32 — Stanko; Terezija Ramšak, Zabjak 41 — Igora; Katarina Gabrovec. Mestni vrh 26 — Danila; Ana Plajn- šek, Kočice 7 — dečka; Ema Pletenšek, Slovenja vas 38 — dečka; Ljudmila Kostanje- vec. Pleterje 13 — Dušana; Ana Nahberger, Gerečja vas 54 — deklico; Jožica Vodu- šek, Nova vas 18 a — dekli- co. POROKE: Janez Valenko, Dornava 32 in Frančiška Toplak, Mostje 8; Janez Z^mljarič. Zabovci 100 in Štefanija Kolarič. Spuhlja 72; Alfred Cerne, Trubarjeva 5 in Magdalena Kelc, Podvinci 91. UMRLI SO: Marija Ribič, Hermanci 6, roj. 1904, umrla 29. L 1971; Janez Škripec, Vuzmetincj 2, roj. 1933, umrl 3. 2. 1971; Ma- rija Osenjak. Kramberger- jevo naselje, roj. 1894. umrla Glasilo ptujskih sindikatov Pred kratkim je izšla dru- ga številka glasila ptujskih sindikatov, ki so ga pričeli izdajati v letošnjem letu. Glasilo bo izhajalo po potre- bi, verjetno pa enkrat me- sečno ter bo obravnavalo bi- stvena vprašanja ptujskih sindikatov ter njih prizade- vanja za uresničitev vseh za- stavljenih nalog. Glasilo bo predvsem dobro- došlo vsem sindikalnim or- ganom v delovnih organiza- cijah in ustanovah, ki so tak- šnega glasila do sedaj po- grešali, še zlasti, ker bodo v glasilu objavljeni tudi števil- ni zakonsiki predpisi, sklepi predlogi in priporočila. U- redniški odbor . sestavljajo Feliks Bagar, Franc Fider- šek in Stanko Lepej. fh PEPEL CIGAR IN CIGARET Ce ga hranite v zaprti plo- čevinasti škatli, vam bo več- krat dobrodošel. Z njim na primer prav lepo očistite ko- vinske predmete. Ce imajo le-ti madeže, zmešajte pepel z nekaj kapljicami petroleja in ga nanesite na madež. Cez nekaj časa pepel odstra- nite in predmet zgladite z mehko krpo. Tudi če postavimo vročo vodo na pohištvo, se napravi na njem madež, V tem pri- meru si pomagate s pepelom. O vlaži te ga s petrolejem in ga položite na madeže. Cez dobrih pet minut zdrgnite pepel z ožganim zamaškom. potlej pa še z mlačno voiae- no krpo. 50KIŠNICA 14. februarja ameriški film jlAC KENINO ZLATO. lJUTOMER 13. in 14. februarja ameri- J^'' tilm IZKRCANJE V AN- 'lU; 17. februarja ameriški Hm NE DELAJ VALOV. il3. februarja italijanski m DIVJE OKO; 14. febru- ffja mehiški film PESEM JE "UBEZEN MEHIKE. , \^ februarja ameriško- •ajuanski film POiSCi SI '■ka.j SMRTI: 12. februarja ;3- film v BREZNU STRA- in 14. februarja a- f;in, CRNI SERIF; [• februarja (ob 10. in ob 15.30 uri) ameriški film STANLIO IN OLIO PRODA- JATA MIŠOLOVKE; 15. in 16. februarja italijanski film CHE GUEVARA; 16. febru- arja (ob 19.30 uri) in 17. fe- bruarja ameriški film MA- ŠČEVALEC IZ KAROLINE. SLOVENSKA BISTRICA 12., 13. in 14. februarja it.- fr. film BORA—BORA; 16. in 17. februarja španski film SOLEDAD romero. TOMAZ pri ORMOŽU 14. februarja italijanski film Železni kapetan. VELIKA NEDELJA 13. februarja mehiški film PESEM JE LJUBEZEN ME- HIKE; 14. februarja itapjan. ski film DIVJE OKO. ZAVRC 14. februarja italijanski film CEZAR PROTI PIRA- TOM. ZLATOPOROČENCA FRANC IN GENO- VEFA KEKEC IZ BUKOVEC V matični dvoran; v Ptaju je bila 6. februarja 1971 do- poldne zla'oporočna sloves- nost za 50 let poročeni par Franc;i Kekeca (1893). kmeta iz Bukovec §t. 24, in Genove- fe, roj. Firbas (189.3). Jubilanta sta se orvič po- ročila 31. j:^n. 1921 leta. V 50 letih skupnega živ- ljenja sta bila 4l-kr;it stare- šini novim zako^nskim zve- zam. Odbornik občinske skup- ščine Ptuj Franc Tomanič in matičar Ernest Perkovič sta jima izročila zlato poročno plaketo, šopek in poročno da- rilo, obenem pa sta jima že- lela tudi v bodoče zdravja in zadovoljstva. Tem željam se pridružuje- jo tudi 3<^rodnik' in ostali. Tekst in posnetek: Petra La^ngerholc STRAN fl TEDNIK — ČETRTEK, 11. februarja 197] SESTRICA Sestrica moja majhna ie še a mnoGo že njena clavica ve, rada orebira knjitie vše. zato mnotzo tudi že ve. Sestrica moja majhna ie še. a uči se rada. to se ve, naj se le uči. čita knjige vse, saj to največje ie zlato za njeno malo clavico. LIZIKA SIMENKO, 8. raz. osn. šole Markovci Lizika, elede tvojega vprašanja ti sporočam, da se nič tistega ni^ zgodilo, po čemer si vprašala. Pe- smice pa kar nam pošiljaj! Lepo te pozdravlja urednik PUST Prišel ie čas neumen čas. veseli pust. Z riiim prišlo ie veselie za liudi. ki se našemiio. Na mizi potica in meso diši krofi se v maslu bahaio ker vedo. da lepi so. Ob peči starčki posedaio vreme napovedujejo. IDA BER, 7. raz. Zetale MI SMO S TEBOJ, VIETNAMSKI DEČEK! »Mama, kniha!« prosi se- stradan deček. Toda mati ni- ma kruha. Na predelih, kjer so nekoč valovila plodna ri- ževa stebla, raste zdaj ple- vel. To zemljo teptajo tuji vojaki, ki jih je deček videl že od svojega rojstva dalje, se jih bal in sovražil z vso silo svojega otroškega srca. To so vojaki, ki zverinsko mučijo sestradano nedolžno ljudstvo, dečkove rojake. Dan za dnem sliši bobneče grmenje: toda to ni bobne- nje groma, to je grozeče br- nenje bombnikov in ta deček je mali Vietnamec, vojaki, ki hodijo po tej, s krvjo prepo- jeni zemlji, so Američani. V boj jih pošiljajo bogat: kapi- talisti, ki ne bi imeli kam prodati svojega orožja in ga zato preizkušajo v Vietnamu nad prebivalstvom, ki je sito vojne, lakote ter mučenja. Vendar ti ljudje nočejo uklo- niti fflave pred najtežjimi bremeni, ki jih tarejo. S svo- jimi silovitimi napadi prese- nečajo sovražnika. Prav ta- ki so kot zveri, katere človek zapre, ko so navajene pro- stosti in hrepenijo zopet po brezkončnih planjavah. _ Vendar pa so tudi branite- Iji domovine dobro oborože- ni, a še bolj kot orožje jim pomaga silna ljubezen, ki ne poznajo vir in se pred niče- mer ne ustavi. Ne ustavlja pa se tudi ameriško prodiranje na Daljni Vzhod, zahteva vedno več in več — celo In- dokino in svet ie moral no- stat: pozoren na tolikšno brezobzirnost. Od vsepovsod se oglašajo ljudje — filozofi in neuki posamezniki ter ce- le množice, ki glasno in jas- no zahtevajo: »American, go home!« — Američani, pojdite domov I Toda zdaj vojna še traja, čeprav se že tudi ameriško ljudstvo boleče zaveda, da krivična vojna škoduje njim samim. Zato se bodo »viet- namski deček«, ki mu ne vem imena in njegov: prijatelji še vedno z bojaznijo ozirali v nebo ob vsakem hrupu in namesto, da bi skrbeli za mlajše bratce ter pomagali staršem na riževa polja, bodo vsak trenutek pripravljeni na beg. Pa vendar — kako dolgo še? Kako dolgo bodo Viet- namci še trpeli muke, o ka- terih nas je še strah brati v časopisih in so zločini tako straSni, da so neverjetni? Kako dolgo bodo ameriški vojaki še dobivali proste dne- ve, odlikovanja in medalje za najgrozotnejša nasilja nad ljudstvom, ki si želi samo m:ru in neodvisnosti? Ali boš ti. vietnamski deček res mo- ral zrasti v moža, saj v takih razmerah zoriš hitreje kot drugi na svetu. In če boš mo- ral tudi ti poseči v krvavi boj, ti želim jaz in verjetno mi vsi, ki smo tvojih let in živimo v svobodni domovini, preženi brez usmiljenja vsa- kogar, ki sega po tvoji rodni zemlji. Najbrž ne poznaš ne Petra Klepca, ne Martina Krpana in ne Velega Joža — toda v zgodovini tvojega ju- naškega naroda imajo goto- vo kakšnega sorodnika: vze- mi njegovo moč in reši svo- jo zemljo! Mi smo . s teboj! Črtomir Solina, 8. b raz. Osnovne šole b. Strafelov. Markovci pri Ptuju Mladi Cehi bodo letos peli v Ptuju in na Vidmu Letos se obeta v Ptuju in Vidmu med drugimi kultur- nimi dogodki oziroma prire- ditvam: še obisk mladih pev- cev iz Jirkova na Češkem. O tem nam je nekaj povedala Jožica Soko. glasbena učite- ljica, ki poučuje na videmski šoli mladi videmski rod. Glasbena učiteljica Jožica Soko je od leta 1963. ko je prišla na videmsko šolo, upe- Ijala mlade Haložane v umet- nost petja ter jim navdahnila pevskega duha. da so začeli Jožica Soko pridno vaditi petje in