RADIO/BREZICE
no 88,7 in 88,9 MHz
Knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA


ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO

t -	i M |p||	|:

Številka 147
Leto 6
Cena 240 SIT
8. december 2005
Prihajajo veletrgovci z novci
Posavje - Čeprav je posavska regija po statističnih kazalcih na repu slovenskih občin, pa to ne moti trgovcev, ki v velikem slogu prihajajo v Posavje. Lidl, Hofer, Spar, Mercator-to so trgovci, ki bodo v naslednjih letih v Posavju gradili svoje nakupovalne centre. Predvsem mlajši potrošniki se veselijo konkurence, ki prinaša pestrejšo izbiro, nižje cene in dodatne ugodnosti. Delovno aktivno prebivalstvo, ki je glavni potrošnik, sicer obiskuje take nakupovalne centre, a istočasno zmajuje z glavo, češ, da to ne prinaša nič dobrega. Zaradi takih centrov bodo shirale male trgovine, česar pa se najbolj bojijo starejši. Njihove pokojnine niso tako visoke, da bi se jim splačalo v “šoping” v nakupovalni center, saj dnevno potrebujejo le kruh, mleko in še kakšno malenkost. Tudi prevoza nimajo, nakupovalni centri pa so po pravilu na obrobju mesta, kamor stare noge težko zmorejo peš.
Občinske oblasti ne nasprotujejo gradnji nakupovalnih centrov. Občine so sicer predvidevale, da bodo v poslovnih conah rasle tovarne, ki bodo dale nova delovna mesta, a ker takih ponudb ni, sprejmejo trgovce. Ne nazadnje bodo tudi oni zaposlovali po 20, 30 ljudi. To je pa tudi nekaj, pravijo načrtovalci zaposlitvene politike, istočasno pa že preštevajo trgovce, ki iz malih trgovin, ki se zapirajo, prehajajo v brezposelnost.
...na strani3
iz vsebine...
V Sloveniji le dve vinorodni deželi
...stran 2
Zavod za turizem ni prepričal Term Čatež
...stran 4
Rabičev zagovor pred sodiščem
...stran 5
Nominirana Kozole in Gorišek
...stran 7
Brežiški in krški MC najboljša
...stran 8
v
Se zadnji prehod na južni meji
Dobova - V torek sta minister za javno upravo Gregor Virant in minister za promet Janez Božič uradno predala v uporabo mednarodni mejni železniški prehod Dobova. Edini slovenski železniški mejni prehod na zunanji evropski meji zdaj zagotavlja carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor.
Kot sta poudarila v slavnostnih nagovorih oba ministra, predstavlja Železniška postaja Dobova pomemben mednarodni mejni prehod, saj z nje odpravijo vsak dan 80 potniških in tovornih vlakov. Vsak mesec predajo v sosednjo Hrvaško in sprejmejo iz nje več kot 12.000 tovornih vagonov. Najsodobnejši objekt, ki daje Dobovi Povsem novo podobo, ima več kot 2-000 m2 površine in je namenjen delu carine, policije in železnice. Ob postaji so zgradili še dva dodatna železniška tira - vseh je sedaj 14, poleg tega pa N nadkriti in osvetljeni peron, pod-Jtpd, protihrupno ograjo in 133 parkirnih mest. Posebej pomembno je, kljub zahtevnim gradbenim in lItstalacijskim posegom železniški Promet ni niti za trenutek zastal in pro-Jekt je bil zaključen v pričakovanih čarovnih okvirih. Minister Virant je med 'migim dejal, da so kljub zahtevnim Posegom v prostor vsi izvajalci in
lokalna skupnost dobro sodelovati.	cestnih prehodih Obrežje, Jelšane in
Z izgradnjo železniškega mejnega Gmškovje, na letališču Brnik in v luki prehoda Dobova je bil dokončan še Koper. Na meji je tako vzpostavljen zadnji prehod na naši 670 km dolgi celovit schengenski varnostni sistem, južni meji Evrope. Poleg Dobove se
vse oblike nadzora zdaj izvajajo na	Vlado Podgoršek
Slavnostni nagovor ministra Božiča
Svojega ne dajo!
Ljubljana, Posavje - Vlada RS je na novembrski seji obravnavala pobude za ustanovitev novih občin in za spremembo statusa občin. Nobena od desetih občin, med njimi brežiška in krška, ki so dale pobudo za pridobitev statusa mestne občine, ne izpolnjujejo zakonskih zahtevkov. Vlada jim je dala negativno mnenje, ker očitno še ne namerava spremeniti oziroma ublažiti pogojev za pridobitev tega statusa. Tudi vsi predlogi za nove občine niso v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Iz Posavja je pozitivno mnenje dobila le Kostanjevica na Krki. Dobova in Bizeljsko pa bi z ustanavljanjem lastnih občin Krajevno skupnost (KS) Kapele teritorialno odrezali od matične brežiške občine, zato v tem segmentu ne izpolnjujeta zakonskih pogojev. Samostojni svetnik Milko Veršec je čez noč poiskal rešitev in predlagal spremembo meja, s katero bi vasi Župelevec in Sela pri Dobovi skupno “poklonili” KS Kapele več kot 100 ha površin.
...na strani 2
Vitezi vina v Brežicah
Brežice - V brežiški župni cerkvi sv. Lovrenca bo v soboto dopoldne redna letna redovna svečanost slovenskega konzulata Evropskega reda vitezov vina. Po nagovoru Karla Recerja, konzula Slovenije, bo Julij Nemanič predstavil posavsko vinorodno deželo, zatem pa bodo blagoslovili vina in sprejeli 22 novih članov, prav toliko pa jih bo tudi napredovalo. S tem bo v Evropskem redu vitezov vin že več kot 150 slovenskih udov. Vsi udeleženci sobotnega konventa bodo popoldne nadaljevali druženje v Termah Čatež in tam spoznavali tudi posavska vina. V.P.
■? hT>
on
D) VT>
no
AE>Y
ccjgrcj2.

(imimmu
mmmm
j>
IRENA
cvetličarna - vrtnarija
N r ✓ y i'/
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
SavaGte, 8.12.2005
Barantija z zemljo umaknjena
Bizeljsko, Dobova - Vlada RS je pri obravnavanju pobud za nove občine v Posavju dala pozitivno mnenje Kostanjevici na Krki, Bizeljskemu in Dobovi pa ne. Z ustanovitvijo teh dveh občin namreč Krajevna skupnost (KS) Kapele ne bi bila več teritorialno povezana z matično občino. Svetnik Milko Veršec je zato s Civilno iniciativo Dobova oblikoval predlog menjave mej krajevnih skupnosti, a je Dobova od namere odstopila in umaknila pobudo za lastno občino.
Veršcev predlog je bil, da bi s spremembo meje naselij Župelevec in Sela pri Dobovi “prepisali” 130 ha zemlje na Krajevno skupnost Kapele, ki bi s tem obdržala povezavo z občino Brežice. Veršec je s podpisom šestih svetnikov sklical izredno sejo občinskega sveta, ki naj bi odločal o predlogu, vendar so trije svetniki nato svoj podpis umak-nili.
Župan Ivan Molan je svetnike z dopisom obvestil, da gre za nezakonit sklic in za nezakonito podan predlog, saj se meja naselij ne more spreminjati, ne da bi se o tem izrekali ljudje na zborih krajanov ter brez mnenja posebne komisije. Meje se lahko spreminjajo le z odlokom na način, kot ga predpisuje zakon.
Zaradi močnega nasprotovanja Vaške skupnosti Sela, ki se nikakor ne namerava odpovedati blizu 100 ha svojih površin, je Civilna iniciativa Dobova umaknila pobudo za novo občino. S tem je Bizeljskemu dala možnost za nadaljevanje postopka za ustanavljanje občine. Veršec je preklical sejo občinskega sveta in umaknil svoj predlog za spremembo meje. Prepričanje, da
sedaj ni več ovir za razpis referenduma, na katerem se bodo na Bizeljskem in v Župe-levcu odločali, če so za samostojnost ali ne. Referendume
za nove občine bo razpisal državni zbor predvidoma že v tem mesecu, ljudje pa naj bi šli na volišča konec januarja ali v februarju. B.D.
Ob pobudah za nove občine je v državni zbor prispelo še deset pobud za spremembo statusa v mestne občine. Med njimi tudi iz Brežic in Krškega. Vlada ni nobeni pobudi dala pozitivnega mnenja, ker ne izpolnjujejo zakonskih kriterijev. Župana Molan in Bogovič menita, da bo razprava o spremembi kriterijev aktualna takrat, ko se bodo ustanavljale pokrajine. Mesta, ki bodo predstavljala sedež, bodo verjetno pridobila tudi status mestne občine.
V Sloveniji le dve vinorodni deželi
Ljubljana - Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v drugi obravnavi podprl predlog Zakona o vinu, s katerim se bo po besedah ministrice za kmetijstvo Marije Lukačič poleg uskladitve z evropsko zakonodajo zagotovilo tudi varstvo potrošnikov ter konkurenčnost pridelovalcev vina in grozdja. Medtem ko je vlada v osnutku zakona predlagala, da se Slovenija razdeli na tri vinorodne dežele, pa so člani odbora podprli dopolnilo kmetijskega ministrstva, da se število vinorodnih dežel zmanjša na dve. S tem predlogom so bol zadovoljni tudi vinogradniki ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti.
Kot pojem vinorodna dežela je v predlogu zakona o vinu opredeljeno širše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki vplivajo na lastnosti vina in mošta. Vladaje v predlogu zakona, ki ga je sprejela konec septembra, predlagala razdelitev Slovenije na tri vinorodne dežele - Primorsko, Podravje in Posavje, pri čemer bi vinogradniki ob Bizeljsko-sremiški
Subvencije še letos, za točo pa...
Ljubljana - Za neposredna plačila za leto 2005 je zbirne vloge oddalo 63.329 vlagateljev. Kljub večjmu številu pomanjkljivosti pri izpolnjevanju grafičnih podlag, je bilo pri letošnjih vlogah spet tudi mnogo klasičnih napak, ki se pojavljajo iz leta v leto.
Skladno z določili uredb EU lahko izplačila potekajo med 1. decembrom 2005 in 30. junijem 2006; prve odločbe bodo tako izdane v prvi polovici decembra letos, je napovedala Patricija Verbole z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Najprej za neposredna plačila EKO 0 na površine, za plačila v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) in za izravnalna plačila na območjih z omejenimi možnostmi
za kmetijske dejavnosti (OMD), za hmelj in za drobnico. Po prvih ocenah bodo decembra 2005 izdane odločbe za 37.144 vlog za plačila v skupni višini 9,3 milijarde SIT. J.K.
Agencija je letos izvedla tudi obračun in izplačila pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2004. Kot je povedala Verboletova, pa na agenciji že potekajo priprave na obračun in izplačevanje pomoči za odpravo letošnjega neuija, toče, pozebe in viharja, ki bo potekal na agenciji v prihodnjem letu. Podlaga za izplačilo bo program, ki na Vladi RS še ni bil sprejet, čeprav je ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič 9. julija po katastrofalni toči ob obisku v Posavju javno obljubila, da bodo pomoč oškodovanci dobili še letos.
vinsko turistični cesti sodili pod Podravje. Da bi se povečala konkurenca pri odkupu grozdja za pridelavo deželnega vina, pa Ministrstvo za kmetijstvo zdaj predlaga le dve vinorodni deželi -Primorsko in Vzhodno Slovenijo in člani odbora so predlagano spremembo podprli.
Pri tem je Stane Pajk, poslanec SDS iz Krškega, ocenil, da je s tržnega vidika to prav, saj omogoča večjo pridelavo. Predlog pa je tudi v skladu s sklepom skupščine Zveze društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti, je povedal njen predsednik Alojz Kunej, vprašanje pa je, če se bodo s to odločitvijo strinjali dolenjski in belokranjski vinogradniki, ki si na vso moč prizadevajo ohraniti vinorodno deželo Posavje. To si sicer že-
Alojz Kunej
lij o tudi bizeljsko-sremiški vinogradniki, vendar ob uki nitvi bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša so pripojeni vinorodnemu okolišu Štajerska Slovenija, ki pa v nobenem primeru ne bi bil v vinorodni deželi Posavje. S te ga vidika je spremenjeni predlog zanje bolj sprejemljiv. J.K.
POSAVSKE nVSICE
Teorija zarote ali razdružena regija
Če se ne bi veselili prihajajočih praznikov in izjemnih uspehov naših skupin in posameznikov s kulturnega področja, bi na jugu Slo-
venije bilo pravo zatišje. A se znotraj politike, pritajeno in skrito očem, menda vendarle marsikaj dogaja.
Seveda, razumljivo, v domačih krajih posebej izstopa pojavljanje ministra Andreja Vizjaka. Pritiskal je na gumb elektrarne Boštanj, polagal temeljni kamen za elektrarno Blanca in podpisoval protokol za novi most nad Krškim. Že večkrat je izrazil podporo ustanovitvi fakultete za energetiko v Krškem, tako da so Brežičani
kar ljubosumni, ker da premalo podpira ustanovitev njihove fakultete za turizem in trgovino. Kakorkoli že, Posavje je vedno bolj razdružena regija, kjer se ni mogoče dogovoriti o ničemer. Se sreča, da bodo vsaj svoje odplake speljali k sebi in da bodo smeti
složno vozili proti Novemu mestu. Toda zdaj ima celo vsaka občina svojo radijsko postajo in časopis, vsaka zase ima svoje razvojne centre in vsi skupaj se slabo odzivajo na razpise za evropski denar. Nihče v vsej tej veliki administraciji pa ne zna povedati, koliko sredstev se je skupno doslej sploh steklo v Posavje. Še sreča, da sodelujejo vsaj posavski seniorji ter vinogradniški društvi Cerklje in Podbočje s predsednikoma Piltaverjem in Kodričem.
Jože Piltaver in Darko Kodrič
Nevesele vesti prihajajo tudi iz občinskih središč. V Brežicah so se rešili izredne seje, saj je dobovska civilna iniciativa odstopila od želje po samostojni občini. Odpoved je dal tudi Toni Horžen, direktor Razvojnega centra Brežice, saj je v načrtu ustanovitev novega turistično-podjetniškega centra. Seveda z novim direktorjem, kar lahko pomeni, da bi položaj izgubila tudi Zdenka Žrlič Bahčič.
Opazno je, kako odlično deluje naveza Vizjak-Molan, h kateri je mogoče dodati tudi podžupana Račiča, pa še kakega podjetnega podjet-neža.
V Krškem so prepričani, da bo ustanovitev fakultete za energetiko podprl tudi direktor nuklearke Stane Rožman, hkrati pa s strahom pričaku-
jejo sejo nadzornega sveta podjetja Vipap-Videm, ki bo sredi decembra na Češkem najverjetneje že odločal o usodi tovarne. Tudi o usodi 300 celulozarjev in njihovih družin.
Sevničanom gredo na živce preštevilne prireditve in proslave, denimo ob prazniku občine. Saj je to, pravijo, najbolj “spufana” občina, ki je ni udarila le visoka brezposelnost, ampak tudi naravne nesreče. Ljudje so prepričani, da toliko proslavljanj Sevnica ni imela niti v časih najtršega socializma. Seveda se zaradi tolikih dogodkov razdaja tudi župan Janc in se zato ne more odzvati na vsa vabila. Tudi na okrogli mizi z ministrom za
znanost Zupanom, ki so ga medse povabili seniorji, je ob krškem, brežiškem in bistriškem županu sameval samo Jančev stol.
Nekaj presežnikov
Medtem ko prihaja do prvih zamud pri gradnji savskih elektrarn, se odmika tudi polaganje temeljnega kamna za novo krško knjižnico, zato pa hitro rastejo obsežni prostori podobne ustanove v Brežicah!
A ob novogradnjah v središču Brežic sameva nekdanja trgovska šola, toda o njenem nakupu in preureditvi v manjši hotel že razmišlja Marjan Vo-lovec. Je pa v Krškem pred vrati odprtje glasbene šole in Kostakove energetske hiše, medtem pa nezadržno propada nekdanji kulturni hram, nekdanji dom Svobode. Pred leti je bil vrnjen cerkvi, a je župnija Videm tudi ob letoš-
njem praznovanju 850-let-nice pozabila nanj! Zato pa se je zadnje čase proslavilo nekaj posavskih posameznikov in društev. Vedno bolj se uveljavljata Brežičana Jure Godler, imitator znanih osebnosti, in urednik fotografije pri dnevniku Direkt Jani
Božič. V Elan se je zavihti sevniški rojak Igor Umek i11 v Valvasorjev razvojni center Krško je kot edina zapoj; lena prišla Alenka Černelič Krošelj. Živko Šebek je z zadnjo knjigo iz pozabe obudil slavne čase krških plaščev, AMD Brežice paje pre_ jelo plaketo kot najboljši o ^ ganizator letošnjih moto-kh’ tekmovanj v državi. „ v Vlado Podgo^
Račič, Vizjak in Molan pred rešetkami
Brez Kristijana Janca
Osvobojeni dom Svobode Krško
Trgovski centri v naši regiji
Majhno Posavje velikih
nakupov
Posavje - V Posavju živi okrog 70 tisoč ljudi. Regija velja za gospodarsko manj razvito in povprečne plače že vrsto let precej zaostajajo za republiškim povprečjem. Očitno pa ta siva statistika ni prestrašila velikih trgovcev z živili, ki so v letu 2006 v Posavju napovedali gradnjo svojih trgovskih centrov. Boj za zrna iz potrošniške pogače, ki je majhne trgovce že izločil, se bo nadaljeval med velikimi, med domačimi in tujimi verigami.
Spar in Lidl v Brežicah
V Brežicah je bilo pred časom kar nekaj polemike o tem, koliko velikih trgovcev potrebuje mesto. V občinskem svetuje prevladalo stališče, da novim interesentom ni smisel-
no zapirati vstopa v prostor, ampak postaviti pogoje gradnje, ki bo prostoru primerna. S spremembo prostorskih aktov so pripravili vse potrebno, da bosta Lidl in Spar lahko pričela graditi. Šparov center bo stal na kareju med Pleteršnikovo, Maistrovo in Skalarjevo ulico, kjer ureditveni načrt predvideva še stanovanjski kompleks. Za večjo prometno varnost bo razširjena Pleteršnikova ulica in zgrajene bodo kolesarske steze.
Lidl bo gradil na Marofu ob poslovnem objektu Cepin. Da ne bo dodatno obremenjen mestni promet, bo pri trgovini zgrajen priključek na Cesto svobode, hkrati pa ostaja prometna povezava s centrom. Oba trgovca sta morala na zahtevo občine popraviti načrt za objekt, tako da bo njun zunanji videz “razgiban”, privlačen za oko in ne bo dajal vtisa skladišč.
Župan Ivan Molan ocenjuje, da bo mesto z novima trgovcema pridobilo na prometni ureditvi in parkiriščih, kako pa se bodo stari in novi ponudniki borili za kupce in preživetje, ne more biti predmet občinske politike. Za potrošnike je pač konkurenca dobrodošla.
Kdaj bosta Lidl in Spar začela graditi, še ni znano, sta Pa občini že plačala komunalni prispevek.
V Krško prihajata
Hofer in Lidl
pa za proizvajalce je pomembna Hoferjeva ponudba prehrambenih izdelkov, ponudbe za prosti čas, gospodinjstvo in konjičke, kjer načrtujejo več kot polovico prometa ustvariti s slovenskimi proizvodi. Njegova konkurenca v diskontni prodaji - podjetje Lidl bo gradilo pod hotelom Pacific in občina je s spremembo prostorskih dokumentov objektu že dala zeleno luč.
Poleg SL Inženiringa gradi Jože Verstovšek trgovino, v kateri bo ponudba italijanske verige tehničnega blaga Evrospin. Širil naj bi se tudi trgovski center TA-BU, povečati se namerava Baby center, trgovina bo oživela tudi na Vidmu.
Župan Franci Bogovič
pravi, da ni naloga občine črnogledo ugotavljati, če se bo vsa ta trgovina sploh “lahko preživljala”, temveč zagotavljati ustrezno infrastrukturo in poskrbeti za pogoje vame umestitve objektov v prometni režim.
V nobeni gospodarski dejavnosti ne gre brez tveganja, nova delovna mesta se odpirajo in ugašajo. V Hoferju so povedali, da v enem njihovem trgovskem objektu dela približno 30 ljudi. Danes jih imajo v Sloveniji zaposlenih 500, v prihodnjem letu pa se bo to število potrojilo.
Hofer, Lidl in Spar na vrata resno trkajo tudi v Sevnici in iščejo primerne lokacije. Spar želi graditi čim bolj v centru, da bi bil kupcem kar najbolj “pri roki”, pravi župan Kristijan Janc, razpet med željami investitorjev in urbanizmom.
V Sevnico prihaja najboljši sosed
V Krško od “špeceristov” Prihajata Hofer in Lidl. Ho-er te dni odpira kar enajst trgovin po Sloveniji, kar je podrtje stalo preko 45 milijonov eyrov. Skoraj 60 milijonov ey.rov jih je stal nakup nadaljnjih 30 zemljišč, med njimi i® tudi lokacija v Krškem, gradili bodo na dvorišču transporta, ki svojo dejavnost fli na Drnovo nasproti Grie-
shaberja.
Hofer gradi trgovino v P?vprečju 13 tednov, prodaj-Prostor zajema najmanj l v* rn2, celotni objekt pa do-1300 m2. Posebno pozor-°st namenjajo prometnim r.(,yezavam in velikim parki-joScem za vsaj sto vozil. Pravijo ’ da imajo za Slovenijo Achej razvit koncept arhi-L ,lllre’ ki združuje sodobnost n brezčasnost.
^a bodoče kupce, še bolj
Sevniška občina do letos ni imela nobenega nakupovalnega centra, če odmislimo Kmetijski oskrbovalni center na Savski cesti. Junija letos pa je v poslovni coni Boštanj svoja vrata odprl Tuš. V objektu, velikosti več kot 1450 m2, v katerega so vložili 450 milijonov SIT, šo potrošnikom ponudili celoten splet izdelkov po ugodnih cenah ter vse dodatne ugodnosti, kijih ponujajo tudi v drugih svojih trgovinah. Kot pravijo v Tušu, so s prometom v Sevnici oziroma v Boštanju izredno zadovoljni, saj v njihov market prihajajo tako Sevničani kot okoliški prebivalci. Primerjava prometa v sevniškem in krškem Tušu ni možna, pojasnjuje vodstvo Tuša, saj Tušev supermarket v Krškem ponuja tudi drogerijo, prodajalno z oblačili, frizerski salon in bife. V Engrotušu pozdravljajo vsako zdravo konkurenco, saj z njo potrošniki pri-
dobijo večjo možnost izbire.
