Moderna šola. Utopija iz Devete dežele. Poročal na u6U. veeera v Ljubljani Karel Wider. (Dalje.) Moral sem se podvizati. Solnce je stalo že precej visoko in moralo je biti krog devete ure dopoldne, kar se prikažejo v daljavi stolpi i^ kupole velikega mesta. Bliščalo se je v žarkih jutranjega solnca. Še dobre pol ure sem korakal po široki in lepi eesti in stal sem pred mestom. Eam sedaj ? Eaj naj si ogledam ? Bad bi pregledal vse mesto in njega znamenitosti, ki sem jih slutil mnogo videti v glavnem mestu te alavne dežele. A žal, da mi je bil čas kratko odmerjen. Hiteti sem moral, če sem hotel biti še danes zrečer, preden se zapro nebeška vrata, doma. Kot nekdanjega učitelja me je seveda najbolj zanimalo šolstvo. Sklenil sem ogledati si kakšno Ijudsko šolo; drugo si ogledara ob drugi priliki, saj sem upal, da mi nebeški vratar še doroli kak kratek dopust, posebno ker se hočem danes podvizati, da pridem o pravem času domov. Napotitn se v mesto. Zidano je bilo najmodernejše. Ob širokih, snažnih in dobro tlakovanih cestah so stale lepe palače, vile in druge hiše, večinoma obdane od vrtov, polnih razno- vrstnega drevja. Nad enim teh vrtov zapazim napis: Ljudska šola. Aha, sem si mislil, srečo pač imam, da mi ni treba dolgo iskati. Vrt je tu, napis tudi, a stavbe ne vidim nobene, menda vendar ne uče pod milim nebom. Poglejmo noter! Stopim skozi vrata. Lepo urejen vrt se je razprostiral pred mano. Med gredicami, polnimi drevja, cvetic in zelenjadi, so se vile bele stezice. Daleč tam na sredi vrta sem zagledal več nizkih poslopij. Grem bližje. Pred prvim poslopjem je stal šolski sluga. Prijazno me pozdravi in vpraša s čim mi more postreči. Ni me rprašal, ne kdo ni odkod, le moje želje bi rad zvedel. Povem mu, da scm tujee-učitelj iz daljne dežele in bi si rad ogledal znamenite ljudske šole Devete dežele. Malo sem ae moral zlagati; prepričan sem pa, da se mi to ne šteje v zlo tam gori v nebesih; saj če bi povedal resnico, da sem prijadral namreč po zraku naravnost iz svetib nebes, bi me gotovo ne postavili kot svetnika na oltar, ampak zaprli bi me oajbrž r blaznico. Ko izgovorim svojo željo, se prikloni šolski sluga iz Devete dežele skoro do tal in me prosi, naj grem za njim v šolsko poslopje. Kar 8em videl tu, je bilo vse nekaj drugega, kakor so bila svoj&as šolska poslopja tam v beli Ljubljani. Biia so tu pritlična poslopja, do katerih je vodilo par stopnic. Skozi vrata 8em prišel na svetal hodnik, na katerega so držala vrata dreh razredov. Na raoje tozadevno vprašanje mi odgovori vljudno in dobro poučeni šol. sluga, da je tu sistem vseh šol v Deveti deželi, namreč po 2 razreda v enem šolskera poslopju. Baš ko ga hočem vprašati, zakaj tako, se odpro ene teh vrat in iz njih 8topi mlad mož. Vpraša me, kaj želim. Predstavim se mu: N. N., ljudski učitelj iz Kranjske dežele. Povedal sem mu, da sem na informativnem potovanju in bi se torej rad seznanil z vsem ustrojem tamkajšnjih ljudskih šol. Pristavil sem: nEer vem, da sedaj najbrž nimate časa, pridem pozneje; tačas si pa pod sluginem vodstvom ogledam šolsko poslopje in vrt". BNe", mi prijazno odgovori, Bne motite me; ako vam je drago, stopite ta čas v moj razred. Pričakujem nove izdaje našega lista in ker ga še ni, sem hotel baš stopiti k našemu slugi, kaj je z listom. Prosim, vstopite!" Nisem ga razumel, kaj ima ta rnaš list" opraviti s šolskim poukom; a ni bilo časa, ga nadalje izpraševati in vstopil sem v precej veliko, visoko. zračno in svetlo sobo, v kateri je sedelo približno kakih 30 do 40 otrok, in sieer dečkov in deklic. Tako majhno število me je osupnilo; še bolj pa, da so v tako velikem mestu združene deklice z dečki v enem razredu. Na moje tozadevno vprašanje mi da učitelj to-le pojasnilo: nMi smo prišli že zdavno do prepričanja. da je bolje, dečke in deklice skupno poučevati kakor pa ločeno. Pri skupnem