uspe- hi niso izostali. Videmski mladinski pevski zbor je namreč v zadnjih letih do- segel dokaj pomembne ter zavidljive uspehe na mladin- skem pevskem festivalu v Celju, kjer je med drugimi priznanji dobil, pa zaslugi ter pod taktirko Jožice Soko leta 1969 bronasto plaketo. S svojim ubranim petjem pa so tako navdušili delega- cijo iz Češkoslovaške, da so ti povabili videmski pevski zbor na Češko, kjer so go- stovali v Jirkovu, Karlovih Varih, Kadnju in v Pragi. Nastopilo je 55 mladih pev- cev, ki so večinoma doma v Halozah in bližnjih naseljih. Ob tej priliki so mladi pevci sklenili tudi prijateljske vezi s svojimi gostitelji in ker prijateljstva vežejo narode sveta, so se že tedaj dogovo- rili, da bodo mladi češki pri- jatelj: obisk vrnili, kar se bo zgodilo junija letos, ko bo med 3. in 6. junijem v Celju mladinski pevski festival, na katerem nastopajo mladi pev- ci iz vse države. Ta festival je vsako drugo leto. Na tem festivalu pa bodo nastopili tudi mladi Cehi. nakar si bodo ogledali naše Jadransko morje in naposled pred svojim odhodom nazAJ v svojo domovino, priredi- li v Mariboru, Ptuju in v Vidmu samostojen koncert. Tako bo koncert v Ptuju 9. junija, v Vidmu pa nasled- nji dan. Gostitelji čeških pevcev bodo številne druži- ne v Ptuju :n v Vidmu, kjer bi naj mladi pevci prenočila. Upati je, da bodo za to go- stovanje pokazali Ptujčani in Videmčani veliko zanimanje in da se bodo radj prijavili ter vzeli na stanovanje mla- de češke prijatelje. Ne sme- mo namreč pozabiti, da so bili na Češkem tudi naši pev- ci zelo gostoljubno sprejeti. -fh Literorni nastop V soboto je bil v ptuj- skem gledališču nastop mla- dih literatov iz osnovnih šol ptujske občine. Ta nastop organizira ob- činska zveza prijateljev mla- dine občine Ptuj vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku, 8, februarju. Mladi literati so brali svoja dela poslušalcem, med kate- rimi je bil znani slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je ob koncu zbrani mladini prečital eno od svojih črtic. Svoja dela so brali Angel- ca Mohorič iz Juršinc, ^ ja Kolednik, Videm, D^. Kozoderc, Lovrenc, pf Milošič, Cirkulane. Medved, Cirkovce, Horvat, I. Spolen j ak, j Verica Jus, Zetale, Marj?; Dolšak, Majšperk, Dai Herega, T. Žnidarič, Ptuj, ■ nez Kolenc, Gorišnica, C mir Solina, Markovci. Dai' ka Zgeč, Domava. Jožica ' za, Podlehnik. Marta E man, Kidričevo, Lidija K, par, F. Osojnik, Ptuj, in diija Klasinc, Hajdina. 0^ jo sta vodila Nevenka Ijanšek in Marjan Sneben Če še niste slišali... pernati Čuvaji Na neki avstralski far- mi nadomešča emu (noi), ki mu ie ime Watson, pri čuvaniu ovac dva ovčarska psa. Emu ie neutrudliiv. vzdržliiv in precei »strog« goniač, ki ga ovce brezpo- goino ubogaio. Emu ie lah- ko tudi dober čuvai, ker izredno dobro vidi. ker i- ma oster kliun in nenava- dno hitre noge. ker ie mo- čan in velik, sai ie visok 1 meter in 98 centimetrov. V iužni Ameriki uporab- liaio farmarii kot hišnega čuvaia ptico »agami« iz družine žeriavov. Te ptice ni lahko udomačiti, ven- dar se počasi le udomači in pribiti na klic gospodaria kakor pes. Agami ima dol- ge noge in ponosno kora- ka po dvorišču ter lahko takoi vzpostavi red. v tre- nutku loči sprta petelina, prežene kokoši, ki se pri- tepeio s sosedovega dvori- šča, medtem ko »svoiim« kokoškam ponuia zrnie,, ga sama naide. Indijar uporabljaio ptico agami: di namesto psov pri ; vu. reka. ki teče v obi smeri Korito rečice Mrtvice skopskem poliu ima 1: mai spoznavni padec, t Vardar , v katerega se M tvica izliva, kdai pa M močno naraste, požene v do v Mrtvici nazai. v smt od koder priteka, ti. di; nienemu izviru — v K; lonovsko iezero. nenavadno jezero Naiboli nenavadno iez ro na otoku Trinidadu Karibskem moriu. V te iezeru ni voda, pač pa ra topljeni — asfalt. Nedavi so poskušali izmeriti ni govo globino, pa iim to uspelo, ker so bile som prekratke in ni bilo m doseči jezerskega dna. Priredil — F. K. Telesne kazni Ali smemo otroka tepsti ali ne, to se sprašujejo mno- gi starši. Takoj lahko reče- mo, da ne. Ce otroka tepemo, ga s tem niti ne vzgajamo niti ga ne naučimo discipline ali mu pomagamo izobliko- vat: njegov značaj. Zaušnice in telesne kazni so posebno neprimerne za dveletne in triletne otroke. Ce tako majhnega otroka tepemo, ga napravimo neobčutljivega za druge vzgojne ukrepe in me- tode. Vcepimo mu miselnost, da je bolje ubogati zato, da se človek izogne hujšemu, medtem ko je pravi narnen vzgoje, da se otrok tako ali drugače vede iz lastnega pre- pričanja. Z drugo besedo, prava vzgoja daje ubogljivo- sti moralen prizvok. Uboglji- vost samo zaradi strahu je ena najneprimernejših me- tod pr: vzgoji otrok. S podobnega stališča mo- ramo presojati tudi zaušnice. Psihologi in pedagogi zatr- jujejo, da je zaušnica veli- ko manj škodljiva, z drugo besedo, bolj učinkovita, če je ne spremlja dolgovezna pri- diga, očitki in grožnje v praz- no. Klofuta, ki takoi razjas- ni položaj in zaključi pi blem, je mnogo bolj učini vita kot starševski vzdihi, 1 sli komentarji, kot np »Glej, kaj si naredil iz sv< mame!« in podobne teati ličnosti. Brez dvoma pravilna v^i j a ne uporablja groženj, ki ti prav to b: bilo znamen da ni pravilna, da svojih d čel ne utrjuje s prepričev njem, temveč s silo. Raz tega grožnje discipline krepijo, ampak slabijo^ Gn nje lahko sprožijo v otrol upor. Nekateri trde, da klofuti smemo deliti v jezi, ampi šele, ko se spomnimo. Ba vpliva bolj vzgojno. Todal našem mnenju je to ncJ ravno, starši pa dobe v oi> otroka videz krutežev. Hla' nokrvno dejanje diši po ni čenju. Zato prevladuje m Ijenje, da se klofut na splf no izogibajmo. Otroci naj ■ dobro vedejo, ker starše f- štujejo, ne pa zaradi groze" in kazni. TEDNIK. VAŠ LiJ ^p^nNJK — ČETRTEK. H. februarja 197] STRAN 9 Imem novih ptujskih ulic M nadaljevanje) Nemci so Franca Strelca- Gioma prijeli decembra 1944. ga odpeliali v Dachau, kjer t leta 1945 umrl. Ulica Šercerjeve brigade se imenuje po brigadi, ki je de- lovala pod okriljem 14. d:vi- zije in je septembra 1944 mobilizirala domačine v Zg^. Halozah v NOV. S >svojim nastopom je podžgala osvo- bodilno gibanje v tem delu naše občine. Ulica Pohorskega bataljona ob meji k. o. Draženji se imenuje po legendarnem partizanskem bataljonu, ki je tragično preminil 8. 1. 1943 na Pohorju. V Ruški četi te- ga bataljona se je bojeval tudi naš rojak Franc Osojnik kot politični komisar. Zidanškova ulica se imenuje po Milošu Zidanšku. r. 1910 pri Celju, pekovskem pomoč- niku in članu KP. Že maja 1941 ga je vodstvo osvoboddl- nega gibanja mariborskega okrožja poslalo v Ptuj, da ponese k nam misel OF. V Ptuju se je leta 1941 večkrat mudil na sestankih s ptuj- skimi organizatorji OF. Po ustanovitvi Sercerjevega ba- taljona je bil njegov koman- dant. Padel je 8. 2. 1942 ob napadu italijanske kolone na štab bataljona pri Slivnici. Ilčeva ulica se imenuje po zakoncih Anki in Rudiju Ileu, oba r. 1914, ki sta bila od leta 1933 vneta borca za pra- vjce delavskega razreda v Ptuju in na Grajeni. Anko je okupator polet: 1941 tako mučil, da se ji je povrnila njena pljučna bolezen in je maja 1942 umrla. Rudi je moral na delo v Nemčijo na- to pa v Francijo, odkoder je pobegnil na stran francoskih partizanov. Po vojmi je v Mariboru neumorno politič- no deloval za rast socializma m bil vzgojitelj novega ro- Qu v socialističnem duhu. Umrl je leta 1970. ^olobova ulica se imenuje po Milku Golobu-Jožku, r. 1921 v Zlatoličju, ki je bil od je- seni leta 1943 sposoben orga- nizator osvobodilnega giba- na območju ptujskega Ji^raja. Opravljal je odgo- vorne naloge v ptujskem o- jroznem odboru OF in KP. J^o vojni je študiral pravo in ""^rl leta 1968 kot oredsed- "'k okrožnega sodišča v Ma- riboru. ^^eadinova ulica je posve- sedmim žrtvam te dru- QTf^i ^' S.0 vsi delali za cilje m se v Srečah, v hiši. ki gji,.