V poslovni coni v Boštanju naj bi že prihodnje leto začel svoj nakupovalni center graditi Mercator. To naj bi bil Mercator center s Hura dis-
kontom, za kar je že pripravljena idejna zasnova. Objekt naj bi zrasel med državno cesto in novo povezovalno cesto boštanjske industrijske cone poleg bencinske črpalke. Glavni objekt bo enonadstropen, pri čemer bo del vsebin v pritličju, glavnina pa v nadstropju. V pritličju centra bo tehnična trgovina, ki bo imela poleg agro in hišnih programov tudi gradbene materiale. Na glavnem vhodu v center, kamor bodo uporabniki vstopali s tekočim pločnikom, bo info turistična točka, katere odpiralni čas bo neodvisen od delovanja centra. Kupce bo v nadstropje popeljal tekoči pločnik ali dvigalo. V nadstropju bo poleg večjega marketa splet lokalov z raznoliko ponudbo, med njimi tudi prodajalna z EKO-proizvodi ter gostinski lokal. Ta bo imel teraso, s katere bo lep razgled na Sevnico. Hura diskont bo paviljonski objekt, ki bo imel svoj vhod.
potem razpisati koncesijo za to dejavnost.
Mercator je zemljišče, predvideno za gradnjo nakupovalnega centra v Boštanju, že odkupil, poleg tega pa je tudi investitor občinskega lokacijskega načrta. Občina pa je financirala spremembo namembnosti zemljišča, saj je bilo to prej kmetijsko zemljišče. Z idejno zasnovo so se seznanili tudi občinski svetniki in ob tem so nekateri opozorili na nekaj pomanjkljivosti v boštanjski poslovni coni. Opozorili so tudi na neprimeren dostop do Tuševega parkirišča. Namesto da bi šlo za
Kaj pravi Občina Sevnica?
Občina Sevnica je med usmeritve k zasnovi občinskega lokacijskega načrta poslovne cone in objektov Mercator v Boštanju, upoštevajoč potrebe po novih poslovnih in prodajnih površinah, zapisala, naj bi v sklopu Mercatorjevega centra našli mesto še cvetličarna, slaščičarna, frizer, prodajalna otroških oblačil ter lekarna. Pri slednjem gre verjetno za pomoto, saj bi občina morala
ravne ceste, ki bi razdelile parcele, gredo ceste v boštanjski coni povprek in naokrog. S prostorom pa je skoparil tudi Inpos, ki je v letošnjem letu v isti coni odprl svojo trgovino. Tako morajo kamioni gradbeni material nakladati kar na cesti in s tem ovirajo promet. Svetniki zato opozarjajo, naj nov nakupovalni center bolj primerno načrtuje dostope do svojih objektov, prav tako pa je odbor za varstvo okolja in urejanja prostora predlagal, naj se zaradi bolj tekočega prometa v nadaljevanju širitve poslovne cone predvidijo čim bolj pravokotni priključki na lokalno cesto v Dolenjem Boštanju.
Sicer pa bo 9. decembra v Sevnici že prva prostorska konferenca v zvezi z načrtovano gradnjo Mercatorjevega centra. Župan Kristijan Janc je prepričan, da bo - kljub zamenjavi v vodstvu Mercatorja - vse teklo normalno naprej in da bo Mercator že v prihodnjem letu začel z gradnjo centra, v katerem naj bi delo dobilo kakšnih 25 ljudi.
Branka Dernovšek, Nada Černič Cvetanovski
Velik in smel
Brežice - Občinski svet Brežice bo 12. decembra v prvem branju obravnaval proračun za leto 2006, v katerem je pričakovanih 5,4 milijarde SIT prihodkov. Odhodki so načrtovani v višini 5,7 milijarde SIT, za razliko pa bi občina najela kredit.
Za zajetni program komunalne infrastrukture so v višini 1,6 milijarde SIT rezervirana kohezijska in državna sredstva, zato je proračun za 40 odstotkov večji od lanskega. Prioriteto v investicijah ima kanalizacija Velika Dolina - Obrežje, čistilna naprava Brežice s kanalizacijskim sistemom mesta z okolico, ureditev industrijske cone Brežina, gradnja šole Bizeljsko, dokončanje knjižnice v Brežicah. V načrtuje kanalizacija Dobova^rezervira-na so sredstva za projekt kanalizacije Artiče-Trebež-Sentlenart, kar je pomembno kot zaščita vodnega vira Glogov Brod. Urejanje mestnega jedra se bo nadaljevalo s parkirišči pri Zdravstvenem domu in Pod obzidjem. Planiran je denar za odkup zemljišč za podvoz Dobova, ki se bo zgradil v letu 2007. Da bi bilo v občini na voljo več prostora za gradnjo, je v proračunu predviden denar za strokovne podlage prostorskega reda, po predpisih pa bo postavljeno tudi novo sejmišče.
Zupan Ivan Molan, ki je v grobem predstavil proračunske usmeritve, upa, da bodo ob prvem branju podane pripombe, ki jih bo mogoče upoštevati, da pa generalnih investicijskih usmeritev svetniki ne bodo spreminjali. Župan pričakuje tudi strinjanje glede načrtovanega zadolževanja občine za 300 milijonov SIT, od katerih bo 200 milijonov namenjenih za šolo Bizeljsko in 100 milijonov za čistilno napravo. B.D.
Komentar
Velike trgovine,
majhna izbira
Pozno popoldne sem iz radijskih prostorov v Brežicah skočila po sendvič v bližnjo edino živilsko trgovino in ostala lačna. Odprto imajo le do 15. ure. Podobna zgodba velja za staro jedro v Krškem. Sevnica jo je srečno odnesla zaradi konfiguracije terena in trgovine v središču še živijo.
Majhne trgovine so propadle zaradi velikih nakupovalnih centrov. Pravzaprav so propadle zaradi nas, potrošnikov, ker danes več “ne gremo v trgovino ”, ampak “gremo v šoping ”. Ko si poredko zaželimo, da se ustavimo v trgovinici, kjer ob prijaznih prodajalkah dobiš še nasvet ali idejo za kuho in peko, pa za kombinacijo čistila, ki res zaleže, ogorčeni ugotavljamo, da je “naša ” trgovina zaprla vrata. Potem se jezimo nad občinsko politiko, ki da ne bi smela dopuščati odpiranja velikih trgovin na obrobju mest, ker s tem uničuje Življenje v mestnih jedrih. Ne pomislimo, da pravzaprav ljudje s svojimi nakupovalnimi navadami “držimo štango ” velikim trgovcem in njihovim centrom. Cenovno nekoliko ugodnejši nakup in veliko parkirišče očitno izpolnjujeta v tolikšni meri, da večina kupcev niti ne opazi, kako nesramno enolična je ponudba teh centrov v Posavju. Trgovine “starega” Mercatorja so nekoč imele več delikatesne ponudbe. Danes pa vsi veletrgovci brez izjeme ponujajo le blago za ubogi narod na jugu države, ki nima denarja, a jesti je vendarle treba. In to čim bolj preprosto. Trgovci odrejajo, s čim se bo sladkal meščan in kaj bo jedla raja na podeželju. S ponudbo brez tveganja, ker tisti makaroni in moka se bodo že “obrnili” v roku trajanja, zaenkrat še vsi tudi v posavski revščini dosegajo svoj profit. Prišleka Hofer in Lidl najbrž tudi ne bosta poskrbela za pestrost izbire, saj sta znana po diskontni prodaji.
Torej veliko trgovcev na kupu ne pomeni nujno paradiža za potrošnike.
Branka Dernovšek

Alojz Kerin, podjetnik z Rake: Rad bi
kupoval v majhnih trgovinah in kot predsednik krajevne skupnosti si še bolj želim, da bi tudi majhna trgovina preživela. Vendar današnji ritem življenja aktivno populacijo vodi v nakupovalne centre, kjer imaš vse na enem mestu in zraven še bankomat. Takšni centri imajo tudi vedno prostor za parkiranje, kar pri trgovinah v centru ni pravilo. Sedanja trgovska ponudba v Krškem bi zadoščala, če bi se obstoječi centri malo modernizirali, sploh Mercator.
Bor Motore, učenec iz Drožanja: Jaz
obožujem nakupovanje v trgovskih centrih, zato mi je všeč, da jih je čim več. Tako imaš večjo in bolj pestro izbiro, v centrih je tudi vrsta ugodnih popustov. Če bo v Sevnici zgrajen še kakšen center, bo to pomenilo večjo konkurenco in prav gotovo tudi nižje cene. Verjetno bodo manjše trgovine zaradi tega propadle, a to ni problem kupcev.	^
Vesna Borko, prodajalka s Sp. Libne:
Poznam trgovce, ki prihajajo v Krško. Kot kupec sem že doslej zahajala v Hofetjevo trgovino v Avstrijo, ker so cene ugodne. Rada nakupujem v velikih nakupovalnih središčih, kjer je na enem mestu velika ponudba različnega blaga. Sprašujete, če bo za vse trgovce dovolj kruha v revnem Posavju. Bilo bi ga dovolj, če bi se še v drugih dejavnostih odpirala nova delovna mesta, da bo čim manj brezposelnih.
Franci Ocvirk, voznik avtobusa iz Sevnice: Kot potrošnik sem vesel, da so trgovine dobro založene in da je ponudba pestra. Če gledam na gospodarsko stanje v sev-niški občini, pa menim, da gradnja novih nakupovalnih centrov ni smiselna. Ljudje nimajo denarja, zato je po mojem mnenju en nakupovalni center dovolj. Sevnica je premajhna za več nakupovalnih centrov.
Igor Tomše, podjetnik iz Nove vasi:
Menim, da novi trgovski centri v Brežicah niso potrebni, saj je Intermarket za potrebe našega kraja popolnoma dovolj. Res, da bodo z novimi centri prišla tudi nova delovna mesta, ampak vprašanje kako dolgo. Če ne bo prometa, jih bodo zaprli, ljudje pa bodo spet brez služb. Bolje bi bilo, da bi se zavzeli za gradnjo novih stanovanj, ki jih Brežice bolj potrebujejo kot pa trgovske centre.
Projekt Posavje - biseri Save
Zavod za turizem ni prepričal
Term Čatež
Brežice - Zavod za turizem Brežice je pripravljal projekt Posavje-biseri Save in Krke za skupno planiranje, trženje in razvoj turistične destinacije Posavja. Z njim je nameraval pridobiti denar iz evropskih skladov za regionalni razvoj. Vendar je zavod moral od projekta odstopiti, saj mu ni uspelo pritegniti domačega turističnega gospodarstva, ki bi moralo zagotoviti 70 odstotkov za sofinanciranje 108 milijonov SIT vrednega programa.
Direktorica Zavoda za turizem Zdenka Žrlič Bahčič je v programu skupnega trženja in razvoja kompletne turistične ponudbe Posavja od kmečkih turizmov, kulturne dediščine do termalnega turizma videla regijski izziv. K sodelovanju je povabila vse tri občine, ki so takšen pristop podprle. S programom je zavod želel priti do sredstev evropskih skladov za regionalni razvoj. Evropski sklad kot ukrep za spodbujanje razvoja turističnih destinacij namenja 30 odstotkov vrednosti programa, ki je bil v posavskem primeru ocenjen na skupno 108 milijonov SIT. 70 odstotkov bi moralo zagotoviti lokalno turistično gospodarstvo in Zavod za turizem je pričakoval, da bodo polovico potrebnega denarja, to je 35 milijonov SIT, prispevale Terme Čatež. Projekt je bil izvedbeno načrtovan za obdobje treh let, kar pomeni, da tudi sofinancerskih deležev ni potrebno zagotoviti naenkrat.
Krško gre v izgradnjo kanalizacijskega sistema
Ljubljana, Krško - Krški župan Franci Bogovič je podpisal pogodbo z ministrom za okolje Janezom Podobnikom o sofinanciranju izgradnje kanalizacijskega sistema za mesto Krško z okolico, vezanega na čistilno napravo. 1,1 milijarde SIT vredna investicija je del skupnega posavskega projekta iz ISPA sklada za gradnjo čistilnih naprav s kanalizacijskimi sistemi v Sevnici, Krškem in Brežicah.
Skupni program Posavja za čiščenje odpadnih voda je dobil pred leti potrditev za sofinanciranje na ISPA skladu.
To je predpristopni sklad, ki namenja pomoč kandidatkam za vstop v EU na področju okoljevarstvene in transportne infrastrukture. Ker je vmes Slovenija postala polnopravna članica unije, je projekt prešel v kohezijski sklad, vendar dogovoijeno razmerje v zagotavljanju sredstev ostaja enako - polovico vrednosti investicije prispeva evropski sklad, preostalo pa morata zagotoviti država in lokalna skupnost.
Vsaka občina namreč svoj del programa vodi kot samostojno investicijo in sama na podlagi mednarodnega razpisa izbere izvajalca del.
Občina Krško je prva v Posavju podpisala pogodbo z izvajalcem. Dobrih 16 km kanalizacijskega omrežja, šest zadrževalnih bazenov in štiri črpališča ter priključitev omrežja na čistilno napravo v Vi-papu bo gradilo podjetje Primorje Ajdovščina. Pogodbena vrednost del je 1,1 milijarde SIT. Izvedba del je razdeljena v faze. Prične se v letu 2006 in zaključi leta 2008.
Zdenka Žrlič Bahčič
Bahčičeva je razložila, da je v programu poudarek na promociji skozi sejme in obiske tour operaterjev, kar stroškovno predstavlja vsoto, ki naj bi jo v projekt vložile terme.
Zal Terme Čatež pogodbe za sodelovanje v projektu Posavje-biseri Save in Krke niso podpisale. Zavod za turizem je ocenil, da od malih gostincev in turističnih društev v regiji ne more zbrati dobrih 70 milijonov SIT in od projekta odstopil.
Zavod za turizem je na programu že intenzivno delal. Izdelan je priročnik celostne grafične podobe, za tisk je pripravljen “image” katalog Posavja, organizirane so bile tri delavnice za ponudnike turističnih storitev, sodelovali so na sedmih mednarodnih sejmih in promovirali regijo. Potreben denar jim je v obli-
ki avansa zagotovila Občina Brežice, zavod pa ga bo sedaj moral vrniti.
Direktorica Bahčičeva pravi, daje to zanjo šola za v prihodnje, ko se bo govorilo o regijskih pobudah, ozaljšanih s pismom o nameri. Takšna pisanja namreč nikogar ne zavezujejo, ko je potrebno preiti iz namere k dejanjem.
Branka Demovšek
Občina Krško bo morala v arja, sta tudi Brežice in Sevni-teh treh letih zagotoviti v pro- ca, vendar bo v obeh mestih računu svoj sofinancerski potrebno zgraditi tudi čistil-delež, ministrstvo za okolje no napravo. Krčani pa jo že pa svojega.	imajo, saj so ta del projekta
Pred izborom izvajalcev na reševali skupaj s podjetjem podlagi mednarodnega raz- Vipap in njihovo industrijsko piša, ki se bo zaključil janu- čistilno napravo. B.D.
Minister prišel čestitat
Krško - Center za socialno delo Krško beleži 20-letnico ustanovitve. V tem obdobju so se močno razmahnile njegove obvezne dejavnosti, pa tudi program, ki ga center izvaja na bazi prostovoljstva za podporo določenih ogroženih skupin in posameznikov.
Zadnji uspeh v prizadevanjih, da bi okolju ponudili še eno ustanovo, za katero se je izkazalo, da je potrebna, je ustanovitev Kriznega centra za mlade.
Požrtvovalno delo kolektiva je na jubilejni svečanosti v Kulturnem domu pohvalil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, direktorica Marjanca Sečen pa se je s priznanji zahvalila sodelavkam za predanost v poklicu, ki je pri večini zaposlenih iz “hoje v službo” že zdavnaj prešel v način življenja. B.D.
Janez Drobnič in Marjanca Sečen
mnenja, odgovori, popravki ...
“Zaupala in postala brezdomca” in “Pohlep s prijaznim obrazom”
SavaGlas, štev. 146, str. 1 in 4
Dejstvo je, da je članek neresničen zato moram odgovoriti. Vse kakor se strinjam, da postopek poteka vendar v članku je prikazan kot da sem že obsojena, ko se še dejansko še prav ni pričelo. In prav gotovo bo uveden sodni postopek, če članek ne po podan tudi iz moje strani, saj je pisan samo v enostransko korist.
Pravica je zelo daleč resnici.
Zgodba se je pričela, ko sta se Jana in Vili Kosirnik preselila k svoji “prijateljici” S. Korošec v Radencih. Takrat so tudi tudi drugi sosedje vedeli, da jim je omenjena oseba pobrala vse iz hiše od zaves do različnega orodja ve se tudi, da ji je Vili Kosirnik dal vsa pooblastila in plačilne kartice. Obstajalo je tudi nekaj čekov pri Ljubljanski banki enote Brežice, kateri so bili namenjeni poplačila ali kaj drugega g. Sonji Korošec. Dejansko ves denar katerega je takrat imel je bilo namenjeno gospe. Pokončati so dali le svojega takratnega nič krivega psa. O teh dogodivščinah sem dobro namerno obvestila njegovega sina V. Kosirnik saj je bil kriminalist in po poklicu pravnik, kateri je tudi pri g. S. Korošec posredoval. Svojega sina je zato zelo grdo obravnaval, še bolj njegovo ženo. Enako velja za Jano. Tudi Jana je brata obravnavala nič vrednega pa čeprav sta njegov sin in žena vredna spoštovanja .S.Korošec je morala vrniti vse
kar je vzela iz hiše. Enako je posredoval pri vseh bankah, da je poničil Vilijeve plačilne kartice. Ter se obrnil na zavod za socialno delo v Brežicah. Sestro Jano je takrat od S. Korošec vzel k sebi na dom, kjer mu je povedala, da z njo spolno občeva oče Vili Kosirnik. Vili pa je predhodno že odšel od S. Korošec. Sam je povedal, da ga je omenjena gospa ogulila tako daleč, da je imel v žepu le pet tisoč tolarjev. Od pokojnine nekje okoli dvesto tisoč tolarjev. Nekajkrat sem bila pri svoji materi, nakar me je osebno zaprosil, naj pridem živet k njemu jaz in pa seveda moj mož. Dolgo sem premišljevala kljub temu, da sem imela stanovanje. Saj sem pomagala tudi njegovi pokojni ženi Živki, hkrati tudi njima. Vsekakor drži, da me je sam naprosil naj prideva z možem živet k njemu kar tudi dokazuje medsebojni pisni dogovor z dne 23.12.2002. Kar pomeni, da se nisem nikomur ponujala. V zameno je bila le “brezplačna stanarina”.
Ko brat Jane Kosirnik več ni mogel imeti pri sebi jo je poslal v Sent nekje pri Celju, Jana je po telefonu jokala, da jo je brat porinil med pijance in drogera-še. Enaka je izjava bila na sodišču vendar resnica je povsem bila drugačna. Oče Vili pa jo je takrat miril s tem kaj mora narediti, da pride k njemu domov. Ker sem verjela njeni zgodbi saj sploh nisem vedela kakšna je to organizacija Šent sem predvidevala, da govori resnico. Vendar se je zlagala. Prišla je domov v tem času ko sem bila tudi sama z možem že pri Viliju. Ko se je Jana dokončno preselila domov so se pričele “orgije ” in pekel za mene in moža. Vsakodnevno sva jih poslušala kako jih želi zavod za socialno delo spraviti v dom ostarele
in da je temu kriv sin. Vsakodnevno je Vili polnil Jani svoji hčeri ušesa, da morata hišo nekomu izročiti. Za to zadevo sta se odločila 18.07.2003 to “izročilno pogodbo" sta podpisala sama pred odvetnikom, tako, da za sigurno ni šlo za podtikanje kupoprodajne pogodbe. Z Vilijem Kosirnik sva odšla na davčno upravo, kjer mu je referendka obrazložila, da izročilne pogodba nebo šla skozi saj ima dediče. Vili o tem ni hotel slišati zato je referendka na DURS-u povedala, če ima s tem težave naj hišo proda. Ko smo prišli domov je rekel naj pokličem odvetnika in naj napiše kupoprodajno pogodbo med Vilijem mano in Jano. Poklicala sem odvetnika, kateri mi je dal nek šimelj saj sem predvidevala, da ne potrebujem odvetnika. Saj odvetnik tudi stane.
Oba sta bila zelo zadovoljna. Vili je sam odšel brez mojega vedenja na kataster in sam dvignil zemljiško knjižni izpisek. Na Durs sva za davčno napoved odšla, kjer je v register sam opisoval mere hiše in prostorov. Enako velja za Jano njegovo hčerko. Jana Kosirnik je tudi podpisala Soglasje da se proda hiša. Soglasje je podpisano 22.9.2003. Kjer lepo piše beseda PRODAJA. Verjamem, da ni tako neprištevna, da nebi vedela kaj pomeni beseda PRODAJA. Tudi sama sta podpisala kupoprodajno pogodbo. Pri uveritvi kupoprodajne pogodbe z dne 10.10.2003 pri notarju sta oba povedala, da sta podpisala kupoprodajno pogodbo in da sta denar prejela. Verjamem, da je notar uverjal kupoprodajno pogodbo po pravni dolžnosti. Tudi na rednemu izpisku iz zemljiške knjige ni bilo zaznamka nobenih plomb. Po prodani hiši so se pričeli še večji prepiri med Jano in Vilijem
Kosirnik. Vili je Jano večkrat pretepal zraven jo hotel spolno zlorabljati, kar pa v hiši ni bila ni bila edina žrtev, tudi mene je nadlegoval in zahteval naj spodim svojega moža iz hiše, in češ, da bomo sami lepo živeli, Vilijeve namene sem tudi svojemu možu povedala.
Med tem časom sta vsakodnevno po trikarat klicala S. Korošec in se z njo pogovarjala račune sem seveda plačevala jaz. V izjavi v časupisu piše, da sem nekaj dni pred božičem zamenjala ključavnico. To definitivno ne drži saj je 24.12.pri nas posredovala policija prav zaradi ob-jesnosti Vilija in pretepavanja Jane, ter ko sem klicala svojo mamo na pomoč, se je hotel na mojo mater znesti z nožem. Predhodno pa je Vili udaril mojega moža saj ni mogel prenesti, da je moj može še z mano. Jana je takrat imela razbit nos in policija je zahtevala, da se Vili odpelje v bolnico Brežice in o tem obstaja tudi policijski zapisnik na sam Božic 25.12. pa je Vili Kosirnik bil odpeljan v Vojnik-Celje.
Sama sem bila z njim in pri takratnem zdravniku. Kateri pa je postavil diagnozo, da mu ni nič, da je zelo priseben, da ni neprišteven temveč vznemirjen zaradi sinočišnjih dogajanj, zelo pozabljiv že dalj časa.
“Brezdomca” Ne vem zakaj brezdomca saj sta rekla, da bosta po prodaji hiše odšla živet h gospe S. Korošec kamor sta po prodaji hiše tudi bila dvakrat pri njej na obisku v Radencih, če nebi bilo to res nebi moj mož posredoval pri CSD oni pozneje pri policiji v brežicah. Bila sta pri S. Korošec. Saj me je zvečer isti dan obvestila policija naj pridem po njiju na policijsko postajo v Brežice kjer me Vili in Jana čakata. Meni sta pa laga-
la, da sta v Izolski bolnici.
