IUSSIG ZUUANI ! ASSICURAZIONI La tua protezione è assicurata IUSSIG ZULIANI h 9 ! vj /ASSICURAZIONI 0 p Via Carlo Alberto, 31 - Cividale del Friuli Tel. 0432.732112 - Fax 0432.583880 | e-mail: assicurazioni@iussig-zuliani.it novi AutoControllo S tednik Slovencev videmske pokrajine LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale greppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 45 (1645) Čedad, četrtek, 26. novembra 2009 Va'»' Groupama i IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI I I Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. I 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) I Ob 25. novembru Za spoštovanje integritete žene Osmi marec je mednarodni dan žen, 5. junij mednarodni dan okolja, 21. september mednarodni dan miru, 20. november mednarodni dan pravic otroka... an še bi lahko šli naprej. Človek se vičkrat vpraša, če imajo kak po-mien, če nam pomagajo buojš živiet al pa spremenit an zbuojšat naše obnašanje. Očitno pa svojo vrednost jo imajo, če so tele dneve določili na naj višjem svetovnem forumu, v telesih Organizacije združenih narodov (Onu). Očitno kažejo s parstam na rane, ki so odprte ne samuo v adni al te drugi daržavi, pač pa po cielem svietu. Njih na-mien je šerit skarb an odgovornost za ozdravit tele rane. Takuo je 25. november svetovni dan za odpravljanje nasilja, violence nad ženami, ki ga je pun sviet: v rievnih daržavah, tuk manjka vse pa tudi v bogatih, modernih an razvitih, kuk je naša. An števil- ke so pretresljive: adna žena vsake tri, med 16. an 70. lietom starosti, je bila v Italiji žrtev moškega nasilja. Fizično an seksualno vio-lenco je po podatkih Istat v Italiji doživielo 6,743 milijonu žen. Strašnuo, pretresljivo je tudi, de samuo an-krat vsake štieri izvaja nasilje nad ženo neznani mož. Narvič brutalnosti, fizične, seksualne, psihološke je v družini, takuo ki priča vsakdanja črna kronika. An tel fenomen še naprej raste, pravijo statistike. Zatuo ni odvič tala iniciativa, ki kliče na spoštovanje žene an nje integritete: fizične, duševne an socialne. Kliče vse na svojo odgovornost. Tu so pomembni zakoni an represija violence. Potriebne pa so tudi glaboke kulturne spremembe an spoznanje, da žena je človek s svojim dostojanstvom, s svojo glavo an sarcam, an ne samuo an kos mesa, s katerim se more dielat, kar se če. Pa kje začet? Predlog deželnega odbornika Molinara o sredstvih za slovensko manjšino Izguba 20 odstotkov delovnih mest je za manjšino nesprejemljiva O predlogu odbornika za Kulturo Molinara, kako naj bi porazdelili sredstva slovenski manjšini, smo že pisali. Odbornik ga je najprej pokazal slovenski posvetovalni komisiji, ki je predlog odbila. Molinaro pa vztraja, saj bo komisiji očitno na drugem srečanju predstavil isto razpredelnico. V nasprotju z lanskim letom je odbomištvo za kulturo sprejelo proračunski podatek iz Rima, ki namenja kulturnim dejavnostim manjšine 4,06 milijona evrov. Od tega je treba odšteti 75 tisoč evrov za plačevanje pasivnih obresti na posojilo, ki ga je Občina Trst dala Slovenskemu stalnemu gledališču. beri na strani 5 SPOROČILO ZADRUGE NOVI MATAJUR Zadruga Novi Matajur pripravlja za tednik Novi Matajur in revijo Galeb založniški načrt, ki že predvideva krčenje stroškov. Napovedano nižanje podpore s strani Dežele bi zaostrilo položaj in oklestilo Novi Matajur za dodatno delovno mesto, zato se člani Zadruge ne strinjajo s predlogom o porazdelitvi sredstev, ki gaje predlagal deželni odbornik za kulturo Molinaro. Milijon evrov manj za slovensko manjšino, ki ga predvideva državni finančni proračun, pa dejansko niža raven zaščite celotne manjšine, saj bi brez sredstev ostal zakon št. 38/2001 le seznam dobrih namenov. COMUNICATO DELLA COOPERATIVA NOVI MATAJUR La Cooperativa Novi Matajur sta predispondendo per il settimanale Novi Matajur e per la rivista Galeb un piano editoriale che tiene già conto di una riduzione di costi. L’annunciata diminuzione del sostegno finanziario da parte della Regione acuirebbe la situazione e porterebbe alla riduzione di un ulteriore posto di lavoro, per questi motivi i soci della Cooperativa non possono dichiararsi d’accordo con la proposta di spartizione dei fondi proposta dall’assessore regionale alla cultura Molinaro. Un milione di euro in meno per la minoranza slovena, così come previsto dalla Finanziaria statale, di fatto diminuisce il livello di tutela dell’intera minoranza, considerato che senza finanziamenti