^^. okupator zažgal, zadu- T^v ^Soreli 12. 4. 1945. .70 so v hudih mukah kon- svoje življenje Jože Sa- hur^X^ Miran, Jožetov brat ^,'4^* z ženo Marijo, ter ko 7 - pravnik Goj- IViaj^.^^"o Rožco, zdravnico. Soni;*^*.^** se imenuje po "JI Fajs-Majdi, mladi par- tizanki-terenki v ptujskem okraju, r. 1928 v Stojncih. V OF je delovala od leta 1943. Padla je v Bratislavcib 9. 2. 1945. Sodnic se imenujejo po sta- rem krajevnem imenu. Turniška ulica se imenuje po gradu Turnišču in naselju ob njem. Suha veja je imenovana po starem krajevnem imenu, kjer je ulica zgrajena. Ulica prvega maja je posve- čena mednarodnemu delav- skemu prazniku, ki ga de- lavski razred praznuje od leta 1889, v spomin na veliko stavko delavcev v Chicagu 1. 1886, največjo v 19. stol., saj je stavkalo skupaj 40.000 delavcev in jih je pet padlo v spopadu s policijo. Prvi maj je praznik solidarnosti delovnih ljudi sirom sveta za pravičnejšo ureditev odno- sov med ljudmi in narodi. Ulica Zetalskega Jožeta se imenuje po Jožetu Krašovcu. r. 1807, doma v Mihovcih, ki se je odlikoval v osvobo- dilnem boju v Halozah od leta 1943, ko je zapustil pri- silno delo v Avstriji. Nadel si je partizansko ime Zetal- ski Jože. Kot živa narodna vest je klical k uporu proti tlačitelju našega naroda. Bil je vojaški referent pri okraj- nem odboru OF Ptuj. Padel je 30. marca 1945 v Ragužni- ci pri Stopercah. Ujica Haloškega voda je ime- novana po Haloškem vodu Lackove čete, ustanovljene leta 1943 pri Racah. Aprila 1944 je Lackova četa poslala v Haloze Haloški vod, da prižge na tem območju pla- men osvobodilnega boja. Vod, ki je štel okoli 20 par- tizanov, je utrpel v bitki pri Selah strašen udarec, ko je padlo v spopadu s sovražni- kom 8 partizanov, devetega pa so Nemci ujeli, ga stra- hotno mučili in v Gradcu obglavili. Jezova ulica se imenuje po Maksu Jezi, nekdanjem di- jaku ptujske gimnazije, ki je že v letih 1937 do 1941 de- loval v narodnoobrambnem tisku kot ilustrator in pisec besedila za letake, tiskano v ptujski ciklostilni tiskarni KP. Rodil se je na Hajdini 1. 1918. Med okupacijo je bil; zaradi delovanja v OF na, univerzi zaprt v Italiji. Po kapitulaciji italijanske voj- ske je šel v jeseni 1943 k partizanom na Gorenjsko, kjer je vodil partizansko ti- skarno DROH blizu Kranja. Padel je 21. marca 1944 v bunkerju te tiskarne, kate- rega so Nemci obkolili im za- žgali. Toplakova ulica je posveče- na Francu Toplaku, r. 1917 v Mostju, študentu agrono- mije, organiz-atoriu upora v domačem območju. (Konec prihodnjič)., Veliko sonca je bilo na naših izletih le veliko let Društvo upo- kojencev Rogoznica organi- zira izlete, še posebej veliko jih je bilo v letu 1970. Bili so to daljši in krajši izleti po dohnovini in tujini. Za začetek je bil prvi izlet že maja, in sicer dvodnevni na relaciji Ptuj—Zagreb— Plitvička jezera—Senj—Cri- kvenica—Reka—Lj ubl jana in nazaj v Ptuj. Ogledali smo si vse važ- nejše kraje in njih znameni- tosti. Na prelazu Vratnik na Velebitu se nam je odprl ču- dovit pogled na Jadransko morje ter otoke, od katerih se je odbijalo sonce. V Crikvenici smo se peljali s trajektom na otok Krk. v naselje Silo, kjer smo se go- stili z ribjimi snecialitetami in dobrim dalmatinskim vi- nom. Prenočili smo v Crik- venici, od koder smo nato nadaljevali pot proti Bakru in Rekli. Drugi krajši izlet smo ime- li v Stubiške Toplice mese- ca junija, ter si pri vrnitvi ogledali še varaždinsko poko- pališče. Tretji izlet smo imeli ju- lija v Krapin.ske Toplice, z ogledom Krapine in krapin- skega pračloveka ter vrnitev prek Kumrovca, Rogaške Slatine in grada Statenberga. Četrti izlet je bil na rela- ciji Ptuj—Celje—Gora Oljka —Velenje—Dobrna. Peti izlet je bil dvodnevni. 15. in 16. avgusta, tokrat v sosednjo Avstrijo in Italijo. Ogledali smo si Celovec, ter pri Vrbskem jezeru sloviti Minimundus, kjer so v mi- niaturi prikazane vse zna- menite zgradbe na svetu. Se bolj kot Vrbsko jezero nas je navdušilo Osojsko, ki se -e kot dragulj iskrilo na opoldanskem soncu. Po njem smo se vozili s čolni. Ogle- dali smo si notranjost cerkve '■ na Osojah in grob poljskega kralja Boleslava. Na svoji poti čez Beljak smo videli tudi orjaške, več metrov visoke kaktuse. Avstrijsko-italijansko me. .[o smo prestopili pred Trbi- žem, kjer smo se oskrbeli predvsem s spominki in vi- nom. Od tukaj smo imeli še samo par kilometrov do vznožja Vi šari j. ter se v vi- šino 1800 m prepeljali z žič- nico. Po spanju na svežem zraku v gorah, nas je zgodaj zjutraj zbudil prekrasni sonč- ni vzhod. Kljub poletni vro- čini smo bili le nekaj sto metrov proč od snega. V Ratečah smo stopili na domača tla, si ogledali sote- sko Vintgarja. Bled. Brezje ter letališče Brnik. Sesti izlet smo imeli 6. 9. ter smo si ogledali Sv. Gore, se kopali v Cate^kih topli- cah. Sedmi izlet je bil 13. 9. na relaciji Sv. Gore—Kumrovec —Stub'ške toplice. Osmi izlet dne 4. 10. na re- lacij i Oplotn i c a—Os a n k a r i c a —Trije žeblji, kjer je padel herojske smrti Pohorski ba- taljon. Nato smo nadaljevali pot prek Maribora k Duhu na Ostrem vrhu. kateri leži tik ob meji z Avstrijo. Tukaj smo si ogledali spomenik Djure Djakoviča. Od tukaj je čudovit razgled po Kozja- ku, Pohorju ter vse do Lip- nice v Avstriji. Vračali smo se zopet čez Maribor ter se ustavili v klubu DU Maribor Center, kjer so nas prijazno sprejeli in nam postregli. Deveti izlet je bil 17. 10. čez Gornjo Radgono v Av- strijsko Radgono, nato v Mursko Soboto, nato na ko- panje v Moravče, ter se prek Lendave, Beltinc, Ljutomera in Jeruzalema vračali proti domu. Na deseti izlet dne 12. 12. se nas je del rednih izletni- kov priključilo enodnevnemu izletu v Trst z vlakom Po- horje-expres. Na vseh izletih nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Kot nam je sijalo sonce na vseh potovanjih, tako smo bili tu- di mi vedno nasmejanih o- brazov in dobre volje nd ni- koli zmamjkalo. Pesem je od- mevala po avtobusu od za- četka do konca vožnje, pa tudi v zamejstvu smo z njo pokazali, kdo smo. Dne 20. 12, smo se zbrali vsi izletniki na družabnem večeru. Opekarna Zabjak nam je dala na razpolago svojo dvorano, za kar smo zelo hvaležni. Ob lepi pesmi smo obuj^i spomine na lepe dni. ki smo jih preživeli iz- ven domačega okolja. Za še boljše razpoloženje sta po- skrbela mlada fanta Milan Horvat s klarinetom in Fran- ci Mihelak s harmoniko. Kovali smo nove načrte za leto 1971, kam. v katere kra- je nas naj letos popelje av- tobus. Načrti so veliki in privlačni. Vabimo vse člame društva upokojencev, kakor tudi druge, naj se nam pri- družijo. Vsak kdor ljubi pe- sem, šalo in sonce naj gre z nami. Prvi večji izlet predvide- vamo že v mesecu maju za dva dni. To bo izlet v sosed- njo Avstrijo, prek Gradca. Maria Zeli, St. Poltn na Du- naj. Po Dunaju bo ogled vseh večjih znamenitosti, vračali se bomo pa čez Sem- mering. Bruck in Gradec. D. K. Gasilci Steklarne so aktivni Industrijsko gasilsko dru- štvo Steklarne v Slovenski Bistrici je eno redkih te vr- ste na občinskem območju. Po dejavnosti in doseženih uspehih se upravičeno šteje med najaktivnejše. V dejav- nosti preteklega leta. kot so jo orisali na minulem obč- nem zboru društva, so ugo- tovili, da je bilo največ po- zornosti razen protipožarni varnosti posvečene praktič- nemu usposabljanju in izo- braževanju članstva, kar pa po besedah poveljnika dru- štva Viktorja Dvoržaka ni bila lahka naloga zaradi skromnih finančnih sredstev. Kljub težavnim okoliščinam pa so izvršili vse postavljene naloge, ki so si jih postavili na zadnjem občnem zboru. Semkaj štejemo