Citiram pismo Jane Kosirnik naslovljeno na g. S. Korošec, ki potrjuje, da je pričanje Jane in Vilija Kosirnik in Silvestra Go-rencjca proti meni največja laž.
Piše naslednje: Draga mami Sonja! Srečno novo leto ti vošči moja mamica našega doma. Ata Vili in jaz vsako dnevno misliva na Vaju. Tu nimava snega, kar je podnebje enako kot pri vas, kar se ujema, kar potrjuje TV oddaje. Najina želja je, da prideva kmalu v Radence, če je to možno. Prosiva, da pokličeš naslednjo telefonsko številko 17......Najine mis-
li so le pri tebi in Hinku.
Posedujem tudi naslednje pismo, pisano Vilija Kosirnik njegove lastnoročne pisave, sicer ne vem komu je bilo naslovljeno Citiram: Najina odsotnost je šele začela v letu 2004 kar bo odločalo najino usodo... Priporočava,da prenehamo kar bo pravgotovo odločalo le sodišče. Piševa jedrnato. Usoda, ki sledi ne bo rožnata niti za mojega sina V., za prav sigurno za bodoče življenje najmanj 10 let, zato poskrbi, da bo poštena bodočnost primerna, za vse. V kolikor ti ni jasno , Ti bo jasno pa tudi prav sigurno porazno, tako za brežice, okolico posebno za sosede hu-dinove.
Kar se pa zadeva CSD brežice in g. Silvestra Gorenjca pa nista za njiju skrbela ne prej ne med prodajo hiše ne potem. Ker pa je sedaj Silvester Gorenje Vili-tov skrbnik, me prav gotovo zanima zakaj so v domu za ostarele in zakaj ne pri njemu na domu. In če sta Jana in Vili Kosirnik “neprištevna" zakaj se samostojno brez nadzora sprehajata po drugih mestih izven Brežic? In ta opažanja, da je Vili Kosirnik bolan in ubogi!? Da, Predvsem je “žleht” kar pričajo nje-
gova dejanja kar je počel s svojo ženo Živko, še takrat ko je v trebuhu nosila Jano pa ve so seska iz Brežic in tudi to, da je svojo ženo sam dal na sodišče in vrgel sum, da je kradla v podjetju neke deske, kar mu je bilo dokazano iz strani sodišča , da ni bilo razloga. S tem dokazuje, da je vajen lagati že iz par-tizanščine in poznejših let in za■ treti vsako osebo, ki ne dela po njegovi volji, kar pa dokazuje brutalno početje z Jano, ki je od njegovega nagovarjanja programirana, na njegov vpliv, la CSD kateri je seznanjen z brutalnostjo do Jane jih ne razdvoji temveč ju drži skupaj, tako daj0 Vili dela neprištevno. Kmalu bi Vili to storil tudi iz mene.
In ne mislite si g. Silvester Gorenc, da so naši sosedje neumni saj dobro poznajo Vilija K°f simik, Jano pa tudi ne nazadnje tudi vas, saj je tudi o vas že veliko pisalo po časopisih (povoja1 zločini) zato se sprašujem koga bi moralo biti sram! ? o tem mi]f neenkrat pripovedoval vaš “Prl' jatel” Dado (partizansko itae Vilibalda Kosirnik).
Vsekakor hišo sta Vili in Jana. Kosirnik želela prodati men1 tega jaz nisem insistirala in d nar je Vili Prejel v celoti. Če ijn^ kdo njega za zmešanega naj SL ima. Glede na njegovo bruta nost in kot je sam izjavil, da J ^ žleht in, da žejnega pripelje pre.^ ko vode je edina stvar, katera J povedal po resnici. __
In kar se zadeva sodišča.
■dob.
nebo drugače bom svojo nea žnost dokazovala pri Evrops
skupnosti.
Branka Huda1
Bukošek lb, 8250 Bre
.tjce
taksa0'
(Pismo objavljamo -■ kot smo ga prejeli in ni ‘e rirano.)
j
KRONIKA
Rabičev zagovor pred sodiščem
“Deloval sem v dobro podjetja”
Sevnica - Letos marca je Okrajno sodišče Sevnica prejelo obtožni predlog zoper nekdanjega direktorja Jutranjke Miho Rabiča za neupravičeno porabo namenskih sredstev, ki jih je Jutranjka dobila od države kot pomoč za sanacijo družbe. Rabič je prišel na prvo obravnavo v spremstvu znanega odvetnika Stojana Zdoljška, se sodniku Ivanu Kovaču predstavil kot magister znanosti in v zagovoru obširno razložil, da je kot direktor deloval zgolj v dobro podjetja.
Okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič Rabiču očita nezakonito porabo denarja družbe Jutranjka po 246. členu kazenskega zakonika (KZ) ter ponarejanje poslovnih listin po 240. členu KZ.
V obtožnici tožilstvo navaja, kako je družba Jutranjka podjetju Redcos posodila sredstva državne pomoči v višini 170 milijonov SIT od skupaj prejetih 185 milijonov SIT, ki jih je Redsoc sicer Jutranjki vrnil. Ta jih je potem nakazala novoustanovljeni Jutranjki Naložbe. Denar je bil vedno “posojen” naprej še isti dan, ko je z ministrstva prispel na račun Jutranjke. Poročilo Jutranjke za gospodarsko ministrstvo o namensko porabljenih sredstvih je po utemeljevanju tožilca lažno.
Miha Rabič je v zagovoru razlagal, da je denar “parkiral” v Redcosu zato, ker je imela Jutranjka izterljive obveznosti do približno 50 delavk z naslova tožb in še druge obremenitve. Če bi denarno pomoč pustili na transakcijskem računu družbe, ne bi os-
talo dovolj denarja za izpeljavo programa prestrukturiranja. Redcosu je zaupal, saj je bil sam njegov direktor, da bo Jutranjka takoj dobila denar, ko ga bo potrebovala. To posojilo seje po njegovi trditvi oplemenitilo z višjimi obrestmi, kot bi jih dobil pri banki. Glede Jutranjke Naložbe je Rabič razložil, da je bilo po nasvetu odvetnika iz Ljubljane ustanovljeno to podjetje kot inkubator za postavitev mreže lastnih prodajaln. Ustanovile so ga štiri fizične osebe, ker Jutranjka kot družba v prisilni poravnavi po zakonu ni smela ustanavljati hčerinskih podjetij. Naložbe so bile z opcijsko pogodbo pripojene k Jutranjki, ko je bila postavljena mreža trgovin na Hrvaškem, v BiH in v Srbiji, medtem ko je slovensko mrežo postavila Jutranjka sama.
Rabičev odvetnik Zdolj-šek je tožilcu oporekal obdol-žitev za nezakonito porabo de-narja po 246. členu KZ, ker se ta člen navezuje na osebno razpolaganje oziroma upravljanje z zaupanim denarjem. V primeru Jutranjke je šlo za
Poštenje z imenom Mehmed
Boštanj - Plemenita dejanja posameznikov ponavadi ostanejo skrita širši javnosti. Takšni ljudje se namreč s svojimi deli ne hvalijo in zanje izvemo le, če spregovorijo priče. Tako je bilo tudi v primeru gradbenega delavca iz Bosne, ki je našel denarnico z veliko gotovine in jo predal lastniku.
denar, ki je bil nakazan podjetju, pravi Zdoljšek. Tožilcu tudi ni dovolil, da bi se v vprašanjih osredotočil na posojanje denarja Redcosu in Naložbam, češ, da je šlo za odplačljiv pravni posel, ki v svoji obliki ni kaznivo dejanje. Tako tožilec ni dobil odgovora, s čim je Redcos zavaroval tako visok kredit, ki ga je dobil od Jutranjke. (Zanimivo je tudi, da je znesek za obresti podoben znesku na računu, ki gaje Redcos Jutranjki izstavil za neke storitve.)
Rabič je povedal, kako ga je nekdanja gospodarska ministrica Tea Petrin prosila, naj državno pomoč porabi namensko in ne za poplačilo obveznosti družbe. Po njegovem je bila sprožena afera o nenamenski porabi sredstev zato, ker ljudje niso imeli dovolj strokovnega znanja za razumevanje njegovega pristopa k prestrukturiranju, ko je moral “braniti” namenski denar. (Pri tem je bil tako temeljit, da za zaposlene ni plačeval prispevkov!)
Ko so ga lani septembra obiskali kriminalisti in ga pridržali za 48 ur, je bil osupel... Dodal je še, daje imel po izbruhu afere na resornih ministrstvih sestanek, na katerem so se v Ljubljani zgražali, kako da se nekdo tretji vtika v posel Jutranjka - država, ko pa Jutranjka korektno izpolnjuje svoj del obveznosti. Jutranjka je ministrstvom dosta-
vila 1000 strani dokumentov o porabi denarja.
Zaslišana je bila tudi Mimica Aupič kot takratna računovodkinja, ki je povedala, da je o porabi denarja odločal zgolj direktor. Glede poročila za ministrstva pa se ni mogla spomniti, kdo je naredil tabelo, ki lažno prikazuje podatke. Zanimivo, tudi Rabič se tega ne spominja in ker posebej ob tej tabeli ni njegovega podpisa, je pa na vseh drugih straneh in na zaključku poročila, bosta z zagovornikom vztrajala, da ni kriv za ponarejanje listin.
Obravnava se bo nadaljevala v januarju, ko bo tožilec zaslišal zakonski par Sulek, vpet v zgodbo o Jutranjki skozi Redcos. Zagovornik Zdoljšek pa je kot pričo predlagal odvetnika Dušana Kecmana, ki je Jutranjko usmeijal k ustanovitvi družbe Jutranjka Naložbe.
Stečajni upravitelj Jutranjke Tomaž Kos je poslovanje družbe v času, ko je ta prejela državno pomoč in ugodno posojilo, označil za “sofisticirano barabijo”, kar pomeni, daje bilo (zlo)rabljeno izredno znanje in v takem primeru je težko zbirati neomajne dokaze. Kos je ocenil, daje Rabič s Petrom Sulekom in Mitjo Jenkom na prefinjen način verižil med povezanimi družbami s pobotnicami, krediti in obveznicami brez kritja ter Jutranjko oškodoval za najmanj 238 milijonov SIT. B.D.
Trinajsta nesreča avtobusa usodna za kolesarja
Mehmed Muhamedagič
Je prišel iz Cazina v Slovenijo Pred tridesetimi leti, vendar se redno vrača domov k družini, v Sloveniji pa služi kruh. Kot ^učen tesar danes dela pri pradisu - Nizke gradnje Maribor na gradbišču boštanj ske Gektrame.
Gradisovci spijo v hiši za jutranjko na Radni. Ko se je Mehmed pred dnevi ob 21.30 vračal v to hišo, je v bližini Plinske postaje našel denami-
z 231 tisoč SIT in petimi kanadskimi dolarji. Niti na ^sel mu ni prišlo, da bi de-kar obdržal, čeprav ni imel Nobene priče, da gaje našel.
denarnici je začel iskati
°kument, ki bi ga pripeljal ? lastnika in našel je zdelano ,:‘Žitko s komaj vidno števil-,0 telefona. Takoj je poklical astnika denarnice, ki se je .akrat nahajal zunaj Sevnice J1 dogovorila sta se, da bo ■žarnico dobil naslednje r° na gradbišču elektrarne. . Mehmed pravi, da nikakor N mogel zatajiti najdbe, ker tmel občutek, da je denar jjjddel. Če ne bi bilo v denar-hCl dokumentov, bi šel takoj 05 Policijo. “Starši so nas §te°ke vzgajali v delu in po-i Gu- Sosedje nekoč rekel mo-Jdu očetu, da hiše ne bi po-0vale vhodnih vrat, če bi
Mehmed Muhamedagič
bili vsi taki poštenjaki kot on.” Varnostnik na boštanjski elektrarni Bojan Radej, ki nas je o dogodku obvestil, je dodal: “Gre za izjemno poštenje. Plače na gradbišču niso velike, za oktober pa jih sploh še niso dobili. Ti fantje oziroma možje so včasih tudi lačni. Marsikoga, ki ima mnogo več, bi takšna najdba premamila in bi ostal tiho.”
Ljudje, kakršen je Mehmed, zaslužijo javno pohvalo in pozornost, pravi varnostnik Radej, ki je nekakšen “skrbnik” tujih delavcev na gradbišču. Pomaga jim pri urejanju osebnih dokumentov, pozna njihove stiske in pričakovanja, kot so ta, da bi jih Slovenci sodili po dejanjih in ne obsojali zaradi narodnosti. B.D.
Rožno, Posavje - V Posavju se je v letošnjem letu zgodilo trinajst prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki avtobusov. V dvanajstih nesrečah je nastala le materialna škoda, v trinajsti pa je umrl kolesar.
23. novembra dopoldne se je na regionalni cesti med Blanco in Brestanico, zunaj naselja Rožno, zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 62-letni domačin Ignac Kolman. S kolesom se je namenil proti Brestanici, ko ga je zunaj naselja Rožno dohitel avtobus zasebnega podjetja Mirt Tours z Blance, ki gaje vozil 29-letni voznik iz okolice Sevnice. K avtobusu je bil z vlečnim drogom pripet avtobus v okvari in gaje upravljal 48-letni voznik iz okolice Krškega. Z avtobusom sta ko-lesarja prehitela, vendar je med prehitevanjem vlečeni avtobus s prednjim desnim kolesom zadel kolesarja. Taje tako nesrečno padel, da je na kraju nesreče umrl.
70. člen Zakona o varnosti cestnega prometa dovoljuje vleko avtobusa le v primeru, ko je zaradi okvare ali poškodbe ostal na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko tako vozilo izloči iz prometa. V ostalih
primerih pa je potrebno pridobiti dovoljenje za izredni prevoz v skladu s pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov.
Sicer pa je posavske prometne nesrečo, v katerih so bili udeleženi avtobusi, povzročilo sedem voznikov avtobusov, v šestih primerih pa niso bili sami krivi za nesrečo. V lanskem letuje bilo v Posavju deset prometnih nesreč z avtobusi, v šestih primerih so zanje odgovarjali vozniki avtobusov.
In kako je z brezhibnostjo avtobusov, ki prevažajo šolske otroke? Kot pravijo na Policijski upravi Krško so ti avtobusi po njihovih podatkih brezhibni. V mesecu juniju in septembru so policisti Policijske uprave Krško namreč izvajali poostrene nadzore nad vozniki avtobusov, ki prevažajo šolske otroke. Kontrolirali so 40 avtobusov in voznikov avtobusov, pri nadzoru pa pomanjkljivosti niso odkrili. N.Č.C.
Žalost v veselem decembru
Blanca, Posavje - Pred dnevi je vlak na Blanci povozil mladega fanta. Šlo je za samomor. V Posavju se zgodi 5 odstotkov vseh slovenskih samomorov. Statistika in strokovnjaki opozarjajo, da so decembrski prazniki, ki so se raztegnili na “Veseli december”, najbolj kritični in takrat je tudi več samomorov.
43-letni strojevodja M.M. iz Sevnice bo vse življenje pomnil letošnji torek, 29. novembra. Ob eni uri in petnajst minut zjutraj je peljal tovorni vlak na progi Zidani Most -Dobova. Ko je peljal mimo Blance, kjer je zahtevana upočasnjena vožnja, seje od stebra ob progi nenadoma utrgala senca in skočila pod vlakovno kompozicijo. Takoj mu je bilo jasno, daje nekdo naredil samomor. Vse pristojne je nemudoma obvestil o nesreči in ugotovljeno je bilo, daje na tirih končal življenje 16-letni mladenič s Senovega. “To je grozljiv občutek,” pravi M.M., “še zlasti, ko ugotoviš, daje pod kolesjem vlaka obležal otrok, star približno toliko, kot so stari tvoji otroci, in da se je za ta korak odločil sam.” Kaj je gnalo fanta, ki seje vračal od svojega prijatelja s Kladja nad Blanco, da je namesto domov, kamor je rekel, da gre, skočil pod vlak. Njegova identiteta je bila kmalu ugotovljena, saj je fant ob progi pustil nahrbtnik, mobitel in ostale osebne stvari.
Na Policijski upravi Krško so nam potrdili, da je vlak pred dnevi res povozil neko mlajšo osebo in da smrt ni posledica kaznivega dejanja. Torej je šlo za samomor; letos že sedemnajsti v Posavju.
Slovenci smo samouničevalen narod
Kako doumeti, da Slovenija, drobna, komaj opazna zaplata zemeljske oble tako izrazito in žalostno izstopa po narodovi samouničevalnosti, se sprašuje strokovnjak dr. Franc Leskošek. Vsako leto v Sloveniji zaradi samomora umre več kot 500 ljudi. Lansko leto jih je umrlo 505, leto poprej pa 541. Približno enako je tudi število poskusov samomora, s tem daje pri poskusih samomorov veliko več žensk, samomor pa naredi več moških kot žensk. Slovenija je glede stopnje samomorilnosti visoko nad evropskim povprečjem. Največ samomorov je bilo zabeleženih leta 1984, ko je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo kar 698 oseb.
V	lanskem letuje policija v Posavju obravnavala 26 samomorov, v letu 2003 pa 28 primerov. To predstavlja 4,5 do 5,2 odstotka vseh obravnavanih samomorov v Republiki Sloveniji.
V	letošnjem letu pa je policija v Posavju obravnavala že sedemnajst samomorov; od tega je bilo dvanajst oseb moškega in pet oseb ženskega spola. Kot ugotavlja statistika, se samomorilnost v Sloveniji od samomorilnosti po svetu razlikuje še po obešanju kot prevladujoči metodi samomora. Tudi med sedemnajstimi samomori v Posavju je bilo devet storjenih z obešanjem, trije s skokom pod vlak, dva z ustrelitvijo, dva z zastrupitvijo in eden s skokom v globino.
Smo v veselem decembru, ko se povsod govori samo o praznovanju in o nakupih. Etnologi ugotavljajo, da so decembrski prazniki preveč usmerjeni v nakupovanje. Darila so vsako leto bogatejša, dodajajo trgovci. Dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja, pa poudaija, da so med prazniki osamljeni ljudje še bolj osamljeni, revni pa še bolprevni. Prav zato je med prazniki tudi več samomorov. N.C.C.
113 - 113 - 113
Ni ga streznilo
Brežice, 2. december - Policisti so v okolici Brežic zaradi prehitre vožnje za 26 km/h ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Brežic. Med postopkom pa so ugotovili, da je voznik tudi vinjen, saj je napihal 0,67 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Kršitelju so nadaljnjo vožnjo prepovedali, česar pa ni upošteval, saj so ga čez nekaj časa ponovno ustavili in zoper njega odredili pridržanje do streznitve.
Ilegalci na pohodu
Kapele, 3. december - V zadnjih dneh so posavski policisti znova zabeležili kar nekaj ilegalnih prehodov državne meje. Med zadnjimi so štirje državljani Albanije, ki so ilegalno prestopili državno mejo med Hrvaško in Slovenijo in sicer peš zunaj naselja Slogonsko. Po prestopu meje so se napotili v smeri Kapel, vendar so jih na poti izsledili in prijeli policisti. Kršitelji so bili po končanem postopku zavrnjeni v Hrvaško.
Dan kasneje so policisti v Dobovi prijeli državljana Srbije in Črne gore, ki sta pred tem vstopila v Slovenijo zunaj naselja Rakovec. Tudi ta dva tujca sta bila po končanem postopku zavrnjena v Hrvaško.
Tudi minister Vizjak podpira fakulteto za energetiko
Krško - Občina Krško je marca letos na Svet za visoko šolstvo poslala vlogo za pridobitev mnenja o fakulteti za energetiko kot novem visokošolskem študiju, zasnovanem po bolonjski deklaraciji. Župan Franci Bogovič je pred dnevi v prostorih Srednje šole Krško slovenskim energetikom predstavil razloge za študijski program energetike v Krškem, ki naj bi potekal pod okriljem mariborske Univerze. Gospodarski minister Andrej Vizjak zamisel pozdravlja in projektu obljublja svojo podporo.
V šolske klopi učilnice v Srednji šoli Krško je sedlo skoraj sto gostov, med njimi vodilni slovenski energetiki, ki so se odzvali vabilu na predstavitev ideje o fakulteti za energetiko, ki naj bi se ustanovila po modelu Fakultete za logistiko. Studijski program bi se izvajal v stavbi na Hočevarjevem trgu, ki bo prihodnje leto v celoti obnovljena.
Franci Bogovič je pojasnil, da ima pobuda podstat v Posavju kot najpomembnejšem energetskem bazenu Slovenije. Bogdan Barbič, direktor gradnje spodnjesavske verige elektrarn, je povedal, da se v praksi srečujejo s težavami pri kadrih, ki sicer z ustrezno visoko izobrazbo nimajo dodatnih potrebnih znanj za vodenje energetskih projektov. Energetika je namreč kompleksno področje, ne le strogo inženirski posel. V slovenskem šolstvu bi bilo dobrodošlo ponuditi predmetnik za fakulteto, ki bi nastajal v sodelovanju z gospodarstvom glede na njegove potrebe.
Potrebo po kakovostnih
Udeleženci predstavitve fakultete za energetiko
kadrih je izrazil tudi direktor nuklearke Stane Rožman.
Nuklearka bi bila pripravljena sodelovati z bodočo fakulteto in bi ponudila svoje že uveljavljene metode izobraževanja ter drage tehnične pripomočke za različne simulacije procesov.
Gospodarski minister Andrej Vizjak vidi v ustanavljanju fakultete za energetiko priložnost za uveljavljanje modela izobraževanja po principu, da šolo pripelješ v okolje, ki kader potrebuje in se vsega ne
koncentrira v sedanjih univerzitetnih središčih. Projektu obljublja čvrsto podporo. Razumevanje politike, ki odloča o visokem šolstvu, pričakuje tudi rektor Univerze Maribor dr. Ivan Rozman. B.D.
Priznanje Upravni enoti Krško
Krško - Upravna enota Krško je na peti konferenci Dobre prakse v slovenski javni upravi 2005 za prispevek z naslovom “Sistem ukrepov za zagotavljanje tekočega izvajanja storitev” prejela priznanje “Dobra praksa”. To je eno od treh priznaj, ki gaje za najboljše naloge na konferenci podelil minister za javno upravo dr. Gregor Virant in že drugo tovrstno za krško upravno enoto, saj so lani prav tako prejeli priznanje za prispevek z naslovom “Sistem notranje kontrole”. Sicer pa je namen omenjene konference, pravi načelnik Upravne enote Krško Anton Podgoršek, da posamezne institucije javne uprave predstavijo svoje dobre prakse ter nada-ljujejo z dobro prakso pri prenosu znanja in izkušenj na področju kakovosti in poslovne odličnosti v javni upravi Republike Slovenije. J.K.