la legge 38/2001 rimane solo un elenco di buone intenzioni. Za Zadrugo Novi Matajur Per la Cooperativa Novi Matajur Michele Obit Tribil superiore, sede della Finestra sul mondo slavo venerdì 4 dicembre, ore 18.30 presentazione del libro Guziranje DALLA SgHIAVONIA VENETA Al I/( )N GII ERI A CON LE STAMPE DEI ReMONDINI z Beneškega na Ogrsko S TISKOVINAMI ReMONDINI from Venetian Schiavonia to Hungary WITH THE REMONDINI PRINTS Presentate le mappe aggiornate di Valli del Natisone e del Torre “Montagna da valorizzare”, ristampate le carte Tabacco “Questa regione, lo dico sempre, è dal punto di vista ambientale il compendio dell’universo, il che è un vantaggio ma anche un problema, dobbiamo trovare risorse più consistenti per il nostro territorio. So che non è facile vivere in montagna, ci deve essere soprattutto la voglia di partecipare alla vita del luogo in cui si vive. In questo senso anche la diversità linguistica è positiva, se va utilizzata come un valore”. Così il presidente della Regione, Renzo Tondo, durante la presentazione, avvenuta venerdì 20 novembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, deUe carte topografiche Valli del Natisone-Cividale, Valli del Torre-Tar-cento e Collio e Goriziano-Gorizia (le prime due sono ri- COMUNITÀ MONTANA DEL 000 Torre NatisoneeCollio Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda Comunitàt Montane Tor, Nadison e Cuei CARTA TOPOGRAFICA I IZLETNIŠKI ZEMLJEVID / CJARTE TOPOGRAFICHE 1:25.000 VALLI DEL NATISONE NADIŠKE DOLINE VALADIS DAL NADISON CIVIDALE DEL FRIULI / ČEDAD / CIVIDÀT 54.300) e sono state stampate con una tiratura complessiva di 15 mila copie. Dati portati a conoscenza dal commissario straordinario dell’ente, Tiziano Tirelli, secondo cui “la montagna è un patrimonio che va assoluta-mente difeso e valorizzato, ed una delle sue risorse più importanti è il turismo.” (m.o.) segue a pagina 4 Rimljani v Posočju in okolici ter v Čedadu in Nadiških dolinah so bili v četrtek, 19. novembra, glavna tema drugega srečanja v sklopu Beneških kulturnih dnevov, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Speter in Pokrajine Videm. Vezna nit letošnje izvedbe je zgodovina, program večerov pa je sestavil zgodovinar in urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig. O rimski dobi sta številni publiki, ki seje zbrala v občinski dvorani v Špe-tru, s pomočjo obsežnega fotografskega gradiva spregovorila Miha Mlinar iz Tol- stampe, la terza una novità) e del Catasto dei sentieri del Friuli Venezia Giulia, un progetto voluto dalla delegazione CAI regionale. Le tre carte topografiche, edite dalla casa editrice Tabacco, sono state finanziate dalla Comunità montana Torre Natisone Collio in parte grazie alla legge 482 per le minoranze linguistiche (30 mila euro sulla spesa totale di B6N6ÌÌK.I KVLTVRNI DM EVI INCONTRJ CULTURALI DELIA BENÉCIA ria temo / sul tema ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia SPETER / S. PIETRO AL NATISONE _ Občinska dvorana / sala consiliare ^ četrtek / giovedì 3.12.2009 ob / alle 18.30 Alto Medio Evo / Visoki srednji vek L'Alto Medio Evo nelle Valli del Natisone alla luce delle ultime scoperte / Visoki srednji vek v Nadiških dolinah v luči novih odkritij Angela Borzacconi, archeologa I arheologinja Na poti med Norikom in Italijo: Tonovcov grad v pozni antiki/Sulla strada tra Norico e Italia: L’insediamento fortificato tardo-antico Tonovcov grad Zvezdana Modrijan, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU / Istituto di archeologia ZRC Accademia slovena delle Scienze e delle Arti Inštitut za slovensko kulturo Istituto per la cultura slovena Po prazgodovini na vrsti rimska doba Drugi večer Beneških kulturnih dnevov minskega muzeja, ki je svoje predavanje pripravil v sodelovanju s kolegico Goriškega muzeja Beatrice Žbona Trkman, in Sandro Colussa. Miha Mlinar je povedal, da se v zahodni Sloveniji tako kot za prazgodovinsko obdobje nahaja veliko najdišč iz rimske dobe (največ sicer v Vipavski dolini). Domorodci so imeli z njimi najprej številne trgovske stike, o čemer pričajo številni rimski novci. Po ustanovitvi Ogleja pa so rimski vojaki začeli osvajati nova ozemlja. Arheologi so na poti, ki vodi od Ogleja čez zahodno Slovenijo proti Panoniji, koder je šel prvi močnejši val rimskih napadov, našli številne ostanke orožja in utrdbe avtohtonega prebivalstva. Več najdišč je tudi ob poti, ki je s Čedada preko Posočja vodila do Koroške in naprej