ureditev o- rodjarne. nabavili so avto- mobil, s čimer so se odprle nove možnosti za delovanje predvsem izven ozkega ob- močja, na katerega so bili dotlej omejeni zaradi po- manjkanja prevoznega sred- stva. Za člane so nabavili 15 novih uniform ter 120 m C in 30 m B cevi. Takšni uspehi so bili mož- ni le ob vsestranski pomoči delovne organizacije. Mnogo pomagajo tudi podporni čla- ni, med katerimi so skoraj vsi člani delovne skupnosti. V času med občnima zbo- roma so razen na številnih sestankih sodelovali tudi na skoraj vseh pomembnejših prireditvah v občni kot tu- di zunaj nje. Posebno aktiv- nost so pokazali v času ted- na požarne varnosti, ki so razen konkretnih akcij pri- kazali v centru Slovenske Bistrice svojo dejavnost v besedi in sliki. Vsi ti uspeh: pa niso osta- li nezapaženi. Občinska gasil- ska zveza je podelila članom društva Otu Zafošniku. Šte- fanu Veleju, Jožetu Babiču in Zlatku Strmšku ob de- setletnici delovanja v gasil- stvu posebne diplome. Celot- nemu društvu pa so izrekli priznanje za uspešno delova- nje predstavniki gasilskih zvez iz Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, in drugi, ki so se udeležili zbora. Člani društva so sklenili, da bo njihovo dejavnost vo- dil v bodoče 11-članski u- pravni in tričlanski nadzor- ni odbor. Med pomembnejše naloge v naslednjem obdobju štejejo nadaljnjo skrb za povečanje števila članstva in njihovo izpopolnjevanje. Izbol jšati nameravajo tud: materialrjo stanje društva. Zgraditev vodnega rezervoarja je že ne- kaj let pomemben problem društva in delovne organi- zacije. VH STItAN 10 TEDNIK — ČETRTEK. 11. februarja li Svetovni popotnik Bruno Parma v Ptuju Preteklo soboto smo imeli Ptujčani priložnost videti pri dolu še edinega slovenskega mojstra Bruna Parmo. Na po- mojstra Bruna Parmo. Na po budo ptujskih šahistov je o- digral simultanko na 37 de- skah. Za njegov nastop je .vladalo veliko zanimanje, saj je dvorana magistrata bila do konca nabito polna. Po štiriurnem boju, ki ga je iz- bojeval, mi je uspelo, da mi je posvetil nekoliko časa in odgovoril na nekaj vprašanj: »Kdaj ste pričeli s šahira- njem in kaj vas je navdušilo za to plemenito igro na črno- berh poljih?« »S šahom sem pričel leta 1956. ko mi je bilo petnajst let. V tistih povojnih letih je bilo težko početi kaj druge- ga. Šport pri nas še ni bil tako razvit, večje možnosti je dajal edino šah. ki je bil lažje dostopen.« »Kako, da ste pričeli tako pozno z igranjem šaha? Mno- gi znan: šahisti so pričeli mnogo mlajši.« »Res, da so drugi pričeli šahirati mnogo prej. V mlaj- ših letih nisem bil toliko za- interesiran, pozneje pa dru- gih možnosti izživljanja v ti- stih časih nisem imel, pa sem se pričel baviti s šahom.« »Vaš šahovski vzpon je bil zelo hiter, takorekoč blisko- vit, saj ste v nekaj letih pri- šli od četrtokategornika do naslova velemojstra. Kako vam je to uspelo?« »Ko sem pričel s šahira- njem, me je ta igra začela v.se bolj privlačiti in prvi us- pehi, ki sem jih zabeležil, mi niso dali mirovati. V igro sem se vse bolj poglabljal. Ni mi bilo dovolj samo igra- nje, pričel sem tudi s štu- diranjem in analiziranjem partij svojih vzornikov. Te partije so bile zelo zanimive in iz njih sem se ogromno naučil. Velemojstr.ski naslov sem osvojil po šestih letih aktivnega igranja.« »Kako dolgo ste že vele- mojster in kje nastopate?« »Velemojster sem ves čas, odkar sem osvojil ta naslov. Vsakh pet let moram na tur- nirju, ki ga določi svetovna Šahovska zveza, potrditi na- slov. To ni mogoče na vsa- kem turnirju. Na takem tur- nirju mora nastopati določe- no število velemojstrov, skratka konkurenca mora bi- ti na nivoju, sicer bi to potr- jevanje bilo prelahko doseči. Dsvojiti moram določen od- stotek točk. Naslov sem po- trdil na zadnjem turnirju v Reggiu de Emilliu v Italiji, kjer sem osvojil prvo mesto. Nastopam za Šahovsko dru- štvo Maribor, večinoma pa sem na turnirjih v inozem- stvu,« »Kako vsklajate delo z igranjem šaha in odsotnost- jo? Vam je šah morda po- klic in kakšni so dohodki?« »Zaposlen nisem. Sah igram polprofesionalno. Kot veste, so na vseh. v . , na- to prepasiramo. Omaka mora biti dovolj gosta, imeti pa mora slan, sladek in kisel okus. Iz paradižnikove mezge pripravimo omako hitreje. Na maščobi pražimo slad- kor. Ko se malo opusti, do- damo moko, malo popražimo, nato dodamo mezgo in zali- jemo. Dodamo limonin kr- helj, sol. Moč lepe besede Neizmerno moč ima dobra beseda na pravem mestu. Dobra beseda drugih je ne- precenljiva moralna opora, ki dvigne človeka nad samega sebe in mu omogoča storiti stvari, ki so se mu še malo prej zdele nemogoče. Pogosto ljudje sami ne ve- do, kaj vse zmorejo. Nešteto- krat šele bodrilna beseda in odkrito priznanje drugih vzbudi v človeku skrite sile in jih dovede do razvoja in razmaha. Vpliv dobre besede, odkri- tega priznanja, pohvale in zaupanja v možnosti druge- ga je ogromen. Takšen bod- rilni vpliv vodi vse sile v pozitivno smer, veča samo- zavest in storilnost, rodi ve- selje do dela in odstranjuje trenje, ki ga povzroča nega- tivna usmerjenost. Z ničimer ne moremo člo- veku bolj ustreči kot z do- bro in bodrilno besedo. Niti največje posvetno bogastvo ne more nadomestiti moči občudovanja in priznanja. Kajti občudovanje in prizna- nje drugih vlije v človeka samozaupanje. Brez samoza- upanja pa je vsakdo brez mo- či. Vsi ljudje, ki so v življe- nju dosegli kaj izrednega, dolgujejo največji del svojih uspehov osebam, ki so jim bile najbližje. Te osebe so jih znale bodriti, občudovati in hvaliti. Verovale so neo- majno v njihove sposobnosti in odobravale so to, kar so ustvarjali. Vse to je dalo tem ljudem moč in pogum, da so lahko vztrajali pri svojih na- črtih tudi tedaj, ko je bil ves ostali svet proti njim. Vsaka žena ve povedati, kako prijetno postane zakon- sko^življenje, če prihaja njen mož z veselim obrazom in prijaznim nasmeškom do- mov, če se ji zna za neštete pozornosti, ki mu jih izka- zuje iz dneva v dan, kdaj pa kdaj zahvaliti in če ji kot znak posebnega spoštovanja prinese včasih majhno da- rilce. Dobra beseda in dobro de- janje ustvari zmerom dobro razpoloženje in napravi dru- ge ljudi do nas dobrohotne in ustrežljive. Dobra beseda in plemenito mišljenje zme- rom povzdigne in pomaga — bodisi v zasebnem ali jav- nem žviljenju. Velika podjetja imajo za svoje uslužbence posebne te- čaje za pridobitev znanja o pravilnem občevanju z ljud- mi. Velika je pač razlika, kako se prodajalec vede do kupca. Vsaka neprijaznost, neuslužnost, neuvidevnost in sebičnost odbija kupca prav tako, kot ga prijaznost, u- strežljivost, pripravljenost in nesebičnost privlačuje. Su- rov in neotesan prodajalec napravi podjetju več škode kakor ponesrečena finančna špekulacija. Kamorkoli pogledamo, pov- sod vidimo, da najde dobra in prijazna beseda zmerom dobro mesto, da nas in dru- ge dviga, dela iz nas in dru- gih boljše ljudi in nam po- maga doseči to, za čemer bi z nasprotnim ravnanjem za- man stremeli. SLADKOR V KRVI NI NEVAREN Ekipa ansleškeea sveta za medicinske raziskave je prišla do zaključka, ki prevrača veljavo 13 let sta- re trditve, da ie lahko slad- kor vzrok nekaterih bole- zni srca. Dokazano gradivo v ko- rist teze. da je velika pri- sotnost sladkorja v prehra- ni najvažnejši dejavnik in- farkta, ie skrajno nezane- sljivo — ie rečeno v po- ročilu angleških strokov- njakov, ki ie bilo pred kratkim objavljeno v ugle- dnem medicinskem časopi- su Lancet. Ugotovitve strokovnja- kov angleškega sveta za medicinske raziskave so zasnovane na kontroliranih testih v štirih angleških centrih. Angleški strokovnjaki so bra evidenca v krajevnih or- tudi ugotovili, da ie nezna- tno večja količina sladkor- ja