Primož ima vodo
Trg delovne sile ni butik s samo odlično robo
Posavje - Na posavskem trgu delovne sile je stalno povpraševanje po moških, starih do 45 let. Obrtniki in podjetniki tarnajo, da tovrstnih delavcev ni moč dobiti, čeprav je v Posavju trenutno 3798 brezposelnih oseb, med njimi pa kar 869 moških, starih do 45 let.
Dolnje Orle - “ Je kaj vode tam?” je Mirka Hribarja, ki je pri gradnji prve faze vodovoda Primož opravljal pomembna vodovodna dela, na otvoritveni slovesnosti povprašal predsednik Krajevne skupnosti (KS) Primož Drago Kozinc. “Zdajle bo,” je rekel Hribar in takoj za tem je voda v velikem loku brizgnila iz plastične cevi. To je bilo tudi uradno naznanilo, da vodovod Primož deluje.
V KS Primož so imeli je bilo potrebno zgraditi 3392 večne težave z zagotavljanjem m cevovoda, vodovodno zadostne količine pitne vode, omrežje pa naj bi v drugi fazi večkrat je prihajalo tudi do razpeljali še naprej po KS. onesnaženja sistema. Z iz- Vrednost investicije, ki so jo gradnjo prve faze vodovoda financirali KS, občina in v iz-bodo vsi ti problemi rešeni, datni meri tudi program SA-Izgradnja prve faze vodovo- PARD, je 85 milijonov SIT.
Slovesnost ob odprtju vodovoda
da Primož vključuje izgrad- Predsednik KS Primož Dra-njo črpališča v dolini Impolj- go Kozinc se je iskreno zah-skega grabna, izgradnjo vodo- valil občini in županu Jancu hrana Orle, izgradnj o tlačnega ter izvaj alcem del - Gradnj am cevovoda od črpališča do iz Boštanja ter Elektru Celje, vodohrana Orle ter izgradnjo ki je na dan odprtja vodovo-tlačnega cevovoda od črpa- da na Dedni gori priključilo lišča do obstoječega vodohra- na sistem nov transformator, na Gornje Impolje. Skupno N.C.C.
Največ tovrstne brezposelne populacije ima prvo stopnjo izobrazbe. Omejitve, zaradi česar ne morejo dobiti dela, so pri 40 odstotkih moških invalidnost, telesna okvara in upad delovnih zmožnosti, desetina nima zagotovljenega javnega prevoza na delo, približno šestina takih moških nima dokončane izobrazbe.
Zavod za zaposlovanje z aktivno politiko zaposlovanja skuša odpravljati ovire in pomagati brezposelnim, da pridejo do dela, in delodajalcem, da dobijo delovno silo. In v čem se pretežno kažejo te ovire? Največ brezposelnih je žensk, ki niso primerne za močnejša fizična in nočna dela, veliko iskalcev je starejših od 50 let, pojavlja se invalidnost, pomanjkanje izkušenj. Zavod skuša pomagati pri tem s subvencioniranjem težje zaposljivih oseb.
Delodajalci v današnjem času tudi zaostrujejo kriterije in odkrito povedo, kaj želijo. Ne marajo - denimo - oddaljenih delavcev, ker bi preveč denarja potrošili za potne stroške. Bojijo se tudi rizika, saj nikoli ne vedo, kako se bo delavec obnesel na delovnem mestu. Tudi v tem primeru priskoči zavod s subvencioniranjem delovnega preizkusa. Delavec je še naprej na zavodu, od koder dobi nadomestilo, v podjetju pa se usposablja za bodoče delo. Podoben je ukrep usposabljanja, ko delodajalec delavca sicer zaposli, a mu v času preizkusa zavod poravnava nekatere stroške.
Najhujša ovira pa je neustrezna pripravljenost posa-
meznika za delo in izigravanje, pravi direktor območne službe Anton Koren, a dodaja, da to ni tipično za brezposelne osebe. Za večino brezposelnih osebje tipično, da jim brezposelnost pomeni problem, ki ga skušajo čimprej rešiti tako, da se vključijo v delo. Sicer pa nezainteresiranost za delo skušajo na zavodu za zaposlovanje reševati preko delavnic, skozi katere je šlo letos že 1500 oseb. Predstavijo jim resnost, a tudi izhodnost situacije, kije brez aktivnosti brezposelne osebe ni mogoče rešiti. Koren opozarja še na strukturna neskladja, saj je brezposelnih veliko, a niso usposobljeni za delo, ki ga ponujajo delodajalci. Veliko pomanjkanje delavcev se kaže v predelovalni industriji, v gradbeništvu, v gostinstvu, kmetijstvu, zdravstvu, zato nekaterim brezposelnim poravnajo tudi šolnino, če se odločijo za deficitarni poklic, v letošnjem letu pa je bilo izdanih tudi 700 delovnih dovoljenj tujcem.
Koren poudarja, da zaradi vseh naštetih ovir in neskladij na brezposelne ne smemo kar po vrsti kazati s prstom, češ da so lenuhi, čeprav so med njimi tudi taki, ki iščejo možnost reševanja po stranpoteh. Nasploh pa trg delovne sile ni trgovina, kjer si izbereš ustrezne kadre, kot bi nekateri radi, pravi Koren. Ta trgovina je namreč založena s tako robo, kakršno proizvaja naše gospodarstvo; to pa so tudi in predvsem viški žensk, starejših od 50 let, invalidi in podobno. N.C.C.
Nov dom daje nove priložnosti
Mrtovec - Dom upokojencev in oskrbovancev Impolj-ca kot javni socialno varstveni zavod z 250 zaposlenimi skrbi za 510 oskrbovancev. Poleg enote doma upokojencev v Sevnici in Brežicah izvaja na Artu posebne oblike institucionalnega varstva za 290 odraslih oseb. V zadnjih letih je delo zaposlenih usmerjeno v zadovoljevanje individualnih potreb stanovalcev in v razvijanje alternativnih oblik življenja v skupnosti. Ena takih je tudi bivalna skupnost, ki je zaživela na Mrtovcu.
Hiša, ki jo je za potrebe bivalne skupnosti oddal v najem Jože Deželak, je 9 km oddaljena od matičnega doma Impoljca. V njem so ustvarili topel dom za osem ljudi z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki so si želeli na svoje in so pokazali tudi pripravljenost za sodelovanje.
V prvi etaži prenovljene hiše na Mrtovcu so tri dvoposteljne spalnice, dve kuhinji, dva sanitarna prostora in dnevna soba. V njih živita dve ženski in štirje moški. V man-
bivalni skupnosti je 24 ur prisotna zaposlena oseba, občasno pa se vključuje še mobilna služba, ki jo sestavljajo socialni pedagog, socialna delavka, koordinator zunanjih dejavnosti, diplomirana sestra in strokovni vodja. Glavni obrok v bivalno enoto dostavijo iz doma Impoljca, zajtrk in večerjo pa si pripravijo sami. In kot so se pohvalili, znajo skuhati tako dobro obaro, kakršne ne dobiš v nobeni menzi. Stanovalci sami skrbijo tudi za pomivanje posode,
Direktorica Milka Cizi predaja ključ novi bivalni skupnosti.
sardnem deluje urejen apartma za prijateljski par. Sprva je bilo tako med zaposlenimi kot tudi svojci in oskrbovanci čutiti strah in dvom, ali gre za pravilno odločitev, danes teh dilem skoraj ni več, čeprav vedno ne gre vse gladko. V
pospravljanje, čiščenje, pranje in likanje. Prosti čas preživljajo po svoje; pletejo košarice, gledajo TV, igrajo družabne igre, pečejo pecivo, se pogovarjajo... Komaj pa čakajo pomladi, ko bodo obdelovali vrt in redih koze. N.C.C.
Levi ponos gradu
Sevnica - Srednjeveška zgodovina Sevnice je tesno povezana z gradom, ki je bil prvič izpričan leta 1323. Grofje Moškoni, ki so grad kupili leta 1595, so dotedanjo renesančno trdnjavo spremenili v udobno baročno rezidenco. Grad je kasneje doživljal mnoge preobrazbe, v zadnjih dveh letih pa je bil deležen prenove v višini 20 milijonov SIT. Na hodnikih so bile restavrirane stropne poslikave iz 16. stoletja, obnovljene so bile stene in tla, ki so tako manj nevarna in bolj praktična za čiščenje. Prenovo pa je doživel tudi razgledni balkon pred gradom. Strokovnjaki Restavratorskega centra iz Ljubljane so prenovili balkon in ograjo, ob razglednem balkonu pa po 25 letih spet stojita znamenita kamnita leva. Eden je bil v celoti ohranjen, v drugega pa so restavratorji vložili veliko dela, da so ga obnovili. Na gradu tako stojita repliki levov, originale pa bodo prihodnje leto razstavili v gradu.
'cl0
Grad je potreben še nove fasade, pred tem pa bo na vrsto obnova pročelja rezidence baronov Moškonov, stoji v grajskem parku.N.Č.C.	^
A
SavaGfes, 8.12.2005
Veseli dnevi posavske kulture
Za nagrado Prešernovega sklada nominirana Kozole in Gorišek
Posavje - Okrog Prešernovega rojstnega dne, ko v Sloveniji praznujemo veseli dan kulture, so zvezdne trenutke dosegali tudi posavski kulturniki in kulturne skupine. Od domačih festivalov do mednarodnih tekmovanj so prinašali sloves Posavja *n njenih občin, kjer je ljubiteljska dejavnost izjemno razsežna, posebej kakovostmi pa tudi številni posamezniki.
Za začetek še enkrat spomnimo na izreden uspeh brežiškega zbora Viva, kije na mednarodnem festivalu v Litvi os-vojil prvo mesto, pred dnevi Pa seje ženski sestav Solzice 'z Brežic med najboljšimi Posavskimi, dolenjskimi in belokranjskimi zbori zavihtel naj višje, s čimer sije prislužil koncert v Ljubljani. Spet so bili zelo uspešni gledališčniki Svobode Senovo, saj so se s Partljičevo komedijo “Moj deda, socialistični mrtvak” najbolj priljubili občinstvu na Čufarjevih dnevih. Na gledališkem področju se je v Ljubljani izkazal tudi Matej Filipčič iz Brežic, ki je režiral
Malej Filipčič in Sašo Podgoršek
Damjan Kozole
družinsko sago “Ko mine”, v kateri sta se v odlično ocenjeni predstavi izkazali znani poklicni igralki Iva Zupančič in Jette Ostan Vejrup. Zupančičeva in Filipčič sta opozorila nase tudi na nedavnem festivalu slovenskega filma v Portorožu, ki pa je sploh minil v znamenju posavskih ustvarjalcev. Sašo Podgoršek je s svojima filmoma festival začenjal in zaključeval, uradna žirija pa mu je za plesni film “Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?” prisodila kar tri
najvišja odličja - kot najboljši kratkometražni film, za najboljšo montažo ter najboljšo filmsko fotografijo. Trikrat je bil nagrajen tudi film Damjana Kozoleta “Delo osvobaja”, saj je dobil odličje revije Stop, prav tako pa sta bila nagrajena oba glavna igralca.
In za konec veselih dnevov posavske kulture še zapišimo, da sta režiser Damjan Kozole iz Krškega in pianist Bojan Gorišek iz Sevnice nominirana za letošnja nagrajenca Prešernovega sklada! V.P.
Ajda pela na državnem srečanju
Sekcija ljudskih pevcev Ajda
na Pohorju.	uspehe in radi se odzovejo
S trudom in voljo torej pev- vsakemu povabilu, tudi zunaj ci Ajde dosegajo zavidljive meja krške občine. M.J.
Vinogradniki in Avseniki ogreli dlani
A.
V: ^tanca - Godba Blanški p^gradniki je ob občinskem ^aiku pripravila samostojni
premierni koncert z naslovom “Spet z vami” in ga v celoti namenila Avsenikovim vižam.
Kot gosta sta nastopila zakonca Zdenka in Slavko Mihelin z Bizeljskega. Dvorana je bila kot običajno spet premajhna, zbrana množica pa je skupaj z nastopajočimi prepevala že skoraj ponarodele Avsenikove skladbe. Kot se za praznik in za vinogradnike tudi spodobi, so organizatorji -Blanški vinogradniki - obiskovalce pogostili z narezkom in vinom. Vstopnine ni bilo, so pa zbirali prostovoljne prispevke.
Kdor je zamudil edinstven koncert, je lahko zamujeno nadoknadil nekaj dni kasneje, ko je blanška godba z enakim repertoarjem nastopila v kulturnem domu na Razborju. N.C.C.
Nagrada
Stanki
Hrastelj
Ljubljana - Ob odprtju 21. knjižnega sejma v Cankarjevem domuje nagrado za najboljši knjižni prvenec prejela pesnica Krčanka Stanka Hrastelj, kije žirijo prepričala z zbirko Nizki toni. Komisija je najboljši knjižni prvenec izbirala med dvajsetimi knjigami, ki so jih nominirale slovenske založbe ali posamezniki. Žirija se je odločila za pesniško zbirko Nizki toni Stanke Hrastelj. V pesniškem prvencu je Stanka Hrastelj pokazala svojo pesniško zrelost. V knjigi z naslovom Nizki toni je pesnici uspelo jezikovno prepričljivo in tematsko scela zaokroženo opisati svojo intimno, notranjo pesniško pokrajino. Nizki toni so lirično ubrana zbirka, kjer je v ospredju drama dvojine in seveda iskanje ter potrjevanje ljubezni. Govorica te poezije je pre-
žarjena z občutkom bližine, telesnosti, erotike in hkrati odprta v presežno, skrivnostno in nedoumljivo. Nizki toni so predigra za pesem in ljubezen, je v utemeljitvi še zapisala žirija.
Prvič posavski gledališki
abonma
Krško - Zavod Regio iz Krškega je v prejšnjih letih posavskim ljubiteljem gledališča večkrat omogočil ogled kakšne od uspešnih gledaliških predstav, letos pa je prvič pripravil Posavski gledališki abonma. Poleg kulturnega doživetja profesionalnih gledaliških hiš prebivalcem hkrati nudijo predstavitev domačih amaterskih gledališč. Abonma zajema šest komedij, ki se bodo odvijale ob četrtkih v dveh gledališčih, v Krškem in na Senovem. Predstave si bo mogoče ogledati tudi zunaj abonmaja, veljajo še posebne ugodnosti za člane Kluba posavskih študentov in podjetja. Prva predstava “Izbrisani” je bila 24. novembra, med šestimi pa bosta tudi dve iz krške občine. Člani senovške Svobode bodo uprizorili predstavo “Nasvidenje med zvezdami”, gledališčniki iz Leskovca pa “Štiri letne čase”, sicer pa si bo mogoče ogledati še “Čas za spremembe”, na sporedu bo 29. decembra, in “Slovenci v vesolju” (Teater 55) ter 5žensk.com (Špas teater). M.K.
Priznanje AMD Brežice
Logatec - Na svečani podelitvi priznanj najuspešnejšim voznikom državnega in pokalnega prvenstva Slovenije za leto 2Q05 je Avto moto društvo Brežice prejelo posebno priznanje za najboljšega organizatorja moto-kros dirk za leto 2005 v Sloveniji. Po besedah Marjana Tomšeta sije AMD Brežice to priznanje priborilo v izredno hudi konkurenci slovenskih klubov zaradi odlično organizirane prve evropske dirke na Prilipah, kije potekala letos maja v kategorijah 65 in 80 ccm. To priznanje je zelo pomembna nagrada za preteklo delo članov društva in sponzoijev, ki so na različne načine pomagali pri izvedbi dirk na Prilipah.
V imenu AMD Brežice je nagrado prevzel predsednik kluba Ivan Slopšek (drugi z leve), z njim pa so se nagrade veselili še Veljko Jukič, Niko Jurkas in Ivan Plohl.
AMD Brežice je že vpisano tudi v koledar evropskih dirk za leto 2006, ko bo 22. in 23. aprila gostilo atraktivne voznike v kategoriji 125ccm. J.K.
Tuševa donacija poplavljencem
Sevnica - V dvorani sevniškega gradu je direktor poslovne uprave družbe Engrotuš Andrej Bošnjak občinama Sevnica in Krško podaril ček za 3 milijone SIT za pomoč v avgustovskem neurju prizadetim družinam.
Engrotuš je sredstva začel zbirati oktobra in sicer preko posebej označenih izdelkov v svojih trgovinah, od katerih je šlo 30 SIT v sklad za pomoč najbolj prizadetim družinam v Posavju. Tako seje to trgovsko podjetje s svojimi kupci odzvalo na humanitarno akcijo “Za dežjem vedno posije sonce”. B.D.
V imenu družin, ki bodo dobile pomoč, sta se donatorjevemu predstavniku Andreju Bošnjaku sevniški župan Janc in krški Župan Bogovič prijazno zahvalila.
Teden cvička se seli v Novo mesto
Boštanj - Ko je vodenje Zveze društev vinogradnikov Dolenjske prevzel Jože Zura, je bilo že bolj ali manj jasno, da se bo prireditev Teden cvička, ki je šest let potekala v Kostanjevici na Krki, preselila v Novo mesto. Dokončen sklep je upravni odbor Zveze društev vinogradnikov Dolenjske te dni sprejel na svoji seji v Boštanju.
12 članov je glasovalo za Kostanjevico, 12 pa za Novo mesto in na končuje odločil glas predsednika. Tako bo 34. teden cvička, v okviru katerega poteka tudi največje slovensko ocenjevanje vin, izbor cvičkove princese, kralja cvička ter ambasadoija cvička, maja prihodnje leto v Novem mestu. Novomeški župan je menda že ponudil izdatno finančno pomoč pri organizaciji prireditve, ki jo morajo v okviru rebalansa proračuna potrditi še svetniki. Teden cvička naj bi združili še s Cvičkarijo, ki jo vsako leto pripravljajo dolenjski študenti. V Kostanjevici, kjer so pred šestimi leti prevzeli organizacijo in prireditev dobesedno rešili pred propadom, so razočarani.prepričani so, da gre predvsem za politično odločitev. N.Č.C.
SavaGte, 8.12.200)
__________________✓
Mladinska centra najboljša
poročili so se ...
Ga poznate le po koncertih?
Krško, Brežice - Mladinska centra (MC) Krško in Brežice sta najbolj uspešna med 47 mladinskimi centri v Sloveniji. Bogato programsko ponudbo lahko svojemu okolju ponujata zato, ker znata pridobiti sredstva iz državnih in evropskih razpisov. MC Krško se z evropskim denarjem pravkar opremlja v Multimedijsko središče Posavja, MC Brežice pa ima v žepu pogodbo o donaciji zunanje pomoči, s katero bodo pripravili projektno dokumentacijo za razpis Interreg. Postati nameravajo “Mednarodno krožišče” kot točka neformalnega izobraževanja in mladinskega turizma.
Direktorica brežiškega MC Patricia Cular tekoče obdeluje podatke o brezposelnosti v regiji, po katerih je vsak tretji mlad človek brez službe, vsak drugi pa prvič išče zaposlitev, torej se delodajalcu ne more pohvaliti z izkušnjami. “Na tem področju pogrešam strateško državno politiko. A veste, koliko energije in entuziazma je v tej starostni skupini, ki izgori v prazno, če ljudje ne dobijo priložnosti! Zato si v MC prizadevam razvijati vsebine, ki-izzivajo in opogumljajo za podjetništvo, za različne možnosti samozaposlitve,” pravi Cu-larjeva. Direktor krškega MC Robert Ostrelič dodaja: “Naš projekt Multimedijsko središče Posavja je mišljen tudi kot valilnica idej za mlade z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Seveda je ciljev več, med drugim začetno računalniško opismeniti vse generacije. Naj starejših v nazivu naše ustanove ne moti predznak “mladinski”. Vsak, kije željan novih znanj, je ne glede na leta mlad.”
Multimedijsko središče Posavja
V prostorih MC Krško urejajo multimedijsko galerijo in učilnico s trinajstimi postajami za izvajanje izobraževanj. Za investicije, opremo in program so uspeh pridobiti skoraj 34 milijonov SIT z razpisa Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kije podprt z evropskimi sredstvi. Krško ima v tem regijskem projektu partnerje iz Sevnice in Brežic in
jim bo zagotovilo osnovno programsko opremo. V Kostanjevici pa bo v letu 2006 opremljena dislocirana enota. Že doslej se je izkazalo, da dobra računalniška oprema izziva mlade, ki se preizkušajo in testirajo, do kod s svojim znanjem zmorejo. MC jim ponuja pomoč v dodatnem
Robert Ostrelič
raziskovanju in izobraževanju, saj je to področje edino, kjer lahko svoje znanje prodajajo v širni svet iz domačega kotička, ki ni označen niti v občinskem zemljevidu. Hkrati je to dejavnost, kjer produkt prinaša dodano vrednost.
V eni od izobraževalnih delavnic so odkrili, da imajo v svoji sredini Američana, ki iz Krškega s sodelavci v svetu razvija spletni iskalnik mozilla.
Produkt programa MC pa je mlado podjetje treh ljudi (Zavod AVK), ki se ukvarjajo z izdelavo multimedijskih vsebin, kot so vizualizacije različnih vsebin za potrebe gospodarstva in glasbene industrije. Ostrelič kot posledico Multimedijskega središča do konca prihodnjega leta vidi še vsaj deset novih delovnih mest. “Roko na srce, ne mislim, da bo vsak obiskovalec
multimedijskega središča in naših delavnic odkril, da je to njegovo življenjsko področje. Je pa dragoceno vsako takšno druženje, kjer se izmenjujejo znanja in ideje.”
MC Brežice -
Mednarodno
krožišče
Mednarodno krožišče je ime projekta, ki bo MC Brežice spremenil v prostor širokega neformalnega izobraževalnega središča, podprtega z mladinskim turizmom. V naslednjih osmih mesecih mora center pripraviti vse potrebno za razpis na Interreg, saj se za to vsebino potegujejo skupaj s hrvaškim partnerjem. Brežiški dom JLA, kjer MC domuje, Dom letalcev in športno dvorano bodo v kompleksu obnovili, da pridobijo ustrezne učilnice, nastanitvene kapacitete s 50 ležišči kot mladinski hotel in športni prostor za individualno vadbo. Stroškovno je investicija ocenjena na 400 milijonov SIT, projektno dokumentacijo, za katero imajo zagotovljenih 90 tisoč evrov, pa bodo pripravljali mladi strokovnjaki.
“Ves ta kompleks je iz obrambnega ministrstva končno prešel v občinsko last. Zgradbe pa so potrebne temeljite obnove. Vendar zakonodaja za investicijsko vlaganje v prostore mladinskih centrov ne zavezuje ne občin kot ustanoviteljic ne države. Nismo smeh čakati, da se nam streha podre na glavo, za golo obnovo brez ponujene nove vsebine centra pa evropskih sredstev ne bi bilo,” pravi Cularjeva.
Pred Interregom se bodo v aprilu prijavili še na razpis
RENAULT
lISIIlIll
.