pouku se značaji obeh spolov zednačijo: trdi, dostikrat neusmiljeni in odurni dečki se ublažijo v občevanju z ,nežnejšimi in blažjimi deklicami; navadno bolj omahljivim deklicam pa se utrdi značaj, kar je pri dandanašnjemu boju za obstanek v življenju tudi za žensko jako potrebno. Tudi glede majhnega števila otrok se čudite? No, pri nas je maksimum 40 otrok. Jaz jih imam 36, a so učitelji, ki jik nimajo čez 30, včasih tudi manj". nPri nas je pa to že malo drugače'1, ga prekinem; 60—70 otrok v enem razredu celo v mestih ni nič redkega, po kmetih pa jih pride tudi čez 100". »Kaj pa z uspehi, ali so sploh mogoči?" BNo, uspehi so pač taki, kakršni morejo biti. Nadzorniki navadno niso zadovoljni z njimi". »Kaj, nadzornike imate tudi še?" Pri nas so že zdavno odpravljani. Učitelj je pri nas tako vestno vzgojen, da se ga sme brez skrbi pustiti samega brez nadzornika. Seveda se dobe tuintam tudi manj vestni učitelji; ako se za takega zazna, ga naše stroge šolske oblasti takoj odpuste iz službe. Ker so pri uas učitelji sijajno plačani, je vedno dosti izbire in ni strahu, da bi učiteljev primanjkovalo'*. Ear vstopi v sobo tiskarniški sluga, kar sem sklepal po njegovi čepici z napisom neke tiskarne in odda ufitelju kopo listov. Otroci, ki so med najinim pogovorom mirno in tiho izdelovali neko pismeno nalogo, so postali hipoma živi in nemirni, z obrazov se jim je bralo, da neBtrpno nečesa pričakujejo. Učitelj se obrne do raznašalca z vprašanjem: nZakaj ste danes z listom tako pozni?" nNe zamerite, gospod učitelj", odvrne raznašalec; nnekemu delarcu se je prigodila nesreča in zato ta zamuda". BPripovodujte, kako je bilo". nNeki delavec je prišel zaradi svoje neprevidnosti preblizu kolesja pri stroju, kolo gs je zagrabilo in mu odtrgalo dra prsta". Jn kaj je * delavcem?" BObvezali smo ga za silo in odpeljali v bolnico". „ Je-li še sposoben za delo in če ne, kako bo živel, posebno če ima družino?" BOženjen je in ima šestero nepreskrbljenih otrok; za težje delo bo nesposoben a ni se bati, saj skrbi dežela za njega, ženo in otroke ravno tako, kakor bi skrbel on sam, ko bi mogel delati". A zdaj oprostite, mudi se mi dalje". Učitelj se obrne k učencem. nEaj se učimo iz tega, kar je mož pripovedoval? Povej, Al" Eazpletel se je pogovor med učiteljem in učenei v nevarnosti pri strojih, kako se moramo varovati iu kako dobro skrbi dežela za ponesrečence in njih družine. Vse to mi je jako ugajalo. Medtem sem si ogledal sobo. Na stenah so visele lepo izdelane podobe iz pravljic in domače zgodovine, kakor tudi slikovite pokrajine iz domače dežele. Eakor sem zvedel pozneje, ostanejo te slike vse leto na stenah, da zbujajo pri učeDeih ljubezen do domače dežele. Cčitelj je medtem razvil liste, ki mu jih je dostavil r»znašalec, vzel dva lista proč, katerih enega je dal meni, drugega je obdržal zase, ostale pa dal rečjemu dečku, ki jih je urno razdelil med učence in učenke. Vse to se je vršilo tako hitro, da je bilo videti takoj, da se tako razdeljevanje listov ne godi prvikrat. Pogledal sem r svoj list. Na vrhu prre strani je bil napis: Šolski list. Ves list je obsegal osem strani velike osmerke; tiskan je bil na navaden časniški papir z malo večjimi črkami, kakor je to navada pri naših dnevnikih. Hotel sem vedeti, kaj bodo učenci storili z listom, zato nisem utegnil za sedaj pregledati njega vsebine; odložil sem to za poznejši čas. Tudi učitelja nisem botel izpraševati o tem, da bi ga po uepotrebnem ne motil pri pouku. Bil sem narajen še na razmere v naši deželi, kjer sem pred svojo smrtjo kot učitelj robotal. Šele pozneje sem zvedel, da vladajo v Deveti deželi v tem oziru vse drugačne razmere in da tam uživajo učitelji t svojem poslovanju popolno svobodo, v čemer me je posebno utrjevalo dejstvo, da nisem zapazil na steni nikjer urnika, ne drugib pregledor, šq1. postav i. t. d. (Dalje.)