v krvi obolelih za in- farktom verjetno pogojena z zvezo med porabo slad- korja in kajenjem cigaret. KAZEN ZA PRETEP Pred kazenskim senatom Občinskega sodišča v Ptuju se je zagovarjal Anton Caj- linger 'z Grlinc. ker je no- vembra 1970 pretepel Angelo Zmauc z žepno svetilko in jo na tleh ležečo brcal. Obsojen je bil na 400 din denarne ka- zni, pri čemer ie sodišče u- poštevalo kot olajševalno o- kolnost njegovo priznanje in skrb za dva nedl. otroka. Voščilo prijatelju l.eio se staro vrnilo v neskončno je večnost. Nade vse naše s seboj je odneslo v preteklost. Z njimi odšle v Nirvano so sanje o sreči, prijatelj, ugani, kaj prineslo bo novo v vreči! Muhasto z usodo je našo igralo staro se leto, surovo se ponorčevalo je, kot bi bilo zakleto. Hude, skoro nepremagljive bile so naloge, vendar s težavo obvladali vse smo nadloge. Novo je leto vrata odprlo v neznano bodočnost, kot Sfinga skriviu)stna je njena molčečnost. Zaman poglede boječe upiraš v zagonetne daljave in hrepeneče oziraš se tja v cilje sanjave. Noben horoskop ne more odkriti usode li prave in razodeti dogodke bodoče človeka ali narave. Prijatelj, ugani, ali srečna se zvezda ti dviga proti zeniti ali pa tvoje življenje visi na tanki ti niti. Postoj, prijatelj, pustimo misli turobne na stran, saj vemo, da usodi zaman se postavljamo v bran. Saj sreča spremenljiva ne da se ujeti, zato zastonj jo bomo lovili v novem tud'leti. Leto nam staro ga večkrat krepke') je zagodlo, zato zagotovo tud' novo, skuhalo bo kakšno godlo. No, prijatelj moj, stoletnik stari, ne žaluj, za ideali neizpolnjenimi ne tugnj. Dvigam ti čašo v srečo, da vince ti sladko, zdravje povrne in otožnost prežene ti bridko, bodi vesel kot ptiček je z veje, čeprav se ti sreča vedno ne smeje. Medicus poetoviensis Česen je znana začimba in zelo dobro sredstvo za ure- janje delovanja črevesja, po- sebno pri ljudeh, ki jih ra- do napenja ali pa jih pogo- sto sili na veliko potrebo. Vodo, v kateri smo prekuhali česen, uporabljamo za čre- vesne vlive pri odpravljanju glist podančic. Migrena Imenujemo hude bolečine, ki zajemajo navad- no del glave, silijo bolnika na bruhanje in povzročalo slabosti. Napadi trajajo po nekaj ur in so zelo mučni. Sproži jih hudo naprezanje, duševno razburjenje in moč- no draženje čutil (premočna svetloba itd.). Bolnika opo- zori šumenje v ušesih, splošna razdraženost ali u- trujenost, da se mu bliža na- pad migrene. Prizadeti naj upoštevajo te znake in naj ležejo v mirno. tiho. zatem- njeno sobo. Včasih prepreči napad skodelica močne črne kave. drugim pa pomaga, če popijemo slan sok dveh ci- tron po požirkjh. Bolnik naj mirno leži. glavo naj ima ovi- to v toplo ruto. Zdravila predpiše zdrav- nik. Od vetra ali sonca razpoka- ne ustnice namažemo z u- strezno kremo. borvazel'nom in podobnim. Da bi poživili krvni obtok, jih zlasti pozimi zdrgnemo z mehko zobno ščetko, nakar jih namažemo z mazilom za ustnice. Neonska ali navadna elek- trična razsvetljava v stano- vanju? Z okulističnega sta- lišča je navadna električna luč primernejša in prijetnej- ša. Neonska razsvetljava ni- ma zveznega spketra in ie zaradi tega rezka in nena- ravna. Ce pa se odločimo za neonske cevi, jih namestimo tako, da bodo skrite za za- sloni indiroktno osvetljevale prostor. Tobačni smrad preženemo iz sobe ali stanovanja, če da- mo v prostor nekaj s kisom prepojenega klorovega apna. Ko odpremo okno. smrad ta- koj izgine. To dosežemo tudi. če damo na vzvišen prostor posodo z vodo, vanjo pa kanemo ne- kaj kapljic kakega smreko- vega preparata ali nekaj smrekovih vejic. Pomagamo si tudi, obesi- mo v prostoru mokro bri:;ačo ali mokro gobo. Oboje več- krat izperemo in iztisnemo. STRAN 14 TEONIK — ČETRTEK. 11. februarja , VASE ZDRAVJE Nespečnost je ozdravljiva Ali sle tudi vi eden iz- med tisočih, ki kuDuieio uspavalne praške 7,4 od- stotka vseh zdravil, proda- nih v lekarnah, so razna pomirievalna sredstYa. Vendar ie prodaia pomir- ievalnih sredstev, ki vpli- vaio predvsem na živčne celice, omeiena in pod zdravniškim nadzorstvom. Zdravniki namreč meniio. da ie uporaba pomirieval- nih sredstev nevarna. Toda nespečneži so brez svoiili tablet nemirni fn iz- fiublieni ter UDorabliaio nairazličneiše načine, da bi prcli-sičili odločbe in pravi-r la. Zdravniki pogosto po- slušajo tožbe zaradi nespe- čnosti in zaradi posledic, ki iih le-ta povzroča: ner- voznost: utrujenost.^ du- ševne stiske. »Nespečnost,« pravijo zdravniki, »ni bo- lezen žlez, živcev ali kužna bolezen. Nespečnost ie simpton. bolezenski znak, kot ie bolezenski znak bo- lečina ali povišana telesna temperatura. Ne morete snati. ker ie pač razlog za to.« Spanec nam branijo ču- stveni razlogi: emociie. ilagnjenia. trplienie, pože- lenje, sebičnost, interesi, dolžnost, krivda. Eden od vzrokov, ki povzročaio ne- spečnost, ie tudi alkoholi- zem. Sem ne spadajo samo težji primeri alkoholizma, ampak vsi tisti vsakdanji •primeri zastrupljanja z manjšimi dozami, z enim ali dvema kozarcema ape- ritiva. Taki ljudje prespijo' le nekai ur težkega in mo- rečega sna, se zbudijo ob dveh zjutrai in ne morejo več spati. Seveda ne nai- deio vzroka za nespečnost. Mnogi izmed njih se niti ne zavedajo, da so alkoho- liki. Toda ti primeri so re- lati vno lahko ozdravliivi. Nasprotno pa ie veliko primerov nespečnosti, ki izviraio iz dosti boli zaple- tenih razlogov in katerih rnchanizem ie mnogo boli neiasen. Predvsem so to nevrotičnost. Tak bolnik, DO navadi ie zelo potrt, ne more zaspati, čeprav si spanca zelo želi. da bi v spaniu pozabil na vse, do- segel varno zavetje. Ven- dar bolnik spanie odkla- nia, ker se boji, da bi izgu- bil zavest ali da bi ga v spaniu tlačila mora. Pri ta- kih nevarnih prim.erih ner- vo"e ie nespečnost svarilen znak za bolnika in niegovo okolico. Pra.^i nespečniži so ne- mirni in polni tesnobe. Njihovi možgani deluieio že pri naimaniši obremeni- tvi, in tako ob vsakem nalrrtamšeni prntemu nc morejo zatisniti očesa. Po- lagoma iih prevzame mi- sel, da ne bodo mogli za- spati. In ker tako res ne zaspiio, vzamejo uspavalni prašek ali pomirievalno sredstvo. Tako se začne za- čarani krog; uspavalni pra- šek zvečer, utruienost ziu- trai, kava in druga dražila podnevi in zvečer spet ne- spečnost. .. Nekateri se pri vsakda- njem delu tako razburiio. da se zvečer njihove mišice ne morejo sprostiti. In ker mišični sistem vzdržuje nji- hovo mentalno početje, ne samo, da ne morejo zaspati tudi njihovo spr^nie ie sa- mo površno, brez počitka. Nekateri nespečneži. pred- vsem hudi bolniki in starci se boje noči. Zaspiio šele proti iutru, ko iih potolaži nov dan. Številni nespečneži so tudi tisti, ki misliio, da ne spijo, ker se ponoči dosti- krat zavedo. Vendar pre- spijo šest ali več ur. Raz- lični znanstveniki ugotav- ljajo, da vsak človek, ki za- spi^ preide večkrat v eni noči skozi vse faze spanja. Vsak ciklus traja približno 80 minut. Toda večerni spanec ie najbolj globok. V vsakem ciklusu spanja zabeležimo obdobje od 15 do. 20 minut, ko se mišice polagoma sprostiio in ko se oči pod vekami hitro in sunkovito premikajo. Ce osebo prebudimo, nam l> • povedala, da je pravk r. začela sanjati. Tisti, ki iemlieio tablete za spanie, se naibrž ne zavedaio, da so se te normalne oblike in stopnje spanja pri niih oblikovale v neko vrsto umetnega spanja, boli po- dobnega anesteziji ali ko- mi kot pravemu spancu. Naravni spanec ie instink- tivna reakcija, ki prepre- čuje zastrupitev možgan- ske celice. Razumliiva ie torei nevarnost, ki io pov- zročaio različni pomirje- valni praški, če iih iemlie- mo dan za dnem. Namenje- ni so predvsem delovaniu na živčni sistem. Z njimi lahko zakriiemo hujšo du- ševno bolezen, ki bi i o mo- rali zdraviti