. ■:

VSEH ZNAMK OD 500.000 SIT NAPREJ
UGODNI KREDITI IN LIZINO
DODATNE UGODNOSTI PRI NAKUPU VOZIL STAREJŠEGA LETNIKA.
TPVAVTO BREŽICE, Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 BREŽICE ZŠfM TELEFON: 07/49-91 -903, 49-91-904, FAX: 07/49-91 -910
TPV AVTO d.o.o., Kandijsta cesta 60, 8000 Novo mesto
V\' ■■■ "	•' •	.	. ' .'■• L
■ ■
msmmišmssmmrnmmmmmmsišmmmšssmimšmimmmmmmsmmmmmmm
norveških finančnih mehanizmov, kjer je z dobrim projektom moč pridobiti znatna sredstva.
Cularjeva in Ostrelič se v koncepciji pridobivanja zunanjih sredstev za programske vsebine svojih centrov dogovarjata in dopolnjujeta. Eden pač ne more imeti vsega in ni smiselno, da imajo vsi enake programe. Regijski prostorje hkrati dovolj velik in majhen - dovolj velik za potrebno kritično maso uporabnikov, ki opraviči vlaganja, ter dovolj majhen za kakovostne povezave. Ključ uspeha je odprto, transparentno partnerstvo vseh sodelujočih v projektih. Cularjeva je preciznejša: “Naj se politične opcije vzdržijo želje, da bi se “infiltrirale” v programe MC.”
Patricia Cular
V strukturi obeh centrov pomeni prispevek ustanovitelja, torej občin, za delovanje na letni ravni manj kot 30 odstotkov vseh prihodkov. Urad za mladino povprečno na center odrine le 2 milijona SIT. “Ker nam ni “mehko postlano”, smo se naučili biti uspešni pri iskanju zunanjih sredstev in nasploh z denarjem dobro gospodariti. Dnevno imamo odprta vrata z najrazličnejšimi programi za vse starostne skupine. Zato me včasih zmoti, da v širši javnosti mladinski center poznajo samo kot organizatorja kakšnih koncertov.”
Branka Dernovšek
Jumicar
Brežice - Na pobudo in pod pokroviteljstvom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice seje na Osnovni šoh Brežice odvijal program Jumicar. Udeleženci so bih učenci tretjih razredov.
Program Jumicar je enodnevni tečaj, namenjen preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu na malo drugačen način - skozi igro, kjer vsak otrok podoživi pravi svet prometa. V teoretičnem delu so učence opozorili na nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu in jih poučih o vedenju ter pravilih. V praktičnem delu pa so se po pohgonu, postavljenem na rokometnem igrišču, popeljali z avtomobilčki po mini mestni ureditvi s semaforji, znaki in podobno. I.I.
Ivan Umek in Vida Volk sta se spoznala pred petimi leti na zabavi skupnega prijatelja. Sledili so prvi zmenki, razvila se je prva prava ljubezen, ki ju povezuje že štiri leta. Med tem se jima je pridružila še hčerkica Kristina, ki je 2. rojstni dan praznovala 26. novembra, in ta datum sta izbrala tudi za svoj poročni dan. Zvestobo sta si obljubila v Krškem, cerkveni obred je potekal v baziliki Marije Lurške v Brestanici, poročno slavje za domače pa sta pripravila v gostišču na Senovem. Njuna poročna sobota je bila lepo zasnežena, kar je bilo še posebej očarljivo, pravita Vida in Ivan.
Sevnica
26. novembra sta se na sevniškem gradu poročila Marko Kosem iz Šentjurja na Polju in Marjetka Ivandič z Okroglic.
Krško
26. novembra sta v Krškem zakonsko zvezo sklenila Ivan Umek z Raven pri Zdolah in Vida Volk iz Presladola pri Brestanici.
V	Kostanjevici na Krki pa sta se istega dne poročila Marko Krme iz Dobrave pri Škocjanu in Ksenija Bizjak iz Podulc pri Raki.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Jože slika z usti
Brežice - 3. december obeležujemo kot mednarodni dan ifl' validov in ob tej priložnosti so v avli Srednje ekonomske i® trgovske šole v Brežicah gostili slikarja-invalida Jožeta Voduški iz Jereslavca pri Kapelah. Jože se je po končani osnovni šol* izučil za mizarja in do poškodbe hrbtenice leta 1992 delalv proizvodnji takratne Tovarne pohištva. Po zdravljenju in reh<*' 1 bilitaciji seje najprej začel ukvarjati z računalništvom, kar p3 očitno ni zapolnjevalo njegovih želja in časa. Začelje slikati7 usti in svoja dela je že prikazal na dveh skupinskih likovni razstavah. Se pred letom dni neznan na slikarskem področju )e Jože Vodušek letos že poiskal stike z Mednarodnim združenje**1 slikaijev, ki slikajo z usti ali z nogami, v zadnjem času pa vključuje tudi v izobraževalni program slikaijev Zveze parapk' gikov Slovenije, saj se zaveda, da se mora še marsičesa nauči**-
Ob tem je ravnatelj šole prof. Martin Šoško izrazil posebi*0 zadovoljstvo, da se je ta dogodek zgodil prav v trenutku, šola čaka na zagon dvigala, ki bo gibalno oviranim oseba**1 omogočalo normalno življenje in delo v njihovi ustanovi.
Razstava Jožeta Voduška bo v avli Srednjie ekonomske i*1 trgovske šole Brežice na ogled do konca decembra. J.K.
rojstva v porodnišnici brežice
Mali Tjaž si je zaželel na svet z matematično natan čnostjo - torej točno taki11 ko je bil napovedan, 30. n° vembra. Očitno je nekaj & genih, saj je mamica la Pezdirc prof. materna*1 * in fizike, ki poučuje na j Globoko. Že ob rojstvu j? velik mož, saj je tehtale g in meril 52 cm. Zato je P^ rod potekal s carskim re~ vendar le ob lokalni anes*~
vseeno slišala TjaževpP\
'»L,
voj™*
prvorojenca kar pred vrati porodne sobe. Mlada družinica Senovem, kjer je vse pripravljeno za Tjažev prihod.
iji, tako da je srečna man
ževptvV a
Očka Mario, ki zaradi poroda ni mogel biti ob svoji Danijeli, je nestrpno čakal svoj ^
■ I ZžV*'
Rojstva od 23. novembra do 6. decembra
Deklice so rodile: Andreja Mišja iz Bistrice ob Sotli’	a
dra Gramec iz Brežic in Urška Božič iz Sevnicein *J°r Radanovič iz Kapel.	_
•	•	-cetP
Dečke so rodile: Aljoška Najger Runtas iz Brezov . ^ Bizeljskem, Simona Baškovič iz Krškega, Barbara Malega Podloga in Danijela Pezdirc z Malega Kamna-
stran 9
SavaGfc, 8.12.2005
Reportaža iz perujskih Andov (nadaljevanje iz prejšnje številke...)
V deželi Kondorja
Globoko v kanjonu reke Colce, drugemu najglobljemu nasvetu, sediva ob vodnem koritu, vklesanem v živo skalo, še iz inkovskih časov. Voda se v njem pretaka že vsaj petsto let in še vedno napaja nekaj km oddaljeno vasico. Tudi hišice so iz tistih časov. Do prve ceste je pol dneva hoje; temu bi lahko rekel konec sveta. Tako zelo znano, pa vendar tako drugače, kot še nekaj let nazaj v Mehiki ali na Madagaskarju v podobnih vasicah! Za hišo iz kamenja in blata so postavljene sončne celice, ki napajajo računalnik. Tabla nad vrati vabi na internet - za pol dolarja na uro lahko, čeprav “na koncu sveta”, neposredno klepetaš z domačimi, ali pa izveš, kaj ta hip počne Humar na drugi strani planeta. Tudi sem je segla globalizacija.
Prvič v gore
Julij je in v mestu ravno začenjajo fiesto, državni praznik, ki traja ves teden. Iz celega Peruja prihajajo ljudje na zabavo; cene se skorajda podvojijo, proste sobe zlepa ni najti, in to je pravi trenutek za prvo resnejšo akcijo v hribih. S precej razmajanim najetim kombijem se dve uri vozimo po razriti makadamski cesti, ki se vije nad prepadi. Sledi vzpon po nezahtevni poti do turkiznega jezera Churup na 4500 m. V vodni
mo porabili vso hrano in vse ostalo, s čimer otovorimo najete konje in osle. Za pet, morda šest dni, se odpravimo pod Išinko, od zadnje ceste šest ur hoda oddaljeno izhodišče za naše cilje v prihodnjih dneh. Po celodnevnem maršu vsak s svojim tempom prispemo v dolino na 4350 m, obdano z belimi vrhovi, kjer postavimo šotore. Vreme tukaj ni vprašanje; vsaj še tri mesece je do zime in do takrat so padavine prava redkost. Kaj lepšega si lahko gornik sploh želi?!
Pohod v dolino pod Išinko
gladini odsevata stena in vršna bela kupola istoimenske gore, v kateri je pokojni prijatelj Andrej Markovič, No-vomeščan, preplezal prvo smer.
V	čudovitem gorskem am-bientu se utaborimo. Iz prijetne poletne klime takoj po sončnem zahodu temperatura pade globoko pod ničlo. Prespana noč na tej višini služi kot prilagajanje na višino, ki nekaterim iz naše druščine malo ponagaja. Glavobol, slabost in driska so naši novi nepovabljeni sopotniki.
Na Urus (5420m)
V	Huaraz se vrnemo le toliko, da na tržnici obnovimo
Naslednje dni to idiliko moti le višina, ki iz nas vztrajno srka moči. Opazujem prijatelje v “slow motion”; vse močno spominja na posnetke prvega pristanka na Luni. Jutro nas ulovi na 5 km nad morjem. Kljub zgodnji uri vsi izčrpani preko ledenika z razpokami prispemo do strme skalne stopnje, ki napoveduje vrh 5420 m visokega Urusa. Zaostanek za skupino, ki sva ga pridelala zaradi mojih stranskih izletov s sekret papirjem tu delno nadoknadiva, saj je skala najin element; poleg tega je plezanje po štirih na tej višini manj naporno od hoje. Razgled na vrhu poplača vse napore. Proti severu in jugu se vlečeta nepregledni
°8led z vrha Urusa.
al°ge hrane in še kak mili-jt^ter podkožne gube v pri-Lbjjeni restavraciji Le Bra-a- Se kako prav nam bo prišla a Pet in šest tisočakih, ki so as glavni cilj. Prav tako bo-
množici vrhov Bele Kordiljere; proti jugozahodu v megli slutiva obalo Tihega oceana, na drugo stran pa džunglo Amazonke, ki je že del Brazilije. Veličastnosti trenutka z
besedami ne znam opisati. ci postavi serak - ledena gora, Sunki ledeno mrzlega vetra ki jo moramo preplezati, če naju prebudijo iz zamaknje- hočemo naprej. Za Matejem, nosti in opozorijo, da bo tre- vodjo vzpona, drug za drugim ba nazaj. Prijatelji, drobne preplezamo navpični odsta-pisane pikice na ledeniku, so vek. Zaradi hudega mraza je pravkar izginili, in v odjugi led trd in pod udarci cepina
Med ledeniškimi razpokami proti vrhu 6034m visokega Toc-llaraja
iščeva sled, ki naju varno popelje mimo vseh pasti. Sledi še sestop po mučni ledeniški moreni in kmalu globoko v dolini zagledava naš tabor, ki ga v naslednji poldrugi uri utrujena doseževa.
Finale na Tocllaraju
S prihodom v dolino se povrne apetit, ki močno načne zaloge hrane, in ves naslednji dan je namenjen nabiranju kalorij. Večer mine v znamenju taroka ob sveči, ki prijetno ogreje šotor, ter pogovorih o našem glavnem cilju prihajajočih dni - Tocllaraju.
se lomijo veliki ledeni krožniki, ki jih požira globina pod nami. Medtem se noč prelevi v jutro. Kljub položnejšemu svetu, nadaljujemo zelo počasi. Zadet od višine in premalo kisika imam ves čas občutek, da za seboj vlečem sidro, ki se zadira v sneg. Pod zadnjim navpičnim odsekom višinomer kaže skoraj 6000 m. Ledeni skok, ki bi ga v dolini zmogli z lahkoto, tukaj, na meji prisebnosti, predstavlja resen problem. Kljub veliki izčrpanosti drug za drugim zlezemo tudi čez zadnjo oviro. Objemi in stisk rok na vrhu, podiramo lastne
Zadnji metri proti vrhu
Zjutraj nismo ravno zgodnji, saj je naš današnji cilj doseči 5000 m. Po dobri uri prijetne stezice smo spet na ledeniški moreni, kjer dvema korakoma gor sledi zdrs za enega nazaj; tako naslednjih nekaj ur. Utaborimo se v kamniti puščavi na robu ledenika in s sončnim zahodom za-spimo ob šestih popoldan.
Ob eni uri zjutraj v soju svetilk četica šestih ljudi prečka ledenik ene najvišjih andskih gora - 6034 m visokega Tocllaraju. V mesečini se pred nami kakor nebotičnik pokon-
višinske rekorde. Pozabljeno je mučno vstajanje v mrzlo noč, pozabljeno je obuvanje čevljev, ohlajenih na minus deset. Nismo premagali gore; gore se ne da premagati. Premagali smo lastno lenobo, ki nam je vsem prirojena, le da se ji različno uspešno upiramo. Z vsakim korakom posebej smo premagali ”kaj mi je tega treba, zakaj nisem nekje na morju”. Trenutek na vrhu je dal vse odgovore.
Besedilo in foto
Andrej Sotelšek
MAPO VEDI
Izobraževanje
8.	december
Brežice - Zeliščni krožek (prvo srečanje), predava Veronika Fabinc, ob 17. uri, knjižnica
Brezovska Gora - predavanje o “Ekonaseljih” oziroma permakulturi, predavatelj Janez Božič, ob 18. uri, hram Vrbovega Loga
9.	december
Brežice - začetek brezplačnih računalniških tečajev (prvi informativni sestanek), ob 16. uri, mladinski center
13.	december
Krško - predavanje “Pozabljena znanja o zdravilnih rastlinah”, predavatelj Jože Majes, ob 17. uri, dvorana v parku
15.	december
Brežice - Zeliščni krožek (drugo srečanje), predava Veronika Fabinc, ob 17. uri, knjižnica
Brezovska Gora - večer na temo “Čebelja družina in njene dobrote”, ob 18. uri, hram Vrbovega Loga
Prireditve
8. december
Brežice - “Med planinskimi obletnicami” - svečanost ob 110-letnici Planinskega vestnika, 110-letnici Aljaževega stolpa in 55-letnici Planinskega društva Brežice; slavnostni govornik bo predsednik PZS Franci Ekar, ob 18. uri, Prosvetni dom
10.	december
Brežice - humanitarna prireditev “LePO 2006 ... da bi bilo vsem na podeželju lepo”; lepotice in fantje slovenskega podeželja bodo s prodajo domačih dobrot na stojnicah zbirali denar za kmečko družino z Dolenjske, zabava z ans. Jerneja Kolarja in mix glasbo DJ, od 18. ure dalje, mladinski center
14.	december
Sevnica - Radio GA GA show, nastopajo Sašo Hribar, Marjan Šarec, Jure Mastnak, Jure Godler in drugi, ob 19.30, kulturna dvorana
Za otroke
8. december
Brežice - predstava “Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra...”, ob 17. uri, knjižnica
Podsreda — božično novoletne delavnice, izdelovanje okraskov iz slanega testa in testenin, iz slame in rafije, iz papirja in materialov iz narave, novoletnih voščilnic, risanje na svilo, kozjanski park, popoldne
16.	december
Sevnica - lutkovna igrica “Miškolin” v izvedbi Mini teatra, Ob 16.30, kulturna dvorana
Kultura
8. december
Sevnica - odprtje razstave “Zgoščen čas - drama v glavi in srcu”, razstavljata oče in sin Stane in Avgust Fabjančič, ob 19. uri, LEKOS galerija Ana
Brežice - koncert BIG-B AND-a Krško, namesto vstopnine prostovoljni prispevki, ob 20.30, mladinski center
10.	december
Krško - letni koncert Pihalnega orkestra Videm Krško, ob 19. uri, Kulturni dom
Bizeljsko - 9. območno srečanje ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, nastopajo pevci z Bizeljskega, s Sromelj, iz Dobove, Pisec, Bušeče vasi, Globokega, z Velike Doline in Žejnega ter Trebeški drotarji in Fantje Artiški, ob 18. uri, dvorana Zadružnega doma
Sevnica - koncert Big Band-a v rock izvedbi, ob 20. uri, mladinski center
11.	december
Tržišče - koncert MePZ Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu, ob 16. uri, farna cerkev
14.december
Krško - prednovoletni koncert orkestra Mandolina iz Ljubljane, ob 19. uri, Kulturni dom
16.	december
Krško - komedija “Bolje tič v roki kot tat na strehi”, Mestno gledališče ljubljansko za abonma in izven, ob 19.30, Kulturni dom
17.	december
Krško - slavnostni koncert ob odprtju novih šolskih prostorov za Glasbeno šolo Krško, ob 16. uri, Kulturni dom Sevnica - odprtje fotografske razstave Dejana Mijoviča “Otroci sveta”, ob 19. uri, mladinski center
18.	december
Šentjanž - srečanje in odprtje razstave ob 60-letnici vrnitve iz izgnanstva, ob 1L uri, kulturna dvorana
do konca decembra
Brežice - razstava slik Jožeta Voduška, ki slika z usti; avla Ekonomske in trgovske šole Brežice
SavaGto, 8.12.2005
za mlade...
Comenius združuje
Končno! Tokrat Španija. Ali sploh veste, o čem pišem? Ne? Torej lepo po vrsti. Ker smo o projektu Comenius na Gimnaziji Brežice že pisali, bralci vedo, da so naše partnerske šole iz angleškega Lan-castra, nemškega Rendsburga in španskega Les Borges Blan-ques in daje tema našega projekta “Dolgoročni vpliv sprememb v preživljanju prostega časa na Evropo in okolico”.
Na projektni sestanek smo se odpravili v ponedeljek, 7. novembra, in ob 14. uri pristali na letališču v Barceloni. Poiskali smo hotel in tam srečali angleško skupino. Malce sramežljivo smo se predstavi-
nastaja prav tam?) Zaradi dežja so petkove športne aktivnosti potekale v bližnjem športnem centru in ne na prostem.
Prišla je težko pričakovana sobota in obisk zabaviščnega parka Port Aventura. Veliko zabave, vlakci “smrti’, gugalnice, hiše groze in še marsikaj za “dviganje” našega adrenalina. Zvečer so nam gostitelji v šoli pripravili poslovilno večerjo, nato pa zabavo v bližnjem disku, ki je trajala do jutranjih ur.
V nedeljo bi radi še malo pospali, a kaj ko letalo ne čaka. Slovo je bilo težko, saj smo se v teh dneh navezali drug na drugega in poštah pri-
li, učitelji so se seveda že poznali. Nas so spremljali trije profesorji - Marija Plut, Renata Gavranič in Uroš Škof.
Po ogledu Barcelone drugi dan (kako lepo mesto in kakšno sončno vreme - 22 stopinj !) smo se zvečer z vlakom odpeljali v mestece našega sestanka Les Borges Blanques. Na postaji so nas pričakali naši gostitelji in njihovi starši ter nas odpeljali v svoje domove. Blažena postelja!
V sredo, četrtek in petek smo se posvetili projektnemu delu. Vsaka šola je najprej predstavila deset vprašanj, na katere bi želela odgovore v anketi o prostovoljnih aktivnostih v domačem kraju. Nato pa še predstavitev v Power pointu o zamislih, kako in kje bi te aktivnosti potekale. Nato smo v mešanih skupinah vprašanja poenotili. Doma pa bomo anketo izvedli in obdelali. Ogledali smo si tudi mesto in njegovo okolico (v dežju!), znamenitosti in tovarno olivnega olja (ali ste vedeli, da najboljše olivno olje na svetu
jatelji. Solzica ali dve, še zadnja skupinska fotografija in adijo Španci, adijo Les Borges Blanques - vidimo se v Sloveniji! Še eno slovo na letališču, tokrat od Nemcev in Angležev. Na srečo smo imeli lep let do Benetk, kjer nas je počakal kombi, ki nas je popeljal do končne postaje - domov. Se prej smo poklicali starše, da jim povemo, kdaj in kam naj nas pridejo iskat ter mamam naročili večeijo - govejo juho.
Polni vtisov in lepih doživetij pripovedujemo sošolcem inprijateljem o našem obisku v Španiji. Čaka pa nas tudi še veliko dela. Comenius je res lepa kombinacija projektnega dela, zabave, ogledov in druženja z novimi prijatelji. Nasvidenje v Brežicah. Dobro se bomo pripravili na obisk vrstnikov in njihovih mentorjev iz Španije, Anglije in Nemčije ter jim med drugim pokazali lepote Slovenije in gostoljubnost nas Slovencev.
Sara, Tanja, Barbara, Kaja in Rok -vsi iz 3.d, Gimnazija Brežice
S av|&
S> 4 ii
Krvava romanca
Krvava romanca je grozljivka v pravem pomenu besede in ti nažene strah v kosti.
Režiser Alexandre Aja je odraščal z mojstrovinami, kot so The Evil Dead, Teksaški pokol z motorko, Izžarevanje, Maniac in Noč čarovnic in pravi: “To so bili filmi, ki so nam, mulcem, nagnali strah v kosti.
Zdaj je večina filmov nekakšna parodija na te grozljivke, kot bi se ustvaijalci bali posneti čistokrvno srhljivko. Želel sem se vrniti h koreninam tega žanra in občinstvu ponuditi pravi boj za preživetje.”
Film nima sporočila, razen morda tega, da učenje za izpite na osamljeni kmetiji lahko škoduje vašemu zdravju.
i
rw
SKCAROIK« MSVVVf.I..V
Krvava Romanca
Sahara
Med iskanjem zaklada ob Nilu Dirk Pitt (Matthevv McConaughey) prepreči poskus umora čudovite znanstvenice ZN (Penelope Cruz), ki preiskuje vzrok bolezni, zaradi katere se tisoči prebivalcev Severne Afrike spremenijo v norce in kanibale. Sumi, da je za vsem tem ogromno onesnaženje, ki grozi, da bo uničilo življenje vseh svetovnih morij. V tekmi, da bi rešili svet pred katastrofo, se mora Pitt s svojimi sodelavci boriti z bogatim industrijalcem in krvi željnim zahodnoafriškim tiranom. Ko Pitt sredi puščave najde rudnik zlata, v katerem delajo sužnji, odkrije resnico, ki se skriva za eno največjih skrivnosti.
tsrm* scuiRf!tc.ot>t.tč^«>.or vidno;
r O M ?%!■ U J S L -mm.
Vojna svetov
Vojna svetov, vznemirljiva dogodivščina, ki vas bo priklenila na stol in napolnila z osuplostjo (Michael Wilm-ington, Chicago Tribune), ponovno združuje zvezdnika Toma Cruisa in z Oskarjem nagrajenega režiserja Stevena Spilberga v enem izmed najbolj pretresljivih filmskih doživetij vseh časov.