drugače. Kako ustvariti možnost za spanie? Ne vznemiriai- te se zavolio nespečnosti! s poskusi so ugotovili, da lahko vzdrži človek brez spanja nepretrgoma 200 ur. ne da bi se zmanjšala njegova teža ali se spreme- nila notranja temperatura telesa. Izogibaite se vsaki aktivnosti in ne načeniaite problemov zvečer pred spanjem! Bolje je, da vza- mete v roke knjigo, ki vas sprosti in pomiri. Seveda pa ne take, ki bi preobreme- nievala možgane! Morebiti vas pomiri kratek sprehod ali pa večer v krogu liudi, ki iih imate radi. Bolje je odriniti probleme, ki so vas preganjali čez dan. na dru- gi delovni dan. Pri dobri pripravljeno- sti na spanje ie zelo po- membno primerno okolje, vrnitev v mislih v srečna otroška leta, prijetna doži- vetia, posedanie na balko- nu na čistem zraku, blaga kopel, okrepi i ena z nekai kapljicami dišeče smole. ZANIMIVOSTI OD VČERAJ IN DAN| NEPOTREBEN STRAH Ko sta brata Montgolfier prvikrat poletela nad Pari- zom z balonom, so se ljudje, ki so videli nenavadno stvar na nebu, tako prestrašili, da je morala leta 1738 francoska vlada izdati naslednji raz- glas: »Vsakdo, ki na nebu o- pazi krogle, podobne zatem- njeni Luni. naj ve, da to ni nikakršen skrivnostni pojav, marveč stroj, narejen iz svi- le in lahke tkanine, k! je po- polnoma nenevaren in ki bo nekega dne zelo koristen na- ši družbi in vsemu člove- štvu!« Istega leta sta brata ponovila še dvakrat poskus- ne polete. RAK. OZDRAVL,fIV NA POSEBEN NACIN Nek Indijanec, ki je prišel v neko bolnišnico v Nicara- gui (ZDA), da bi mu pozdra- vili kožnega raka na obrazu. Povedali so mu, da ga bodo morali operirati. Možakar je ušel in se zatekel k vraču svojega plemena. Ta ga je z zeliščnimi mazili popolnoma ozdravil. Zdravnik omenjene bolnišnce dr. Lolstead je sam videl najprej bolnega, pozne- je pa popolnoma zdravega Indijanca. Indijanci — pa ne samo oni — pripravljajo raz- na zdravilna zelišča za zdrav- ljenje najrazličnejših bolez- ni. »Ce bi prodrli v vse skrivnost: farmacevtske spretnosti narave, bi . dobili tisoče :n tisoče zdravil za najrazličnejše bolezni, ki jim sodobna medicina ne more do živega«, je dejal nek franco- ski znanstvenik, ko je obrav- naval primere ljudskega zdravstva. ČLOVEK S TREIVII LEDVICAMI V neki kartoteki zaječar- ske bolnišnice je 38-letni Vi- tomir Jovanovič zapisan, en navaden pacient. Jo-,-^ Vič je pred nekaj leti za pljučnico :n se zdra/ omenjeni bolnišnici, kjet mu rengenizirali pljuča opazili, da ima na levi ^ ni dvoje normalno razj ledvic, ki sta zrasli druga drugo, na desni strani mo eno, normalno raj ledvico navadne velik Vse tri ledvice so delo brezhibno. Jovanovič, sploh ni vedel, da spada redke medicinske fenom n: imel nikdar z ledvic težav. JEZERO z NAJVEČ OH Največje evropsko jei Ladoško jezero (v ZSSR zu finske meje), ima 5O0, kov. Največ otokov je na veru jezera blizu obale, kaj otokov pa je oddalje od obal tudi več kot 25 \ metrov. Površina vseh oto v Ladoškem jezeru meri kvadratnih kilometrov, m tem ko meri sama jezei vodna površina 17.800 k dratnih kilometrov, poprečna poraba sladkorja Poprečna poraba s! koria znaša letno ka 16 kg na prebivalca. I bližno tolikšna ie tudi raba sladkoria na m valca pri nas v Jugoslav Naiveč sladkoria poral v skandinavskih dežel okrog 60 kg na Islandiji na Danskem, okrog 45 Švedskem, Norveškem Finskem. V deželah m sumske Azije znaša k poraba komaj 5 kg na d bivalca. so pa dežele, i znaša letna poraba d korja povprečno samo kg na prebivalca. •• ri^pNlK — ČETRTEK, 11. februarja 1971 STRAN 15 Leonardo da Vinci r EDEN NAJVEČJIH GENIJEV Leonardo da Vinci se Hoenia v zgodovini kot ^en naivečiih geniiev člo- Iggtva. Leonardo se ie idcistvoval na vseh poljih nanosti in drugih ved. sa| ,a poznamo kot slikariaj Ijparia. astronoma, botani- ka in strokovnjaka za ana- omiio človeka. Leonardo e poleg umetnika bil tudi ^q\)€T in vsestranski zumiteli. sai ie risal na- črte za najrazličnejše stro- e in naprave, kakršne so jriile v uporabo šele več ftoietii DO njegovi smrti. [Jkvarial se je tudi z l^le- Jimi telesi, ki naj bi z nji- ni človek poletel in se nnatraio za predhodnike janašnjih letal. Čeprav ie Leonardo po- svetil slikanju le del svoje- ga življenjskega časa. ie »eliki umetnik ustvaril oo- jobe. ki še danes sodijo ined največja umetniška jela na svetu. Tukaj bi na )rimer lahko omenili po jsem svetu najbolj znani »dobi »Mona Lisa« in Jamska Marija«. Leonardo ie dobil vzde- irek »da Vinci« po svojem rojstnem kraju Vinci. kjer ke ie rodil leta 1452. Za Easa svoje mladosti je de- llal v ateljeju slikarja Ver- irocchia in tam je, preden mu je bilo dvajset let, po- stal znan. Medtem pa ga je poleg slikarstva začela za- nimati še znanost, ki ie v njegovih letih bila še v po- vojih. V petnajstih letih, kolikor iih je preživel v Milanu, se je izkazal kot iSoreten inženir, pozneje pa se ie vdal potepuškemu življenju. Leonarda lahko omenja- mo kot modrijana v zvezi s tem. da je kljub prepove- di tedanjega zakona, ki ie strogo kaznoval tiste, ki so secirali človeška trupla, on kljub temu to počel in ^3tel^ spoznavati zgradbo človeškega • telesa, kar mu kot kiparju in slikarju ' ^eJo koristilo. Toda ne sa- '^o to; anatomija človeške- ( telesa je Leonarda ta- *o zelo pritegnila, da io ie ^cel preučevati iz znan- stvenih nagibov.. Izdelal je I lu ? nazorno prikazujo- I ^'[^ risb človeškega telesa. ; "legovih mišic, kosti, krv- ^Jfi obtočil in še mnogo ?rueega iz sestave člove- ^vega telesa, ki pa se po- I ^.'noma skladajo s seda- t 'inmi znanstvenimi ugoto- ^itvanii in beležkami. Obe- naA Leonardo pionir na ^arociu geologije, sai ie ' g^koc na nekem mestu na- ' tAr,i7 ?prskem masivu os- ;^nke školjk in s tem pra- stcm "3 ti- rno? '"'■^estu bilo nekoč Veiiil^' 9^^"cm se je zelt , jj^' «0 ukvarjal z biologijo ' Jtolil °^^i sestavo rastlin, krovi ^*^Je »^^^ brez mi- '^^J^oba lahko. Ker ie v Leonardovem času bilo zelo nezdravo oz- račje predvsem v mestih, kjer se ie vsa nesnaga zbirala na ulicah, ga ie za- to zelo zanimala tudi arhi- tektura in urbanizem. Vsled tega ie izdelal tudi daleko- sežni načrt idealnega me- sta, ki bi bilo zdravo in priietno za bivanje. Zal pa so bili na vplivnih mestih tedanje Italije topoumni ljudje, ki niso razumeli da- lekosežnega načrta v ideal- nem urbanističnem mestu, ki ga ie Leonardo zasno- val in vnesel na pacjr in ostali gluhi in slepi za nie- govo delo. Ze uvodoma sem ome- nil, da se je Leonardo da Vinci zelo zanimal za »le- talstvo«, če seveda sploh lahko to tako imenujemo. Ze od nekdaj je človek že- lel poleteti. Opazoval ie ptice v letu in celo v mar- sikateri narodni oesmi je človek izrazil želio. da bi poletel kot one. Celo stara pripovedka o Daidalosu in Ikarosu govori, kako sta se oba hotela rešiti prek mor- ja s pomočjo ptičjih peres, sestavljenih v krilo in pri- trjenih na človekove zgor- nje^ ude. To je dokaz, da ie človek že zelo zgodaj za- čel misliti na to. da bi po- letel. Med temi je bil tudi Leonardo. vendar s to raz- liko, da ie on hotel napra- viti poseben stroi v pravi ptičii obliki, da bi lahko z niim poletel. Za omenjeno napravo je napravil načrt, vendar ga nikdar ni preve- del v delo in nikoli ni tudi poletel vendar pa ie niego- vo delo toliko pomembno, da ie skorai 500 let. preden ie vzletelo prvo letalo, pri- šel Leonardo do zakliučka. da bi človek — kakorkoli že — mogel leteti. To ie samo nekai izmed mnf>trih stvari, ki iih ie Leonardo da Vinci skon- struiral. Niemu se imamo zahvaliti za izum sistema zobnih prenosov v različne smeri, posebnega sistema pogona na uteži, po kate- rem ie bila pozneie izde- lana ura v Gdanisku in še mmjgo drugega. Skratka lahko mirno trdimo, da ie bil Leonardo da Vinci eden nai\'ečjih geniiev v zgodo- vini človeštva, saj se ie vsestransko udeistvoval na v.seh v niegovem času znanih in neznanih poliih znanosti in umetnosti. Pozdrovlene gospe ne go- spodje, tavariši no tavariši- ce, pozdrovleni fsi, ki v pr- leški ali pa keri driigi špro- hi preklijate fsokodnevne montre no težo ve! Zaj tak pomalen prta fa- šenk: lezemo pa bi bilo naj- brž dobro, ke bi se kaj o to- ten vejken svetki pogiičali. Gre za to, ke bi si fsi v pro- ven cajti lorfe pripravil no se prijavil za letošjo ptujsko korantijo, ki de v nedelo, 21. februara. Jas van moren že vnapre povedati, ke mo ma- skirani v devalvirani dimar. Zadeva je čista preprosta no enfoh. V karnevalsken spre- vodi mo hoda z berglami no napison na hrbti: »dvajst: procentni invalid, nesreča me je doletela v stabilizicijski vojski.« 2e v naprej bi rad apelira na komisijo, ki de to- lala nagrode, ke se toplo pri- poročan za kero izmed ta vejkšnih nagrod ali kokšno driigo obliko socialne podpo- re. Ce nede več pa naj bo fsaj deset štorih jurjof na mesec (bog jin daj večni mir in pokoj) tokšno podporo pač dobi večina naših socialnah podpirancov. Jebal ga na motkin štil, k totin bi se mo- gli iti vičit stabilizacijo na- šega virstva, saj so resen ča- rovniki, če vejo s toto milo- ščino 31 dni v meseci preži- veti. Zaj pa §e poglednimo. kaj nan je napisala moja dopis- nica Micka iz Prlekije: SPOSTOVONI LUJZEK! Ker še te nesen mela pri- ložnosti tak med štiremi očmi spoznati, pa sen si zodjič do- bro oglednola tvojo sliko. Jo- ko me teresira kaj ješ, da si tak debeli kak kokšni mesor. Vidin, ke si pristoš maksi mode, zaj maš nekšni dugi mantl, ki ti doj po petah zvo- ni. Zodjič si tak jomra, ke te niše na svinjsko sedmino ne povobi zato pa ti te jas po- šilan eno vejko kloboso. To enkrat sen šla od Klučaro- vec po poti. ki gre okoli To- moža, prta Polenšaki do Ptu- ja — pa nazaj prta Ormoži no v Klučarofce. Tan sen to- ko kloboso zašpalila pa ti zaj v pismi spalo pošilan. Pa ne smeš mi preveč totega špajsa za hujdo vzeti. Zaj pa še neke. Bliža se vaš moški svetek — fašenk. 2e v naprej ti čestitan za go- dovno, da b: se fejst krapči- čof no klobos naj a no fse fkiip s šmarnicoj doj zaleja. Ja, pa še na neke sen se spo- tila. Ce bi rad bija, ke bi va- ma z Mico celo leto kiire de- bele jajca nesle, te jin mo- reš na fašenk viitro notri v obroči jesti dati. Ce pa bi rad bija, ke ti ne bi lisica kiir odnesla, moreta obo z Mico na fašenk utro toti zve- rini gobec doj zašiti. To gre tak: Mica naj sedi na hišnen progi no z iglo vboda notri v blago. Ti Lujs pa z vso brzi- no okoli voglof leči no fso- kokrot pitaj Mico, kaj dela- Una ti more rečti: »Lisici go- bec doj zašivovlen.« Ce ta tak naredla. do vama ostale v kiirjaki fse pipike no de se lisica izogibala vojne do- mačije. Te pa srečno no veseli fa- šenk. Lepo te pozdrovla Mi- cika iz Prlekije. ZDRAVO MICIKA! Veš, malo si me razočora- la s tisto tvojo spalo, ki si mi jo poslala v pismi. Premoj diiši od vseh strani sen jo povohna pa niti diiha po klo- bosi neje mela. Nafsezodjo pa razmim hec, če glih bi bija rajši, ke bi se s kloboso mastija. Tiidi tista tvoja recepta za kurečja jajca no za lisico sen si dobro zapuna. samo ne ven. če de mi to kaj hasnolo. Z Mico mama pri hiši enih por kiirečjih kliinof pa ne ven, kokšne sorte so. ke na- mesto jajc r . t no g^lovo nosi- jo. Tista zadeva z lisico se mi nič preveč ne dopodne. Naj- pd:^t te nesen prav zastopa, misla sen si, ke bi mogla Mi- ci žnabli doj zašiti, saj je veš una ta glovna no najboj požrešna lisica pri naši hiši. V jenen kurečjen briitifi je že marsikera kiira pokopana. Najrajši ma pač pohane, me- ni pa je dohtar pečene pred- pisa. Pišeš tudi, ke sen na sliki fejst ded. iMicika, veš to še nič neje, ti bi me mogla vi- diti tak med štiremi očmi. Pje ne ven, če te ne bi kaj pri srci poškrompalo, lehko pa bi dobila tudi kokšne driige kak se to strokovno reče — seksualne motnje. Pi- taš me, ke mi tak hasne, ke sen tak okrogel kak kolesni mesor. Toga ti ne po ven, to je prova vojna tajna. Lehko pa ti zaviijplen, ke se svo- jimi zalogami špeha, ki ga mon pod kožo, sploh ne bo- jin stabilizacijskih ukrepov. Te pa srečno. Stefekovo pismo mo objava drugi tje- den. Vaš Luj-s. STBi\N 16 TEDNIK — ČETRTEK, 11. februarja i NEDELJA. 14. februarja 6.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Vremen- ska napoved — Informativ- na oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila 7.20 Informa- tivna oddaja 7.25 Pet minut za EP 7.30 Za kmetijske pro- izvajalce 7.40 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Ra- dijski in TV spored 8.05 Ra- dijska igra za otroke 8.41 Marjan Vodopivec: Strašni lovec Bum-Bum 9.00 Poroči- la 9.05 Koncert iz naših kra- jev 10.00 Poročila 10.05 Še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 EP 10.45 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 11.50 Pogovor s poslušalci 12.00 Po- ročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Z do- mačimi ansambli 14.00 Vedri zvoki 14.30 Humoreska ted- na 14.50 Godala v ritmu 15.00 Poročila 15.05 Nedeljsko športno popoldne — vmes ob 16.00 Deset minut za EP 17.00 Poročila 17.05 Iz opernega sveta 17.30 Radijska igra 18.13 Med Beethovnovimi so- natami 19.00 Lahko noč. o- troci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22 00 Poroči- la 22,20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poro- čila. VSAK DAN RAZEN V NEDELJO: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremen- ska napoved — Danes za vas 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vre- menska napoved — Informa- tivna oddaja 6 50 Rekreaci- ja 7.00 Poročila 7.15 Informa- tivna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 15. februarja 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15-30 Glasbeni intermezzo 15.40 Po- je moški zbor iz Branika 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z ope- retnih odrov 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Fantje treh dolin 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 G. Puccini: »La Boheme« 21.50 Melodije ma- lih ansamblov 22.00 Poro- čila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Ples z znanimi orkestri 24.00 Poročila. TOREK, 161. februarja 14.00 Poročila 14.10 Glasba mladih 14.30 Orkester Ro- berto Rossi 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Glas- beni intermezzo 15.40 Majh- na revija naših altistk 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Simfonični koncert 18.00 Po- ročila 18.15 V torek nasvide- nje! 18.45 Pota sodobne me- dicine 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Or- kester Dorka Skoberneta 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Prodajalna melo- dij 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Glasba evropskega srednjega veka 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. SREDA, 17. februarja 14.00 Poročila 14.W Kon- certni valčki 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Humoreska 16.00 »Vrtiljak« 16-40 Na obisku v studiu 14 17.00 Poročila 17-10 Jezikov- ni pogovori 17.25 Glasbena galerija 18.00 Poročila 18.15 Iz opusa Edwarda Griega 18.40 Naš razgovor 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonični orkester 21.35 Or- kestralna glasba 22.00 Poro- čila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 L'iterarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. ČETRTEK, 18. februarja 14.00 Poročila 14.10 »Pesem iz mladih grl« 14.30 Orkester Mantovani 14.45 »Mehurčki« 14.55 EP 15-00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Narodne pesmi iz Nemčije 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Zabavna glasba 17.00 Poročila 17.10 Po željah po- slušalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.30 Orkester Kurt Edelhagen 18.45 Znan- stveniki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel A- tija Sossa 19.25 EP 19 30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — V. 