Znanstvenofantastični triler je sodobna priredba kultnega romana H.G. Well-sa o izjemni bitki za prihodnost človeštva, kot jo doživlja čisto običajna ameriška družina. V begu pred vesoljskimi bojevniki, ki uničijo vse, kar jim je v napoto, se Ray Ferrier (Cruise) z vsemi močmi trudi, da bi rešil svojo družino. Vojna svetov je napeta dogodivščina, prepletena z akcijo in spektakularnimi posebnimi efekti.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Ustvarjalnost pri Ribicah
V skupini Ribic (od 1 do 4 leta) v vrtcu Levček pri OŠ Podbočje se mali nadebudneži velikokrat igrajo in ustvarjajo z odpadnim materialom, kot so kartonske škatle in škatlice, plastična embalaža, plastični zamaški, leseni odpad, usnjeni izdelki... V sklopu projekta “Za zeleni planet” so svoji ustvarjalnosti dali polet s škatlicami. Iz njih so sestavili živali, avtomobile, hiše in tako preživeli še en zanimiv dan v vrtcu.
Zanje: Tina Čimzar in Tatjana Jabuka
OBČINA
Brežice
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 69/03,18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 36/04), pogojev javnega razpisa z dne 09.06.2005 ter v skladu z določili 5.odstavka 24. člena Pravilnika za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem Občina Brežice objavlja seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja:
Zap. Št.	Št. vloge	Priimek in ime	Naslov	Št. pošte	Pošta	Št. članov	
1	362-56/2005	Bajs Mitra	Kregarjeva ulica 13	8250	Brežice	4	
2	362-35/2005	Ademi Adem	Bizeljska cesta 47	8259	Bizeljsko	4	
3	362-42/2005	Hostnik Cvetka	Šolska ulica 3	8250	Brežice	3	
4	362-36/2005	Stemad Andreja	Trg vstaje 3	8250	Brežice	3	
5	362-64/2005	Urek Sabina	Kapele 33	8250	Brežice	3	
6	362-38/2005	Pegam Anita	Bizeljska cesta 14	8250	Brežice	2	
Direktor občinske uprave, Aleksander DENŽIČ —																	
moda
Skoraj vsi ga na videz poznate, veliko vas ve, da mu je ime Tom Ford, da je povezan z modo, tudi z Guccijem...Toda kaj res veste o njem? Je ena naj večjih zvezd mode, eden najboljših modnih oblikovalcev, velik vodja modnega imperija, poslovnež in hkrati modni poznavalec, vsekakor legenda v svetu mode.
Tom Ford je študiral v New Yorku, kjer se je njegova ljubezen z modo tudi začela. Uspeh je bil skorajda hitrejši kot on sam. Preden je stopil v imperij Guc-ci, je bil že v dveh modnih podjetjih direktor. Leta 1990 je pričel v podjetju Gucci, kjer je takoj postal šef oblikovalcev. Leta 1994 je postal še več kot to, namreč kreativni direktor. Preselil se je v Pariz. Gucciju je naredil ogromne dobičke in v času, ko so vsi mislili, da bo Gucci propadel, ga je prav Tom Ford rešil tega in mu naredil veliki “come back”.
1999 je Yves Saint Laurent odkupil Gucci, kjer je prav tako postal kreativni direktor, hkrati pa je seveda delal tudi za Guccija. Ni stvari, ki se je Tom Ford ne bi lotil, od ženske do moške mode, obutve, ur, nakita... Še danes sodeluje s kozmetično firmo Estee Lauder, kjer oblikuje embalažo. Uspešen kot ekonomist ima dober smisel in “nos” za modo, tudi za reklamne kampanje, ki jih je prav tako sam načrtoval in vodil. Njemu se lahko zahvalimo za modele: nizkih hlač oziroma hlač na bokih, tanke satenaste moške srajce in še nekaj modnih hitov je bilo prav njegovih. Leta 2003 je zapustil Gucci in se odločil, da bo šel zase. Danes živi v Londonu in je še vedno zelo uspešen...
Za vsakim obrazom je zgodba, seveda tudi v modi.
Lea Sinko Štraus
jwite Smak
S.
Uefe^ot. 07/49-91-2S0
jja. naftocnifce je cenejši!
Derma Art
o.o.o.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC

LDerma Aru)
: TEL 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
h
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
ŠPORT
mali nogomet
Sevničani tik pod vrhom
Sevnica - Nekako pričakovano zmago je v tekmi druge lige zahod proti klubu Mokerc Ig dosegla Sevnica (6:3), kar jo trenutno uvršča na 2. mesto na lestvici in zaostaja le točko za Kix Ajdovščino. S slednjo pa se bodo to soboto Sevničani v gosteh pomerili na derbiju kroga, ki bo dal odgovor, kateri klub se bo umestil na vrhu lestvice.
Sevničani so na tekmi proti Igu skozi celotno srečanje kontrolirali situacijo na igrišču in že v prvem polčasu kar štirikrat zadeli mrežo Ižancev - četrti zadetek so dosegli z igro “a la Extrem” - z vratarjem Ivanom Kostevcem, ki se je vključil v napad. Poleg tega so že v prvem polčasu domači zastreljali še dve desetmetrovki. Gostje z Iga so v drugem delu sicer razliko
kmalu znižali, a jim je s skupni lestvici druge lige pa svojim drugim zadetkom ta- je začasno na 2. mestu. Gos-koj odgovoril mladi reprezen- tujoči igralci so v drugem pol-tant Sebastjan Drobne, kije času zapravili kar štiri deset-do konca zadel še enkrat in s metrovke, zato kaj več kot hat-trickom prevzel vodstvo častnega poraza niso uspeli na klubski lestvici strelcev, na iztržiti.
Globočani slavili v Dalmaciji
Zader - Konec novembra je v Zadru potekal 2. mednarodni ju-jitsu “Zadar cup” v ju-jitsu borbah, ki se gaje udeležila tudi DBV Katana iz Globokega. Globočani so se na vročem dalmatinskem tatamiju ponovno odlično znašli, saj so kar petkrat zmagali, za nameček pa dosegli še dve drugi in eno tretje mesto. Med kadeti so zmagali Matej Knezič, Uroš Matjašič in Peter Pšeničnik, med mladinci sta 1. mesto osvojila Vojko Vučkovič in Peter Pšeničnik, Damjan Žerjav pa je bil drugi. Med mladinkami je bila Tjaša Gorišek druga, Katja Bahorič pa tretja. Ekipno so bili najuspešnejši Globočani, druga je bila ekipa iz Dubrovnika, tretji pa tekmovalci Bushi-da iz Novega mesta.
ples
Lukci povprečni
Reisa (Nemčija) - V začetku decembra je v Nemčij potekalo svetovno prvenstvo za pionirje, mladince in člane. Nastopilo je preko 500 plesalcev iz 27 držav sveta, med njimi tudi sedem članov krškega plesnega kluba Lukec. Tokrat se žal niso veselili finalnih in polfinalnih uvrstitev. Najboljši rezultat je med mladinci solo dosegel Matic Drakulič, ki je na koncu pristal na 12. mestu. Med člani je večkratni finalist svetovnih prvenstev Sebastijan Vodlan tokrat obstal tik pred polfinalom na 13. mestu. Prav tako sta v paru skupaj z Vesno Vučajnk pristala tik pred polfinalom na 14. mestu. Ostali so se uvrstili v zlato sredino prvenstva.
rokomet
Dobova na vrhu
Krško, Sežana - V devetem krogu l.b. državne rokometne lige sta se posavska kluba Atom Krško in Sevnica pomerila v Krškem in remizirala (23:23). Dobova je gostovala v Sežani in prepričljivo zmagala (29:24), kar jo trenutno uvršča na sam vrh lestvice, Sevnica je šesta, takoj za njo, na 7. mestu pa je Atom. To soboto bo Dobova gostovala v Veliki Nedelji, Sevnica bo gostila Sežano, Atom pa se bo v gosteh pomeril s Cerkljami.
gimnastika
Brežiške in krške telovadke uspešne
Ljubljana - Preteklo soboto je potekal 35. Malejev memorial v športni gimnastiki za ženske. Nastopile so tudi telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško in TD Sokol iz Brežic.
Med deklicami je v mnogoboju telovadka Ana Vodeb iz GD Rain Krško osvojila 4. mesto, Urška Štus med mladinkami prav tako 4. mesto, Nika Močivnik je zasedla 5. mesto, Urška Mižigoj pa je osvojila 7. mesto.
Uspešne so bile tudi telovadke TD Sokol iz Brežic. Med mladinkami je najbolje nastopila Asja Omerzu, kije osvojila 6. mesto. Špela Molan je bila deseta in Katja Pire enajsta.V konkurenci članic seje najbolje odrezala Kaja Galič, ki se je povzpela na 4. mesto. Barbara Gerjevič je bila sedma, Anja Molan pa osma. Ponovno so se pomerile tudi dcibanke in mlajše deklice iz Brežic in Ljubljane. Ekipo cicibank so zastopale Leda Krošelj, Sara Škaler, Karin Urek, Janja Bobnarič, Saška Saviozzi in Maša Pinterič. Še posebej dobro sta nastopili Leda Krošelj in Sara Škaler, ki sta si delili 3. mesto. Za ekipo mlajših deklic so nastopile Nastja Galič, Anja Pi-pič, Brina Lukež in Karolina Ravnikar. Vse so pokazale odlične vaje, najbolj pa je uspelo Nastji Galič, ki je zmagala in osvojila naslov najboljše deklice, ter Anji Pipič, ki je bila tretja.
karate
Marija dvakrat zlata
Vrhnika - Preteklo nedeljo je na Vrhniki potekala zaključna tekma za Pokal Slovenije v karateju za kadete in člane. Najboljša tekmovalka na tekmovanju je bila Marija Jeler iz Kluba borilnih športov Rajhenburg, kije osvojila zlato medaljo v katah in v športnih borbah v kategoriji kadetinj in si tako zasluženo priborila tudi skupni naslov Pokalne prvakinje za leto 2005. Marija je tako v katah kot v borbah vse svoje tekmice gladko premagala in dobila tudi poziv za nastopanje za državno kataško reprezentanco. V kategoriji športnih borb članic nad 60 kg sta nastopili sestri Grilc, ki sta zasedli 2. in 3. mesto.
Marija Jeler
Obdarujte svoje najblizje z našimi izdelki	i
KOSMODISK
Ob nakupu kateregakoli izdelka iz »družine Kosmodisk« prejmete darilo, copatke iz merino volne.
Vrhunski merilniki krvnega tlaka
w *
Podarite lahko tudi DARILNI BON Sanolabor
© Sanolabor
Ko
Prodajalna Brežice
Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
Čemeičeva 8, telefon: 07/499 32 00
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS
AVTO/nOBiLlZE/n
Peugeot 607 2.7 HDi

Naj večji Peugeot je še ved-ho model 607, kije pred kratkim dobil tudi naj večji turbo-'Jiesclski motor, z zanj povsem primemo močjo in navo-r°m. Šarm klasične limuzine francoske interpretacije raztegnjenih oblin je letom navkljub pred dobre pol leta podaljšala komaj opazna osvežitev. Po novem je 607 tri cm ^aljši ter za nekaj drobnih oblikovnih popravkov in novosti °°gatejši še vedno največji francoski lev.
Izvedenka Ivoire z velikim ekranom navigacije, radia in temperatur na sredini, usnjem na sedežih in popolno oprejo, kjer ne manjka niti po-
Motor:
~ 6-valjni turbodiesel ' Prostornina: 2721 cm3 ' naj večja moč: 207 KM d 50 kW)
'navor 440Nmpri 1900/min
mična steklena streha, sodi v sam vrh ponudbe in se po opremi ne sramuje primerjav. Tudi z najboljšimi ne. Odkar pa v “nosu” prede zmogljiv 2,7-litrski turbodieselski šest-valjnik, ki prek odličnega samodejnega menjalnika na cesto prenaša več kot 200 konj-
penjskim samodejnim menjalnikom. Ta ponuja možnost izbire športnega programa in ročnega sekvenčnega pretika-nja, podobno kot pri Audijevem tiptronicu, kar po svoje tudi izdaja nemško poreklo menjalnika.
Sicer je 607-ica klasična limuzina. Pa ne samo zaradi svojih let in zasnove, pač pa tudi zaradi oblike. Ta je še vedno atraktivna in prepoznavna. Nekoliko težav povzroča zgolj pri parkiranju, saj so lepo zaobljeni vogali tudi občutljivi. K sreči pa jim praske in podobne poškodbe prihrani učinkovit sistem za
skih moči in 440 Nm navora, so tudi zmogljivosti na ravni visokega razreda. Tudi sicer gre nov motor hvaliti predvsem s tihim in uglajenim delovanjem in odločnimi reakcijami v vseh situacijah. Skratka odličen motor, ki deluje v navezi z najnovejšim šeststo-
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 230 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 8 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6/11/8 l/100km
-	testno povprečje: 10,2 1/ 100 km
pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj, s katerim postanejo tudi majhna in neučinkovita vzvratna ogledala še sprejemljiva za vsakdanjo uporabo.
V bogatem spisku opreme gre pohvaliti predvsem odličen au-dio sistem, ki ponuja dober zvok in natančne, čeprav malo zapletene nastavitve, ter sončno streho, kije v zadnjih časih skoraj pozabljena, čeprav ponuja veliko več, kot bi sprva pomislili. Uporabniki bodo veseli tudi električnega zapiranja prtljažnega pokrova, saj si tako ni potrebno mazati rok, pa še neprijetnega “loputanja” ni več.
Skratka, Peugeot 607 je kljub letom odlična potovalna limuzina, ki premaguje
dolge razdalje z vrhunskim udobjem, visokimi potovalnimi hitrostmi, kjer je to mogoče, ter s prepričljivimi karakteristikami komaj slišnega motorja. Ne glede na to pa je uporabnost povsem primerna tudi vsakdanjim krajšim vožnjam, med katerimi celo poraba plinskega olja ne poskoči nad razumno mejo.
Aleksander Krebelj
HOROSKOP
OVEM
Obdani boste z nevidno močjo, ki bo izvirala iz vas. Na delovnem mestu bosta z roko v roki šla sreča in uspeh. V ljubezni boste nekoliko zadržani, a vendarle strastni, obiščite prijatelje.
Pridobili boste nove poglede in osvetlili tisto, kar vas moti in vam pomeni oviro. Življenje bo treba zavrteti tako, da bo več izzivov.
Pri odločitve glede avanture ne oklevajte, vendar bodite previdni.
DVOJČKA
Delo in delovne obveznosti vas bodo osrečevali in izpolnili. Pridobili boste neko dodatno odgovornost. O vsem se boste pogovarjali, čeprav boste nekoliko brskali po sebi in razmišljali o partnerju.
RAK
Osrečili vas bodo topla beseda, nasmeh in objem ljubljene osebe. Končno boste imeli priložnost, da se lotite dela, s katerim ste odlašali.
Bodite družbeno aktivni, ob tem pa nikar ne pozabite na najbližje.
LEV
Zaprli se boste vase in se poglobljeno lotili zastavljenih nalog. V besednem izražanju bo prišla do izraza vaša plemenitost. Sledila bo popestritev zakonskega življenja, ki bo pozitivna.
DEVICA
Končno boste imeli priložnost, da se odločite po svoji vesti. Dom, družina in domača opravila bodo priljubljena dela in razvedrilo. V ljubezni bo vladala prijetna romanca.
TEHTMICA
Denarno boste nihali. Pazite, da ne boste zašli v izgubo, tudi s privarčevanim bodite previdni. Varnost bo pomembna, iskali jo boste povsod in naposled našli doma. Posvetite se družini.
ŠKORPIJON
Postali boste zgovorni in odprti, čas boste izkoristili za razne izlete. Obdani boste s srečo, prizadevati pa si morate za zaupanje. Srčni izvoljenec bo postal vaš prijatelj in tolažnik.
STRELEC
Postali boste zapečkar, vaša strast bo poležavanje v topli postelji. Spodbudo boste črpali od drugih, napredovali pa boste pri denarju in v duhovnem življenju. Čaka vas presenečenje.
KOZOROG
Za vas bi bilo nadvse dobro, da vzamete v roko list papirja in ustvarjate. V ljubezni boste prej kot ne zadržani, partnerjeva pobuda vam bo koristila. Marljivi boste in tudi nagrajeni.
VODMAR
Življenje bo za vas zelo razburkano, a se ne boste pritoževali. Svobodo boste imeli, če ne, pa si jo priborite. Neka obveznost bo nujna, pa če to želite ali ne. Na obzorju je poslovni uspeh.
Užitki so vidni na delovnem mestu, vabila vas bo tudi družba. Uspehi bodo skupinski, po načelu “vsi za enega, eden za vse”. Partnerjeva navzočnost vam bo dala zagon in notranjo moč.
MAGRADMA KR1ŽAMKA
Nagrade
Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Dragica Bizjak,
NMH 6, Sevnica
2.	nagrada - zgoščenka Ana Kozole, Likarjeva 16, 8280 Brestanica
3.	nagrada - kaseta Jože Cesar,
Razbor 8c,
1434 Loka pri Zidanem Mostu
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ŠKROB, IRIDA, KOTEL, RAFKO, ION, ANA, AMATERKA, D, SIRINGA, KARO, STANKO, GOBAN, IR, TALAR, AZI, SAVA, IGOR, DS, ILI, ČEBELA, JOPA, NEPAL, DELOVOD-KINJA, IZABELA, NAAS.
Geslo: RAFKO IRGOLIČ
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 16.12.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
MEJNA REKA MEQ SLOVENIJO IN
HRVAŠKO
NASLOV IN SLUŽBENO MESTO KANONIKA
AVTOR
RUDI
MURK
rr.
OPERNI
SKLAD.
CAVALLERIAj
ROSIKAMA
AZIJSKA,
OSLU
PODOBNA
ŽIVAL
SVETU
DEL
DNEVA
STROKOVNJAK ZA ETIKO
OVOJNA
POTEZA
PRI
ŠAHU
ANTON
MARTI
KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN
PROSTOR, KJER SO 0JAČE-VALNE NAPRAVE
NEVARNA
BOLEZEN,
KARCINOM
NAPOVEDO-VALEČIH SOUSTVARJALEC TV ODDAJE
VEDA 0 ZGRADBI TELESA ŽIVIH BITU
SNEG, KIJE UGODEN ZA
SANKANJE,
SANINEC
KEMIJSKI ZNAK ZA SELEN
0SRI
ANDREJ
KURENT
ORAČ
CZASTAR.)
DIRKALNI KONJ ZA KAS
NEKDANJI RUSKI VOZ ZA PREVOZ LJUDI
NOVINAR
KANONI
VEČ KOT OSEM
ČLANA-
RINA
(STAR.)
IGRALKA
GARDNER
TNALO
AVTOM0B.
OZNAKA
TURČIJE
POPRAV-
LJALEC
UR
AFRIŠKI
VELETOK
AVTOM08.
OZNAKA
LJUBLJANE
t SORA ČAROVNIC
DESKA
(POGO-
VORNO)
OTOK
V
JADRANU
NAZIV
SOGLASNIKA V BESEDI KAN
ČAS
BREZ
—..VOJNE—
ENAKI
ČRKI
PREPROSTO
POLJSKO
STRANIŠČE
ANTON
NANUT
DOLOČENA
NAJVIŠJA
ALI
NAJNIŽJA MEJA ČESA
GEOME-
TRIJSKO
TELO
LITERARNA
JUNAKINJA
KAREKINA
EN0JKA
POLET,
VNEMA
HRVAŠKI
SUKAR
(VJEKOSLAV
1821-1858)
Kino servis Brežice
Petek, 9.12., ob 18. uri Zvok grmenja, znanstveno-fantastični triler, in ob 20. uri Elizabethtown, romantična drama; sobota, 10.12., ob 18. uri Skrivnost bratov Grim, akcijski triler, in ob 20. uri Zvok grmenja, ZF triler; nedelja, 11.12., ob 18.uri Skrivnost bratov Grim, akcijski triler, in ob 20. uri Zvok grmenja, ZF triler; četrtek, 15.12., in petek, 16.12., ob 18. uri Nočni let triler, in ob 20. uri V njenih čevljih, romantična komedija; sobota, 17.12., in nedelja, 18.12., ob 18. uri Gol, športna drama, in ob 20. uri Doom, akcijski film; torek,
20.12.,	in četrtek, 21.12., ob 17. uri Harrj Potter in ognjeni kelih, domišljijski mladinski film.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 8.12., ob 20. uri Gol, športna drama, petek, 9.12., ob 20. uri 4 bratje, akcijski triler; sobota,
10.12.,	ob 17. uri Gol, športna drama; nedelja, 11.12., ob 19.30 Harrj' Potter in ognjeni kelih, domišljijski mladinski film; ponedeljek, 12.12., ob 19. uri Harrj' Potter in ognjeni kelih, torek,
13.12.,	ob 18. uri Harry Potter in ognjeni kelih, sreda; sreda,
14.12.,	ob 16. uri, Hany Potter in ognjeni kelih; četrtek, 15.12., ob 20. uri Elizabethtown, romantična drama; petek, 16.12., ob 18. uri Šola za junake, družinska komedija; sobota, 17.12., ob 18. uri Dobro urejeni mrtveci, drama; nedelja,
18.12.,	ob 18. uri Elizabethtown, romantična drama.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 9.12., ob 19. uri Šola za junake, družinska komedija; sobota, 10.12., ob 19. uri Rad mora imeti pse, romantični film; petek,
16.12.,	ob 19. uri Gol, športna drama; sobota, 17.12., ob 19. uri Legenda o Zorru, akcijska drama.
RECEPT ZA VSAK DAM
Čokoladne rezine
Sestavine:
-	10 dag margarine Rama -10 dag sladkorja
-	5 dag čokolade v prahu
-	10 dag moke
-	0,5 zavitka pecilnega praška
-1 zavitek rumovega sladkorja
-	5 dag sesekljanih orehov
-	3 jajca
Postopek:
Margarino penasto umešamo, dodamo sladkor, rumov sladkor in rumenjake. Ko zmes dobro naraste, primešamo sneg. Dodamo še moko, pecilni prašek in čokolado. Narahlo premešamo. Testo stresemo v pomaščen pekač in potresemo z orehi. Pečemo pri temperaturi 200° C 30 minut. Ohlajeno testo narežemo na rezine.