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Po- ročila 22.15 Iz opusa Honeg- gerja :n Brittna 23.00 Poroči- la 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 23,40 Popevke 24.00 Poročila. PETEK. 19. februarja 14.00 Poročila 14.10 Sklad- be za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14,55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15-30 Napotki za turiste 15.35 Glas- beni intermezzo 15.40 Otožne in vedre iz naših krajev 16.00 »Vrtiljak« 16.40 »Rad imam glasbo« 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Oper- ni koncert 18.00 Poročila 18.15 Glasbena lirika Cesarja Francka 18.50 Ogledalo na- i M časa 19.00 Lahko noč, o- iiMoi! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Maksa Kumra 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »Naj narodi poj o...« 20.30 »Top-pops« 21.15 Od- daja o pomorščakih 22.00 Po- ročila 22.15 Besede in zvoki z logov domačih 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24 00 Poročila, SOBOTA, 20. februarja 14,00 Poročila 14.10 Glas- bena pravljica 14.30 Od vasi do vasi 14.55 EP 15.00 Do- godki :n odmevi 15.30 Glas- beni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih naro- dov 16-00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17-50 Or- kester Hollywood Bowl 18-00 Poročila 18.15 Mezzosopra- nistika Božena Glavakova in Simfonični orkester 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Mihe Dovža- na 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za- bavna glasba 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za izseljence 23,00 Poročila 23.05 S pesmi- jo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. Obveščamo prebivalce mesta Ptuj na desnem bregu Drave in druge, da bo no- vozgrajena transformatorska postaja v Ptuju v Spolen Jakovi ulici pod napetost- jo od 11. 2. t. m. Vstop v transformator- sko postajo ni dovoljen. Dotikanje vod- nikov in opreme v transformatorski, po- staji je smrtno nevarno. Elektro Maribor, enota Ptuj KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, DE PRAGERSKO prodaja na javni licitaciji traktor FE-65 skupno z nakladalcem pese! EC-4. Licitacija bo dne 12. februar- ,ia 1971 ob 8. uri na DE Pra- gersko. Interesenti morajo pred pri- četkom licitacije položiti var- stveni polog. GR.ADBENO PARCELO v Ra- belčji vasi prodam. Naslov V upravL PRODAM HISO z gospodarskim poslopjem na Sp. Hajdini 19. SPREJMEM KOVAČA, tudi pri- učenega kolarja aH priučenega mizarja, ključavničarja, varilca in kovinostrugarja. Krabonja, RogaSka 1, Ptuj. KOMPLETNO SPALNICO ugod- no prodam. Ogled v popoldan- skih urah. Segulin, Gregorčičev drevored 7, Ptuj. GRADBENE PARCELE na Ro- goznicl prodam. Oglasite se na Rogozniri 48, SvenSek - Weln- hard. KUPIM TRAKTOR ferguson 8 prikolico. Naslov v upravi. NOVO VITRINO za dnevno so- bo poceni prodam. Galun, Clril- Metodov drevored, novi blok (srednji vhod). MALO STANOVAN-IE blizu Ptu- ,ja išče invalid z dvema ženska- ma, sposobnima za delo na po- lju. Naslov v upravi. UGODNO DAM v najem 4 ha po- sestva (njiva, sadovnjak, pašni- ki in travniki) s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. Dam tudi po parcelah. Franc Zelenko, Gomilice 8. p. Desternik (blizu glavne ceste). DEKLE SPRE.JMEM na stano- vanje. Nežka Forstnerič, Prešer- nova 18. Ptuj. DVA SOLIDNA moSka sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi. KUPIM NOVEJŠO HiSO z nekaj zemlje v okolici Ptuja (Hajdina, Brstje, TiirniSče) ali gradbeno parcelo do 1500 kv. metrov. Na:- slov v upravi Tednika. SAMSKI MOŠKI, 40 let, išče opremljeno ali prazno sobo ali garsonjero, po možnosti z gara- žo. Ponudbe na upravo Tednika. KUPIM MANJŠO hišo v okolici Ptuja x nekaj zemlje. Plačam v devizah. Naslov v upravi. SHUJŠEVALNA DIETA Ce bi se v dveh dneh radi znebili treh odvečnih kilogramov, poskusite s to- le shuiševalno kuro: Zaitrk: iaice na kateri- koli način, samo brez ma- ščobe Kosilo: zrezek Večeria: dvoje iaic Piiete lahko vodo. belo vino ali posneto mleko dvakrat na dan — samo ne med iedio in to v zmernih količinah. Ce hočete zares shuišati tudi ostale dni ne leite nobenih močnatih je- di, nobenih te-stenin, nobe- nih sladkarij. Zjutrai na tešče pa lahko soiiete sko- delico bledega čaia iz tav- žentrož. NEDELJA, 14. februarja 9.30 Po domače z beneSi^ fanti 10.00 Kmeti,jska oddajan Mozaik 10.50 Otroška matlu ... TV kažipot 14.00 Nogom, turnir Veleža 14.45 Propagaij oddaja 15.45 Nove melodije t Košarka: Lokomotiva — Za 16.55 Judo turnir 17.05 Nada vanje košarkarskega preii 18.30 Mestece Pevton 19.45 CH 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 ] Naše malo misto 21.35 Video 21.50 Športni pregled 22.20 Po čila. PONEDELJEK, 15. februarja 9.05 Odprta univerza 9.35 šoli 10.30 Nemščina 10.45 Ang ščina 11.00 Matematika 14.30 i riz: predolimpijske igre v Saj ru 15.40 Angleščina 15.55 Nernj na 16.10 Francoščina 16.40 Mi žarski TV pregled 17.38 Napo? sporeda 17.40 Mendo in Slavi 18-00 Risanka 18.15 Obzornik l| Od zore do mraka 19.00 Moj 19.05 Mladi za mlade 19.50 Ciki 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 a Moška zvrst . . . Živa dcdišij . . . Poročila. TOREK, 16. februarja 9.35 TV V šoli 10.40 Rua 11.00 Spoznavanje narave Ini žbe 14.45 TV v šoli 15.35 Ruši 16.10 Angleščina 16.45 Madža TV pregled 17.45 Tiktak 18.M sanka 18.15 Obzornik 18.30 : kov večer 19-00 Mozaik 19.05 plave 19.30 Vzgoja za življenj dvoje 19.40 Pet minut za b jezik 19.50 Cikcak 20.00 TV di nik 20.25 3-2-1 20.35 Film mes Velika ljubezen Elvire MadI 22.05 Nokturno: Na oni st srebrne črte 22.20 Poročita. SREDA. 17. februarja 8.13 TV v šoli 17.55 Carobiui 8.15 TV V šoli 17.55 Čarobna ščalka 18.15 Obzornik 18,30 A ter.sk; ansambli 19.00 Moi 19.05 Od filma do filma 19.» sledeh napredka 19.150 Cil 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 : Cesare Pugni: Esmeralda, t 21.45 Jazz na zaslonu 22.00 Ko ka: Olimpija — Ignis 23.00 P čila . CETRTEK,18. februarja 9.35 TV v šoli 10.30 Nem9 10.45 Angleščina 11.00 Frana na 14.45 TV v šoli 15.40 Nen na 15.55 Angleščina 16.10 Osi splošne izobrazbe 16.45 Mad ski TV pregled 18.00 I. Pel Divji bik Ferdinand 18.15 Oll nik 18.30 Svet v katerem živ 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v te 19.20 Vse življenje ,v letu 19.50 Cikcak 20.00 TV dnei 20.25 3-2-1 20.35 Pogled na 21.25 S. Maugham; Padec E* da Barnffrda 22.15 Karajan ' predstavlja . . . Poročila. PETEK. 19. februarja 9.35 TV v šoli 11.00 Artglefl 14 40 TV v šoli 16.10 Spozni nje prirode in družbe 16.40 K žarski TV pregled 17.45 Vijat 18.15 Obzornik 18.30 Glasi dnevnik 19.00 Slovenska M 19 50 Cikcak 20.00 TV dnei 20.25 3-2-1 20.35 Cat Balou : Izkažimo se — quiz 23.05 Pot la. SOBOTA, 20, februarja " 9.35 TV v šoli 16.25 DržavnO venstvo v košarki 17.00 P" gandna oddaja 17.10 NadaU* nje košarkarskega preno.sa ! Obzornik 18.20 Narodni ot)t cetinske krajine 18.50 Hola« dragulji 19.15 Mozaik 19.20 S mero po svetu 19.45 Cikcak TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 I pesmi za festival »Pesem * vizije« 21.35 Rezervirano za« 22.05 Nepremagljivi 22.55 TV žlpot 23.15 Poročila 23.20 Sm\> sko FIS-.^ tekmovanje n8 trancu. TEDNIK Izdaja Časopisni Mvod Ptujski tednik. Ptuj Heroja Lacka 2, — Orejuje urednlSkl odbor Odgovorni urednik le Anton Baaman - Ja vsak četrtek — TekočI račun orl SDK Ptul 51 524-8-^2 — Tiska Casoofimo oodjetle-Marib orsk! tisk Maribor Svetor.arevska ulica 14-