Pečene hruške
Sestavine:
•	350 g zamrznjenega maslenega testa
•	4 približno enako velike hruške
•	45 g džema Belsad, gozdni sadeži
•	60 g rozin
•	40 g sladkorja
•	sok limone
•	60 g piškotnih drobtin
•	cimet
•	1 jajce
Postopek:
Hruške olupimo in z malo žličko izdolbemo spodnji del vse do peščišča. Pokapamo jih z limoninim sokom. Džem zmešamo s cimetom, sladkoijem in z rozinami ter napolnimo izdolbeni del hruške. Masleno testo odtalimo in razvaljamo na pomokani površini v obliki kvadrata. Razrežemo na štiri manjše kvadrate, na sredini potresemo z drobtinami, okoli pa namažemo s stepenim jajcem. V sredino postavimo hruško in jo popolnoma oblečemo v testo. Hruške položimo na pomščen pekač in tudi zunaj testo premažemo z jajcem. Pečemo 20 do 30 minut pri temperaturi 190° C.
Čokoladna torta
Sestavine:
Biskvit
-	5 jajc
-	10 dag sladkorja 10 dag moke
-	0,5 zavitka pecilnega praška
-	1 zavitek vanilin sladkorja Krema
■ 13 dag sladkorja
•	2 jajci
•	4 žlice mleka
•	4 dag kakava
•	1 zavitek rumovega sladkorja
•	25 dag margarine Rama
Postopek:
Jajca, vanilin sladkor in sladkor penasto umešamo. Dodamo moko in pecilni prašek ter premešamo. Vlijemo v pomaščen model. Pečemo pri temperaturi 180° C 20 minut. Ohladimo, prerežemo in namažemo s kremo.
V kotliček damo jajci, sladkor, runa°v sladkor, kakav, mleko in stepamo nad soparo, da se zgosti. Ohlajeno kremo meo mešanjem počasi dodajamo v stepeno margarino.
„____________________________________________OBČINA BREŽICE
Predšolska vzgoja v občini Brežice
OBČINA
Brežice
Programi predšolske vzgoje se v občini Brežice izvajajo v vrtcu Mavrica Brežice in sedmih enotah pri osnovnih šolah. Število vpisanih otrok v programe vrtcev se povečuje, v letu 2004 je bilo v 33 oddelkih vpisanih 552 otrok, danes pa je v programe vključenih 654 otrok, ki so razporejeni v 37 oddelkov. Občina Brežice namreč ne omejuje števila otrok v vrtcih, temveč poskuša na vsako potrebo čim prej reagirati in zagotoviti mesto v programih predšolske vzgoje vsakemu otroku.
Zaradi povišanja števila otrok v vrtcih narašča tudi višina sredstev, ki jih mora občina zagotavljati za delo vrtcev. Delež sredstev za predšolsko vzgojo v občinskem proračunu se je namreč od 15 %, kolikor je znašal pred leti, ves čas poviševal. V letu 2005 je v občinskem proračunu 22,25 % delež sredstev, namenjenih za predšolsko vzgojo, kar predstavlja 562 milijonov SIT, v letu 2006 pa bo potrebno zagotoviti že več kot 600 milijonov SIT. Največ sredstev gre za transfer posameznikom in gospodinjstvom, to je za doplačilo med prispevkom staršev in ceno programa. K temu so prispevali deloma
tudi visoki popusti, ki jih Občina Brežice namenja staršem za plačilo programov v vrtcih. Poleg doplačila med prispevkom staršev in ceno programa ter stroškov za investicije in investicijsko vzdrževanje pa občinski proračun krije še vse druge stroške, ki niso neposredno povezani z izvajanjem programa v okviru javne službe. Sem sodijo odpravnine presežnim delavcem, zaposlitev delavcev, s katerimi se presegajo predpisani normativi, sredstva za obnovo obrabljene opreme, pohištva in delovnih priprav, nadomestila delovnim invalidom za čas čakanja na dni-go ustrezno delo in podobno. Če je število otrok v oddelkih manjše od števila, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelka, je lokalna skupnost dolžna zagotavljati sredstva v višini cene programa brez živil za število otrok, ki predstavlja razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in najvišjim normativnim številom.
Na višino cene vplivajo tudi normativi za oblikovanje oddelkov. Število otrok v oddelku je bistvenega pomena, saj se cena izračunava na otroka. Prav tako na višino cene vplivajo normativi iz 17. člena Zakona o vrtcih, ki določajo prisotnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku. V oddelkih prvega starostnega obdobja izvajata program skupaj vsaj šest ur dnevno, v oddelkih drugega starostnega obdobja pa vsaj štiri ure dnevno.
V občini si prizadevamo za tako organizacijo storitev predšolske vzgoje, ki v največji meri zadovoljuje potrebe otrok in star-
šev. Programi zadostujejo kriterijem kakovosti v predšolski vzgoji, ki temelji na izsledkih mnogih raziskovalcev na tem področju. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kakovostjo predšolske vzgoje, soglašajo, da je kakovost programov odvisna predvsem od števila odraslih na otroka v oddelku, števila otrok v oddelku, izobrazbe pedagoškega kadra ter primernega kurikulu-ma.
V	mnogih študijah o kakovosti predšolske vzgoje so preučevali razmerje med osebjem in otroki in ugotovili pozitivno korelacijo s stopnjo kognitivnega razvoja otrok. Priporočili so skupine, manjše od 14 otrok, razmerje med osebjem in otroki pa naj ne presega razmerje 1:7. Raziskave kažejo, da velikost skupine vpliva na interakcije med otroki in odraslimi ter otroki, na kakovost igre in učenja, na komunikacijo, uporabo govora, doživljanje in izražanje in podobno.
V	vse več državah v svetu se zavedajo, da imajo vzgojitelji in vzgojiteljice, ki delajo s predšolskimi otroki, zelo velik vpliv na otrokov razvoj in sposobnost učenja. Mnoge raziskave so tudi ugotovile povezavo med kakovostnim izobraževanjem in usposabljanjem oseb za delo z otroki in kakovostjo programov predšolske vzgoje.
Kakovost je seveda povezana s ceno programa. Plačilo staršev je na eni strani omejeno z odstotkom od ekonomske cene programa, na drugi strani pa z družinskimi dohodki. Višina plačila je namreč odvisna od socialno ekonomskega položaja družine. Starši so razvrščeni glede na mesečni
dohodek na družinskega člana v primeijavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Lestvica starše razvršča v osem plačilnih razredov. Razvrstitev v plačilni razred pomeni določitev odstotka cene programa za starše. Lestvica ima osem plačilnih razredov. Starši, ki so razporejeni v prvi plačilni razred, plačajo 10 % od cene programa, najvišje pa je plačilo iz 8. plačilnega razreda, ki pomeni 80 % cene programa. Najvišji znesek plačajo starši, ki imajo izračunan dohodek nad 287.401 SIT bruto na družinskega člana. Plačila za programe v vrtcih so oproščeni starši, ki po predpisih o socialnem varstvu ne dosežejo meje socialne varnosti. Razliko med plačilom staršev in ceno programa zagotavlja občina iz javnih sredstev.
V	naši občini je 17 % staršev oproščeno plačila programov predšolske vzgoje in kar 63 % razporejenih do drugega plačilnega razreda. V najvišjem, osmem plačilnem razredu, je le 0,7 % staršev. To pomeni, da več kakor 80 % sredstev vrtcem zagotavlja občinski proračun.
V	občini Brežice cene za programe v vrtcih, od katerih se izračunava prispevek za izračun plačila staršev, še niso določene na podlagi metodologije za izračun cen v vrtcih, ampak se plačilo staršev računa od nižje osnove, kakor je dejanska ekonomska cena, izračunana na podlagi metodologije. Zato vrtec dobi manj sredstev od staršev in mora občinski proračun razliko do stroškov vrtca zagotavljati sredstva za nemoteno delovanje vrtcev. V naši občini smo osnovo
za plačilo staršev v prehodnem obdobju vsako leto povišali za 10 % in dosegli ceno nekaj več kot 74.000 SIT za prvo starostno skupino. To pomeni, da mora občina za vsakega otroka, poleg plačila razlike med plačili staršev in ceno za starše, zagotavljati dodatno 26.000 SIT, saj je povprečna ekonomska cena za prvo starostno skupino višja od 100.000 SIT. Letno to pomeni dodatno 312.000 SIT na otroka, pri 163 otrocih, kot jih je vključenih v oddelke prve starostne skupine, to pomeni letno 50,8 milijona več. Ker bi prehod na ekonomsko ceno kot osnovo za izračun plačila staršev pomenil veliko obremenitev za starše, bo lokalna skupnost, če bo občinski svet sprejel takšen sklep, tudi v naslednjem letu prispevek staršev izračunavala od nižje osnove ter prevzela polovico povišanja cene na občinski proračun.
V predlogu cen za programe v vrtcih za naslednje leto bi se želeli postopoma približati ravni povprečnih cen, ki veljajo za istovrstne programe v RS, saj kot smo lahko videli iz gornjega besedila, s sedaj veljavnimi zaostajamo, predvsem za programe prvega starostnega obdobja.
S predlaganimi cenami bi se večini staršev (63 % staršev je uvrščenih do drugega plačilnega razreda) mesečni prispevek za plačilo vrtca le malo povišal, nekaterim staršem, ki imajo otroke vključene v homogene oddelke prve starostne skupine, pa celo znižal. Tako bi starši, ki so razporejeni v prvi plačilni razred, za programe I. starostnega obdobja plačali mesečno 1.900 SIT več, za programe II. starostnega
SavaC/a.s', 8.12.2005
Ivan Molan
obdobja 1.160 SIT več, za kombinirane oddelke 970 SIT več in za homogene oddelke H. starostne skupine 210 SIT manj. Vzrok v različnih zneskih tiči predvsem v različnih normativih za posamezne vrste programov in novi organizaciji v vrtcih, s katero so poskušali vrtci kar najbolj ustreči potrebam staršev.
Če občinski proračun ne bi delno pokrival ekonomskih cen za programe v vrtcih, bi starši v posameznih programih prispevali bistveno več. V tem primeru bi se na primer plačilo staršev za programe prve starostne skupine, ki so razporejeni v prvi plačilni razred, povišalo za 3.805,80 SIT.
Občina Brežice seje odločila za dodatne popuste na ekonomsko ceno programov storitev, da bi bila cena programov kar najbolj dostopna za vse starše. Zato bo predlog za dodatne popuste dan v obravnavo Občinskemu svetu občine Brežice tudi za prihodnje leto.
Oddelek za družbene dejavnosti Občine Brežice, mag. Božena Devčič
občinski svet brežice
SDS
Svetniška skupina SDS je tokrat odstopila prostor oddelku za družbene dejavnosti, da Je lahko celovito predstavil Problematiko predšolske vzgoje v občini Brežice.
LDS
liberalna demokracija
SLOVEl\ll|E
raziskavo na področju možnega odlagališča jedrskih odpadkov pa opozarjamo, da smo ob sprejemanju sklepa o prijavi občine na ta razpis sprejeli tudi obvezo, da bodo župan in strokovne službe občine temeljito informirale celotno javnost o poteku raziskav, da bo o problematiki jedrskih odpadkov in njihovega odlaganja razpravljal Svet regije Posavje in še nekateri drugi. Glede na to, da so tudi v naši občini že tudi prvi negativni odzivi na sporočilo, da so med vsemi prijavljenimi lokacijami za nadaljnje aktivnosti primerne tri, vse v Posavju, ena v naši občini, je realizacija teh sklepov prav gotovo nujna in urgentna.
Za svetniško skupino LDS J. Avšič
LORKS
Najprej opravičilo bralkam in bralcem SavaGlasa, da se v zadnji številki nismo oglasili s pridevkom. Zaradi daljše odsotno-sti pisca teh vrstic smo zamudili r°k za oddajo.
Sicer pa bo konec letošnjega eta v občinskem svetu zaznamo-Van z razpravo o rebalansu Proračuna za letošnje leto, z razpravo o proračunu za leto 2006, d ^o tudi predvolilno, z “vroči-’ razpravami o novih občinah, J^mo, da si je civilna iniciativa Dobovi premislila in zahtevala bbk predloga za ustanovitev ,bcine Dobova, kar se je menda e tudi zgodilo, pričele se bodo Jttančne terenske raziskave za ^ *agališče srednje in nizko ra-*°aktivnih odpadkov na ob-°gu Globokega.
’ svetniški skupini še nismo
Pravili razprave o obeh prora-bskih dokumentih, zato bomo U-d rnnenje sporočili v nasled-s,evilki časopisa. V zvezi z
Spoštovane občanke in občani!
Zavedajoč se pomembnosti razvoja in seveda ustvarjanja pogojev za izobraževanje otrok in mladostnikov, ki bodo v naslednjih letih soustvarjali našo prihodnost, smo v letošnjem letu zavestno podpirali oblikovanje novih oddelkov vrtcev v različnih krajih naše občine in si prizadevali, da bi čim več sredstev namenili ustvarjanju materialnih pogojev za delovanje šol in vrtcev. Ob vsem pa je najbolj pomembno neposredno delo vzgojiteljev in učiteljev. Zato ni naključje, da je zahtevana smer in stopnja izobrazbe teh delavcev bistveno višja, kot je to veljalo še nekaj let nazaj. Bistvene spremembe so nastopile ravno na področju predšolske vzgoje, saj vključenost otrok v vrtce pomeni mnogo več kot prostovoljno preživljanje časa. Tam nastajajo
prvi zametki splošno razvite osebnosti, ki dajejo osnovne pogoje za nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja. Ob dejstvu, da so starši vse bolj zaposleni in da je napredek znanosti vrtoglavo hiter, je zelo pomembno, da se čim več otrok lahko vključi v predšolsko izobraževanje. Kljub vsem naporom pa še vedno ugotavljamo, da dobra tretjina otrok ni vključena v vrtce naše občine. Verjetno imajo starši objektivne razloge, da se odločajo za druge oblike varstva. Ker bi želeli premakniti to mejo v prid otrok in staršev, se na moč trudimo, da bi bil prispevek staršev od ekonomske cene kar se da sprejemljiv. Zato vztrajamo na enotnem izhodišču cene enakega programa za vse starše. Seveda je višina prispevka staršev odvisna od njihovih materialnih pogojev.
Enako zavzeto smo pristopili k ideji o iskanju različnih programov srednješolskega izobraževanja v občini, kot tudi zagotavljanju materialnih pogojev za sodoben pouk na teh šolah. Nikakor pa ne pozabljamo na druge uporabnike, zato smo ob snovanju zametkov proračuna 2006 težili k maksimalnemu posluhu krajevnih skupnosti. Tako tudi ni naključje, da podpiramo vse
projekte, ki prinašajo boljše možnosti za življenje.
Za LORKS mag. Stanka Preskar
DeSUS
Q Pse general
Zadnja dogajanja na politični sceni v Sloveniji bodo morda zbistrila volilno telo, politične organizacije (njihova vodstva) in ljudi na položajih. Kaj lahko pričakujemo v nasprotnem? Na naslovni strani sobotnega dela (26.11.2005) si je avtor privoščil prispodobo tsunamija. Zlo nerado počiva in zato se še bolj čudimo vsem modrim, vzvišenim, neoporečnim in mislečim le za učvrstitev na položajih in to kar
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
zaslepljeno, da ne vidijo dreves, ki jim lahko prekrižajo poti.
le tako, da je nujno paziti na vsako izrečeno besedo, dano pobudo - zamisel. Ne gre brez predhodnega dogovarjanja. Gospodje in gospe, ljudje si vendarle zapomnijo, kaj je kdo rekel, delal, obljubljal. Tudi ciničen nasmeh brez odgovora je za poslanca, ministra, predsednika vlade ali države neprimerna poteza. Politiko si krojijo tudi na račun medijev, pozabljajo pa, da so ti kljub temu lahko dvorezen meč.
Mi v DeSUS-u smo resda starejši, ne pa še vsi senilni, pozabljivi. Kdor ne izpolnjuje zadanih obljub, ne more pričakovati zaupanja. To je bilo v preteklosti, je in bo tudi v prihodnje. Navajamo načelno. To velja tudi za našo stranko, naše vodstvo in vsakega posameznika. Prav tako apeliramo na potencialno članstvo v stranki, da razmisli o pomenu aktivnosti in prisotnosti.
Štirje sindikati so opravili odgovorno nalogo, ne samo za svoje članstvo, temveč tudi za celotno državo. Sprenevedanje zagovornikov v oddaji “Trenja” (četrtek, 24.11.2005) so bila smešna, celo žaljiva in očitna v iskanju nepravega krivca za nastalo situacijo.
Danes si ne smemo privoščiti zavajanja volivcev. Sleherni glas je pomemben in si je to dobro zapomniti - tovarišice in tovariši, gospe in gospodje!
Predsednik OO DeSUS, Rok Kržan
pum
posavska unija
SOCIALNI
Zgodil se je protestni shod ljudi, ki nočejo biti nemi glas v času, ko vlada in parlament krojita našo reformirano prihodnost. V SD se zavedamo, da je nujno iskati izhode za rast gospodarstva in nova delovna mesta, vendar ne tako, da se večina preobrazbenega bremena naloži na skromne dohodke delavcev in upokojencev ter njihovih šolajočih se otrok. Izkušnje ob prerazporejanju nekdanjega družbenega premoženja in nenasitnost elit po dobičku za vsako ceno zahtevajo, da smo posebej pozorni na vse tiste ukrepe, ki bodo imeli za posledico reševanje revščine zaposlenih in množice brezposelnih in bolnih z miloščino socialnih prejemkov in dobrodelnostjo Karitas in Rdečega križa. Besede enega od reformatorjev, da se bo začasno znižal standard ljudi z nizkimi dohodki, da pa nam bo potem boljše, so že slišane in preizkušene. Zaznamovanost z revščino je med zli eno največjih in tudi najbolj nevarnih, zlasti ko jo grobo občutijo mladi ljudje. Zato so prizadevanja naše stranke, SD, najbolj resno usmerjena v ohranjanje temeljnih dosežkov socialne države, zlasti na področju dela, javnega zdravstva in javnega šolstva. Tudi v občinskem merilu!
N Si
Nova Slovenija
Kritanska ljudska stranka
OBČINA SEVNICA
Ureditev novih prostorov Knjižnice Sevnica
Knjižnica Sevnica se na obstoječi lokaciji (Trg svobode 10) srečuje s prostorskimi težavami, kiji onemogočajo opravljanje kakovostnega knjižničnega dela. Že na podlagi podatkov leta 2004 (število prebivalcev v občini 17.479; število obiskovalcev knjižnice 58.069; število enot knjižničnega gradiva 44.000; površina knjižnice 277 m2) sledi, da je delo knjižničarjev ter nudenje storitev uporabnikom knjižnice okrnjeno. Indeksi kažejo vsakoletno povečevanje tako števila članov, obiskovalcev kot knjižničnega gradiva, zato postaja prostorska stiska vsako leto bolj pereča. Dodatno povečevanje števila članov in
obiskovalcev ter spodbujeni interes prebivalcev za knjižnično dejavnost presegata prostorske zmožnosti knjižnice.
Ko je leta 1992 knjižnica dobila svoje prostore in je razpolagala s komaj 15.000 knjigami (0,8 na prebivalca) in nekaj revijami, je bila še polovica polic v prostorih praznih. Število knjig je počasi naraščalo, čeprav ni bilo dovolj denaija, da bi kupovali toliko knjižničnega gradiva, kot bi ga morali po standardih in merilih. Knjižnica je že leta 1998 postala premajhna. Občina je zato leta 1999 odkupila prostore nad obstoječo knjižnico v izmeri 300 m2. V teh prostorih so se nameravali urediti domoznanski oddelek, oddelek za mladino, prostor za prireditve in študijski prostor. Mnenje Narodne in univerzitetne knjižnice (dr. Silva Novljan) v letu 2004 je bilo, da je razširitev knjižničnih prostorov nujna in neodložljiva in da se predlagane prostore preuredi za potrebe knjižnične dejavnosti, kljub temu da funkcionalno niso najbolj primerni za knjižnično dejavnost. Zaradi tovrstnega mnenja strokovnjakov, zaradi relativno velikih posegov v konstrukcijo obstoječe stavbe in s tem povezanih investicijskih
stroškov je Občma Sevnica iskala tudi drugačne rešitve.
Na podlagi analiz sedanjega stanja ugotavljamo, da so obstoječi problemi na obravnavanem področju predmet tako občinske strategije kot strategije na ravni države, te pa se opirajo na aktivnosti Ministrstva za kulturo. Pozitivni učinki tovrstnih aktivnosti se dolgoročno kažejo na ostalih področjih, kot so izobraževanje, kultura, gospodarstvo, turizem, mednarodni ugled in sodelovanje, zdravje in podobno.
Knjižnica Sevnica se obravnava kot osrednja (občinska) knjižnica in bi za svoje delovanje morala razpolagati z najmanj 525,00 m2 (upoštevano 17.500 prebivalcev) uporabne površine.
Za dosego dolgoročnih ciljev knjižnice, ki so predvsem:
-	razvijati knjižničarsko dejavnost za območje občine Sevnica v skladu s strokovnimi smernicami razvoja knjižničarske stroke v Sloveniji,
-	zagotoviti primerne prostorske pogoje za pregledno postavitev knjižničnega gradiva, prebiranje in študij v knjižnici, organiziranje prireditev in drugih oblik druženja v knjižnici;
-	zagotoviti splošen dostop do knjižničnega gradiva, elektronskih publikacij, knjižničnih katalogov in drugih informacijskih virov za namene vseh vrst izobraževanja, informiranja in zadovoljitev kulturnih potreb,
-	zagotoviti primemo strokovno pomoč za informiranje, svetovanje, informiranje, informacijsko opismenjevanje, bib-liopedagoško vzgojo in siljenje bralne kulture s strani knjižničnega kadra,
-	zagotoviti splošno dostopnost knjižnične dejavnosti vsem, tudi ljudem s posebnimi potrebami, je potrebno pridobiti večje prostore za knjižnico Sevnica in sicer:
-	z odkupom prostorov v izmeri okrog 1000 m2
-	z ureditvijo teh prostorov za potrebe knjižnice ter
-	z nabavo ustrezne knjižnične opreme.
Z investicijo v takšnem obsegu se bodo uresničili tudi kratkoročni in neposredni cilji, kot so:
-	povečati letni porast nakupa knjižničnega gradiva,
-	povečati temeljno knjižnično gradivo (vsaj na 3,7 enote na občana),
-	povečati število računalniških mest za uporabnike (vsaj 0,5 računalnika na 1000 prebivalcev),
-	postopno povečati število zaposlenih na potrebno število (skupno najmanj 9),
-	po potrebi odpreti še kakšno izposojevališče.
V letu 2005 je podjetje Real d.o.o. ponudilo prodajo prostorov v objektu TPC Tržnica Sevnica, ki so zaradi velikosti prostorov in lokacije stavbe na podlagi mnenja strokovnjakov knjižnične stroke primerni za organizacijo in delovanje splošne knjižnice. Prostori bodo zagotavljali več kot 1000 m2 površin za hrambo in uporabo knjižničnega gradiva knjižnice in za interno delo knjižničarjev, komunikacijske poti, sanitarije in podobno v treh nadstropjih.
Predlog odkupa prostorov v objektu TPC Tržnica Sevnica je obravnaval Občinski svet občine Sevnica na 23. redni seji 28.9.2005 in sprejel sklep, da Občina Sevnica za potrebe Knjižnice Sevnica odkupi prostore v objektu TPC Tržnica Sevnica z dokončanjem investicije (brez opreme) v skladu s ponudbo, ki smo jo prejeli
Kristijan Janc
28.7.2005 po ceni 980 EUR/ m2 z odplačilom v petih letih, od tega prvi obrok leta 2006, z minimalnimi stroški financiranja obročnega odplačila in seveda pod pogojem sofinanciranja Ministrstva za kulturo.
Občina Sevnica se je s predmetno investicijo prijavila na javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture, ki se bodo začele izvajati leta 2006 in bodo sofinancirane iz proračuna Ministrstva za kulturo (Ur.l. št. 97; 4.11.2005) in upa, da bodo na Ministrstvu za kulturo prisluhnili našim potrebam, saj v primeru, da država ne bo zagotovila sofinanciranja, investicije ne bo mogoče izvesti.
občinski svet sevnica

SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sis.si
SLS se zavzema za socialno vzdržne reforme
Slovenska ljudska stranka že ves čas javne obravnave vladnih reform trdno zastopa stališče, da je boljša konkurenčnost slovenskega gospodarstva zagotovo ključna -ključno pa je tudi, da spremembe ne poslabšajo položaja že sedaj socialno ogroženih. Zato je delovna skupina za davčno reformo pri SLS pripravila predlog sprememb in izboljšav za socialno vzdržno nadgradnjo predlaganih reform. Te med drugim predvidevajo tudi ohranitev znižane stopnje DDV, neobdavčen eksistenčni minimum ter davek na luksuzno premoženje in najvišje dohodke. S predlagano nadgradnjo ukrepov odbora za reforme želimo zagotoviti razbremenitev obremenitve plač in pospešitev gospodarskega razvoja ter kot povsem enakovreden cilj tudi ohranitev družbene pravičnosti in soglasja in s tem ohranitev socialne države.
V SLS ves čas opozarjamo, da se pri izvedbi celovite reforme ne sme podceniti pomena socialne pravičnosti v odnosu do gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti. Zato bo SLS kot vladna stranka vztrajala, da bomo ključne projekte iz programa reform izvedli tako, da ne bi povzročili poslabšanja položaja nekaterih že sedaj socialno ogroženih skupin prebivalstva in skupin, ki so na meji socialne ogroženosti. To je po mnenju SLS možno doseči z nekaterimi spremembami in prilagoditvami sedanjih predlogov.
Menimo, da bi bilo potrebno obdržati znižano stopnjo davka na dodano vrednost,
vendar bi bilo z izračuni potrebno opredeliti višino te stopnje. Znižana stopnja DDV bi se lahko ohranila za nujne življenjske potrebščine - hrano, dobavo vode, zdravila in medicinsko opremo ter morebiti za nekatere ozke, a točno določene dejavnosti in druge artikle.
Ob uvedbi davka na dohodek fizičnih oseb v kombinaciji z ukrepi na področju davkov na porabo, kot sta DDV in trošarine, je nujno potrebno opredeliti primerno višino letnega neobdavčenega dela dohodka vsakega zavezanca, t.i. eksistenčni minimum. V izračun eksistenčnega minimuma je potrebno všteti stroške za preživetje, obleko, obutev, stanovanje in podobne življenjske potrebščine, a hkrati izključiti kategorije, ki so obdavčene z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost.
SLS predlaga tudi poseben davek na luksuzno premoženje in naj višje dohodke in sicer bi šlo za premoženje, ki ga je za uporabo v Sloveniji potrebno ustrezno registrirati, vendar tako, da vsebuje pomembno znižane davčne stopnje za manj vredno premoženje in pomembno zvišane davčne stopnje za premoženje, ki predstavlja luksuz. Smiselno bi bilo razmišljati tudi o uvedbi dodatnega davka na dohodek, pri čemer bi bila davčna osnova znesek aktivnih dohodkov, ki presega določen večkratnik eksistenčnega minimuma ali povprečne bruto plače - gre torej za zelo visoke dohodke.
Oblikovane predloge bo SLS predstavila tudi koalicijskim partnericam, saj se je vlada jasno zavzela, da so že sprejete rešitve odprte za razpravo in izboljšave.
LDS
Veseli december in proračun!
December je mesec, v katerem se dogajajo tako pomembne odločitve kot tudi razna praznovanja in veseli družinski
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
trenutki. Še so sveži spomini na 21. avgust, na katastrofalne posledice neurja, zato bo december za prizadete drugačen, vendar po drugi strani tudi bolj topel zaradi solidarnosti posameznikov in podjetij.
V	decembru bo tudi pomembna seja občinskega sveta, na kateri se bo poleg drugih točk dnevnega reda obravnaval in morda sprejel tudi proračun za naslednje leto. V stranki LDS se zavedamo pomena pravočasnega sprejema proračuna, ki nam prinaša možnosti pravočasnih prijav na razpise za zagotavljanje državnih sredstev. Sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, so izrednega pomena za našo občino, zato je pomembno, da bo proračun razvojno naravnan, da bomo na podlagi proračunskih postavk razdelili sredstva tako, da bomo lastna sredstva oplemenitili z državnimi.
Zagotovo prihaja v vseh političnih strankah in svetniških skupinah do različnih mnenj in potreb po raznih investicijah, vendar sem prepričan, da bomo vse politične opcije našle način in razum, da se proračun sprejme v najkrajšem možnem času. Že zgoraj omenjeno neurje bo močno oklestilo že vnaprej predvidene investicije, vendar v stranki LDS se bomo zagotovo zavzemali, da se vsem prizadetim najprej omogoči normalno življenje, bodisi v njihovih objektih ali drugi infrastrukturi, in da s pravočasnim sprejemom proračuna omogočimo možnost pridobiti sredstva preko državnih razpisov.
V	mesecu decembru želimo vsem veliko srečnih trenutkov, obdarovanj, predvsem pa veliko družinske sreče ob najrazličnejših priložnostih.
Občinski odbor LDS Sevnica
Spoštovani!
Že kar navadili smo se, da so jeseni nekoliko bolj “vroče” vsaj na političnem področju. Letos je v veljavo stopil Zakon o RTV-ju, ki smo ga po sprejetju v parlamentu državljani Slovenije potrdili še na referendumu. Stranke opozicije, predvsem LDS in SD (ZLSD) se še niso sprijaznile z izidom referenduma, kar je razvidno iz njihovih razprav in glasovanj v parlamentu.
Toda čas gre dalje, voljo ljudstva pa je potrebno spoštovati. Zato smo že pričeli z oblikovanjem programskega in nadzornega sveta RTV-ja, tako kot je to določeno v zakonu.
Naslednja zanimivost za bralce je zagotovo Zakon o trgovini oz. o odpiralnem času trgovin. Tudi pri tem zakonu upoštevamo referendumsko voljo naših državljanov, ki smo se odločili, naj bodo ob nedeljah odprte samo manjše trgovine z nujnimi življenjskimi artikli; omejitev bo predvidoma na 200 m2, če bo predlagani zakon sprejet.
Posebno pozornost pa si zasluži razprava o novi davčni zakonodaji, ki med drugim predvideva enotno davčno stopnjo DDV-ja. Zmanjšuje se tudi davek na plače, ki je posebnost v naši državi in ga je potrebno popolnoma ukiniti.
Vse te spremembe bodo ugodno vplivale na razvoj našega gospodarstva, ki gaje prejšnja vladajoča struktura zapostavljala, s tem ko je spodbuja-
la le razvoj in porabo v javnem sektorju. Na ta način smo postali ena od držav z naj višjimi davčnimi stopnjami v Evropi. Posledica tega je zelo slaba konkurenčnost našega gospodarstva. Takšna politika v preteklosti je pripeljala tako daleč, da smo pričeli uvažati že navadno vodo, da ne govorimo o tem, kako propada mnogo naših podjetij, ker je “iz uvoza cenejše”. Seveda pa si za to ob negativni zunanji trgovinski bilanci sposojamo denar, ki ga bodo morali vračati še naši otroci in vnuki. Zato jim moramo zagotoviti delavna mesta v gospodarstvu, saj le to ust-vaija nove vrednosti.
Poudarim naj, da te davčne reforme podpira večina ekonomskih in gospodarskih strokovnjakov, ker je to trenutno edini način za spodbujanje našega gospodarskega razvoja.
Tisti, ki trdijo, da bi bili zaradi uvedbe enotnega DDV-ja na slabšem predvsem “reveži”, zavajajo ljudi, ker ne navedejo tudi ostalih predvidenih reform (plačna, pokojninska, dohodninska, socialna, obdavčitve premoženja itd).
Naša osnovna usmeritev je, da si bo lahko vsak državljan kupil najmanj toliko “kruha” kot do sedaj, na daljši rok pa samo več. Samo razvoj gospodarstva lahko prinese blaginjo za vse ljudi.
Ds
SOCIALNI
DEMOKRATI
Socialni demokrati smo imeli tretjo konferenco stranke. V Cankarjevem domu smo se zbrali člani iz vse Slovenije. Konferenca je bila posvečena zdravstvenemu sistemu. Odgovorno smo razpravljali o pozitivnih straneh našega zdravstva in se zavzeli za spremembe, ki bodo prinesle koristi za vse ljudi. Od vlade zahtevamo, da resno prouči znižanje dohodkov v času, ko si odsoten zaradi bolezni. Reforma o zdravstvu mora odpraviti njegove slabosti, povečati njegovo učinkovitost, izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev ter odpravljati nepravične razlike
v zdravstvu. Socialni demokrati se bomo zavzemali za te spremembe.
Berta Logar, podpredsednica OO SD Sevnica
N Si
Nova Slovenija
Kritanska ljudska stranka
V Sevnici smo pred končno odločitvijo o lokaciji nove knjižnice. Nakup in oprema prostorov naj bi veljala kar 350 milijonov SIT, če bi se župan in občinski svet odločila, da kupita prostore v prazni sev-niški tržnici, ki je v lasti podjetja Real iz Novega mesta. Pri Novi Sloveniji smo mnenja, da bi za 350 milijonov SIT v Sevnici lahko zgradili novo knjižnico s posebej za to dejavnost projektiranimi prostori, ne pa da gremo zopet v neko improvizacijo. Predlagamo, da se, če se že ne gre v izgradnjo, v sklopu nove kulturne dvorane prouči postavitev nove knjižnih na prostoru sedanjega Slomškovega doma v Sevnici. Staro mestno jedro je potrebno obujati in vanj pripeljati čim več ljudi, življenja. V končni fazi je tu tudi upravno središče občine; glasbena šola, župnišče... Tum razdalja od šole ne more bi° ovira, ker podobne knjižnice zelo dobro delujejo, čeprav nis° v neposredni bližini šol - nPr' Valvazorjeva knjižnica v luškem. Zemljišče je že v lasti o čine. Prav tako pa je vredno za dobro rešitev še malo potrpeti-
Za OO N.Si Sevnik Matjaž TraVe
SmGlas, 8.12.2005
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
“Odmev po referendumu”
SavaGlas, št. 146, str. 15
Gospod Tito Turnšek, prav vesel sem, da se tako visoko politično cenite. Pa saj poznate tisti pregovor: "Kdor visoko leta, nizko pade."
In vi nižje kot ste, več ne morete. Vaša najvišja vrednota pa je verjetno skrb, kdo bo Za vas delal, da vam ne bo treba. Kdor vas pozna, ve, da so te vaše “floskule” o socialni demokraciji in zavzemanju za socialni položaj kmeta, delavca in drugih revnih, iz trte izvita. Povejte, kaj konkretnega ste naredili v zadnjih 10 letih za te ljudi. Verjetno nič. Verjetno vas je celo sram hoditi med te ljudi. To ocenjujem po tem, ker mene sramotite, ker hodim med kmete, delavce, se z njimi pogovarjam in jim delim letake, da bi skupaj spreminjali svet na bolje. Jaz imam vse te ljudi - v nasprotju z vami - preprosto rad. To dokazujem tudi tako, da sem samo v zadnjih nekaj letih, odkar sem bil v politiki, ljudem konkretno pomagal pri doseganju njihovih interesov in ciljev preko parlamenta, občinskega sveta, krajevne skupnosti. Poleg tega pa še opravil okrog 1000 fizičnih' delovnih ur, ko sem za ljudi, delavce in kmete gradil ceste, vodovode,
kanalizacije,..., vse daleč vstran od moje hiše, torej ne zame. Dopust sem jemal med tednom, delal ob sobotah, nedeljah in praznikih. Uporabljal sem svoje orodje, opremo, drobni material, prevoze, vse brez tolarja povračila. Vse to so dokumentirali ljudje, ki sem jim pomagal in lahko preverite. In vsi objekti stojijo in služijo namenu. Storil bi še veliko več, če mi vaši lokalni veljaki ne bi nenehno metali polen pod noge in mi onemogočali mojega dela. Vidite, zato sem lokalnim politikantom svetoval, naj raje kaj konkretnega storijo za svoje “ubogo” ljudstvo in naj nehajo z lavni, predvsem pa z globokim nepoznavanjem državne politike blatiti vlado in Janeza Janšo. Janša je najbolj sposoben, moder in pravičen slovenski politik. (To vas najbolj moti.) Janša je najbolj zaslužen, da imamo danes svojo domovino in končno samo Janša je sposoben iz nakopičenih težav rešiti Slovenijo, v katero ste jo zaradi nemarnosti in pokvarjenosti spravili postkomunistični kolaboranti.
Se to. Pravite, da delam sramoto stranki SDS. Morda imate prav in morda sem ravno jaz kriv, da je SDS na zadnjih volitvah dobila samo 30 odstotkov glasov in ne 40 ali 50 odstotkov. Priznam krivdo, zato se umikam iz politike, ker želim
P
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj____________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
\
V
mojim prijateljem in vsem ljudem samo dobro. Vi, ki ste pa neizmerno zaslužni za to, da je SLS na zadnjih volitvah dobila 5 odstotkov glasov, pa kar nadaljujete svoje poslanstvo. S svojim delom in s svojo prisotnostjo delate vaši stranki in narodu veliko uslugo. Pa srečno in mir z vami.
Branko Kelemina, član IO SDS, član občinskega sveta
mali oglasi
Prodam traktor Deutz 45. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-69-130.
Prodam jogi v velikosti 180 x 200 cm, star 5 mesecev. Pokličite 041-490-331.
Prodam vino sauvignon in modro frankinjo v steklenicah iz podravskega vinorodnega okoliša. Cena je 350 SIT za steklenico. Pokličite 041-SOBOTO ali 02/81-84-685.
V hajem oddamo poslovne prostore v izmeri 197,03 m2 v Radečah. Poslovni prostori se lahko uporabljajo za dejavnost trgovine, pekarne, slaščičarne, gostinstva, skladišča. Poslovni prostor ima tudi veliko parkirišče. JP Komunala Radeče d.o.o., Titova 107,1433 Radeče, tel. 03/56-80-240.
1(f?
T
IHi
ZGODOVINE AVTOMOBILIZMA
■ I
SIMPLY CLEVER
@
ŠkodaFabia Clever+	I
ZA TISTE, KI IMAJO j VSE PRED SABO	f
izjemno ugodne cene f in kreditni pogoji
Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20
Avte fine UpšAc
PRIHRANKI V DECEMBRU:
-pri C3 do 500.000 SiT
-	pri C4 do 600.000 SiT + gratis v j navigacija
-	pri PICASSU do 900.000 SIT
-	pri BERUNGU do 700,000 SJT
-	pri CS H do 800.000 SIT + gratis navigacija
Družina s šoloobveznim otrokom vzame v najem stanovanje ali manjšo hišo na območju občine Brežice za daljše obdobje.
Pokličite 041-681-925 ali 040-759-926.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica

OBČINA SEVNICA
V skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02,8/03-popr„ 58/03-ZZK-l) ter na podlagi 9. in 37. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05-uradno prečiščeno besedilo), Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica, sklicuje
1. PROSTORSKO KONFERENCO
ki bo v petek, 9.12.2005, s pričetkom ob 10. uri v sejni sobi Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek Programa priprave občinskega lokacijskega načrta za Poslovno cono Boštanj - TC Mercator v Boštanju.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo pisna dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo lokacijskega načrta poslovne cone Boštanj v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo, to je osnutek programa priprave in informativno gradivo, je na vpogled na Občini Sevnica, oddelek za okolje in prostor, vsak dan v času uradnih ur.
Kristijan Janc, župan občine Sevnica
c%ta
OBČINA SEVNICA
V skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02,8/03-popr„ 58/03-ZZK-l) ter na podlagi 9. in 37. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05-uradno prečiščeno besedilo), Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica, sklicuje
1. PROSTORSKO KONFERENCO
ki bo v petek, 9.12.2005, s pričetkom ob 11.30 uri, v sejni sobi Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica.
Na prostorski konferenci bo predstavljen Program priprave občinskega lokacijskega načrta Poslovne cone Krmelj v
Krmelju.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo pisna dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo lokacijskega načrta poslovne cone Krmelj v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo, to je osnutek programa priprave in informativno gradivo, je na vpogled na Občini Sevnica, oddelek za okolje in prostor, vsak dan v času uradnih ur.
Kristijan Janc, župan občine Sevnica
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ujeli smo ...
jtim*
s tud i o
ROŽMAN
V DECEMBRU VAM NUDIMO KOLEDARJE IN VOŠČILNICE VSEH VRST IN OBLIK,
KI JIH LAHKO POPESTRITE TUDI Z VAŠO FOTOGRAFIJO.
MimtmuMmfotmfil
k m&kt Mik fotojrsfle izteka?
a$ mm mam mm
Pmčm
velikih formatov izdelujemo rto dimenzije 110x200cm.Pmimmo vem ugodnosti pri izdelavi fotografij za razstave.

»REKLA KAZALA«
V " r ' H
Pevci Okteta Jurij Dalmatin, med katerimi se je po pomoti znašel Big brother Matej Košir, novinar Dela.
Namestili spominsko obeležje
Dobova - Policijsko veteransko društvo Sever Posavje je v avli železniške postaje Dobova slovesno namestilo spominsko obeležje, ki so ga v lanskem letu ob 15. obletnici Akcije Sever razkrili v Dobovi v spomin na dogodke iz leta 1989, ko je bil preprečen prihod centralistično-unitarističnih sil iz Srbije v Slovenijo.
Fantje, me vzamete v oktet? Peti sicer ne znam, imam pa veze v Ljubljani.
..in me ne vidimo
Ob odprtju vodovoda v Dolnjih Orlah je Franc Povše ml., direktor Gradenj, ki so bile izvajalec del, dejal, da je z veseljem opravil ta posel, saj je kar nekako vezan na te kraje. V teh koncih je našel tri stvari - ženo Marinko, župana Janca in Župnika Fonzija. Staro reklo pravi, da so vse dobre stvari tri. A Jaka, kot Povšetu pravijo prijatelji, ni nič poudaril, da gre za DOBRE stvari.
Eles- Gen je nekaj elektrike, proizvedene v nuklearki, prodal Istrabenzu. Ta jo je potem prodal naprej (ali nazaj) Holdingu Slovenske elektrarne, sicer “dvornemu” kupcu elektrike iz nuklearke. Očitno je programu, po katerem naj bi Eles-Gen postal drugi steber v slovenski energetiki, dodan še “podprogram J.B.T.Z.” Bavčarje dobil posel v trgovini z elektriko, Zavrl je postal prvi komunikolog Eles-Gen-a, kje pa sta Tasič in Borštner? Sta se ta dva naivca borila samo za idejo?!
Ta veseli dan kulture so Sevničani v soboto proslavili tako, da so veselo preklinjali občino, kramarje in policaje. Ker je bila to prva sobota v mesecu, je na osrednjem parkirišču, ki je zaradi gradnje zdravstvenega doma in obnove doma upokojencev že tako manjši, potekal sejem. Množica obiskovalcev je zato parkirala svoja vozila kar po pločnikih in cestah. Ker pa se bližajo prazniki in bodo na policiji in še kje delili božičnice in trinajste plače, so se policisti vneto lotih dela in popisali vse napačno parkirane avtomobile. Tako je tega dne kasirala občina, ki pobira stojnino, policaji, ki so oglobili voznike, plačala pa je - kot običajno - raja.
Gotovo na Elektru še delajo stari partijci, ki niso naklonjeni cerkvi in krščanstvu, se je razburjal eden od občanov, ko je sredi Miklavževanja v Tržišču zmanjkalo elektrike. V resnici pa je prišlo do okvare izolatorjev na 20 KV daljnovodu.
momm
Test o vzgojenosti moža in žene je njuno obnašanje med prepirom.
Žena zna iz nič napraviti tri stvari: klobuk, solato in prepir.
Žena in mož sta kot jedilni pribor; vedno morata biti par.
Ljubezen stori žensko bistroumno in moškega zmedenega.
CZ>
Ženske ljubijo, kolikor morejo, moški pa, kolikor hočejo.
V vsakem slučaju spoštujte ženo, ker je to bila tudi vaša mati.
Še hujše...
Dva poročena moška se pogovarjata:
“Je lahko še kaj hujše od tega, da ti žena pobere ves denar in odide?”
“Verjetno ni nič hujšega.” “O, pa je.”
“Kaj pa?”
“Da denar porabi in se vrne...”
Pameten policaj
Mož bere časopis in reče ženi:
“Tu piše, da so v reki Savi našli utopljenega policaja. V njegovem žepu so našli nakupovalni listek.”
“Kaj pa je pisalo na njem?” “Kupi kruh, mleko, dva jogurta, potem pa skoči v Savo pogledat, če so že prišle zimske gume.”
Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic.
	Poslovno In
	projektno
	svetovanje
	Tel.: 07 499 06 80
	e-mail:
	rcbrezice@siol.net
V časopisu SavaGlas že od septembra teče akcija, v kateri izbiramo'naj-Posavko ali naj-Posavca. Doslej smo prejeli že veliko vaši glasovnic. Akcijo bo trajala do konca leta 2005, zato vas ponovno pozivamo, da sodelujete. Tokrat objavljamo tudi imena vaših predlogov za naj-Posavko ali naj-Posavca: Nuša Derenda, Slavko Cerjak, Patricia Čular, Božidar Groboljšek, Miha Haler, Primož Kozmus, Kristijan Janc, dr. Vanda Kostevc - Zorko, Milan Kšela, Berta Logar, Srečko Pavkovič, Anita Pavlovič, dr. Ivanka Počkar, Anita Strgar, Izak Santej, Gorazd Škof, Marija Veble, mag. Andrej Vizjak, Dušan Vodlan, Ivan Vogrinc in Alenka Žuraj Balog.
VRE/5E
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
8. december 2005
Danes bo pretežno jasno, dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Jutri se bo oblačnost od zahoda spet povečala.
Petek	Sobota	Nedelja
-3/3 °C	-2/1 °C	-3/0 °C
SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Jig izgnancev 12,8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s
praktično nagrado.
GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je __
I
Ime, priimek in naslov pošiljatelja