v Srednjo Evropo. Tako so tudi na Mostu na Soči našli ostanke rimske naselbine. Našli so 10 rim-skodobnih hiš, za katere je bil značilen omet kot vezivni material, streha ni bila več pokrita z organskim materialom, temveč s strešniki, imele pa so tudi centralno ogrevanje, tako imenovani hipokavst. (T.G.) beri na strani 3 Sandro Colussa, Giorgio Banchig, Beatrice Žbona Trkman In Miha Mlinar Četrtek, 26. novembra 2009 Maltempo 2008, fondi ai Comuni La Giunta regionale ha approvato nei giorni scorsi la ripartizione di risorse per quasi 925 mila euro a favore dei Comuni interessati dai gravi eventi atmosferici che hanno colpito in particolar modo il territorio montano delle province di Udine e Pordenone tra novembre e dicembre 2008. Dei fondi regionali, trasferiti al Friuli Venezia Giuba dal dipartimento nazionale di Protezione civile, beneficeranno 34 Comuni, in particolare della Val Canale/Canal del Ferro (tra questi Malborghetto 69.515,20 e Tarvisio 71.527,39), della Carnia e del Pordenonese ma anche della provincia di Gorizia. Queste risorse si aggiungono a quelle a suo tempo già stanziate dalla Regione per gli interventi realizzati direttamente dalla Protezione civile regionale a seguito degli eventi calamitosi che avevano colpito le stesse aree, corrispondenti a circa 1 milione di euro. L’assessore Riccardi con i sindaci di Faedis, Attimis e Povoletto Banda larga, a gennaio vertice Regione-Comuni L'assessore regionale Riccardo Riccardi, incontrando nei giorni scorsi i sindaci di Povoletto, Attimis e Faedis, ha annunciato che a gennaio sarà promosso un incontro tra Regione e Comuni del Friuli Venezia Giulia sui programmi di copertura della banda larga che Insiel, su mandato della Regione, andrà a realizzare “Occorre fare chiarezza in Friuli Venezia Giulia, e soprattutto in quelle aree delle nostra montagna che soffrono il cosiddetto 'digitai divide', cioè l'arretratezza dei sistemi di collegamento telematico”, ha detto l’assessore. L’incontro sarà quindi l’occasione per illustrare ed analizzare, assieme ai primi cittadini, i problemi e le situazioni in atto. “Il programma Ermes, infatti, gestito prima da Mercurio ed ora da Insiel con risorse regionali e della Ue, porta la banda larga, quindi una linea almeno a 7 megabyte al secondo in tutti i municipi e nelle maggiori zone industriali, ma qui si deve fermare. Dalle sedi comunali verso le cabine di trasformazione del segnale e da qui verso gli utenti finali, cittadini ed aziende, la normativa nazionale - giustamente - impone che l'eccedenza di fibra ottica non utilizzata dalle pubbliche amministrazioni sia gestita dal mercato, da quegli operatori ai quali la Regione, attraverso specifici bandi di gara, affiderà le relative concessioni”, ha sottolineato Riccardi. Le gare, ha segnalato l'assessore regionale ai sindaci Alfio Cecutti, Sandro Rocco e Cristiano Shaurli (confermando che nei tre comuni i lavori per la posa della fibra ottica saranno conclusi entro il primo trimestre 2010, con una spesa di 4,5 milio- ni di euro), saranno bandite per “quadranti omogenei”, attrattivi per le ovvie esigenze commerciali degli operatori ma anche in grado di “coprire” effettivamente quelle aree della regione che ancora scontano un gap di segnale. Proprio per questo motivo, ha ancora affermato Riccardi, è stato costituito un gruppo di lavoro che dovrà valutare con attenzione gli accorpamenti di aree da mettere a bando: “Si tratta di un delicato lavoro di mosaico, dal quale dipende la reale copertura con la banda larga di tutto il nostro territorio regionale.” Venerdì, 27 novembre, alle ore 18.00 presso la palestra di Liessa in Comune di Grimacco ci sarà la presentazione dei risultati del "Progetto Montagna - Salvaguardia, promozione e valorizzazione delle zone montane delle Valli del Natisone" promosso e sostenuto dalla Provincia di Udine e gestito da Civiform in collaborazione con la Pro Loco Nediške Doline - Valli del Natisone Interverrà l'assessore Ottorino Faleschini Seguirà intrattenimento musicale con il gruppo BK Evolu-tion. Buffet offerto dal reparto Ristorazione di Civiform I_________________________________________________________ I Pismo iz Rima Stojan Spetič Po hodnikih rimskih palač močno odmeva zagonetna smrt transeksualca Brende. Preiskovalci nimajo dvomov, da gre za umor, povezan z izsiljevanjem vidnih politikov, ki so bili (ali so še) klienti tovrstne prostitucije. Ključ umora je, po njihovem mnenju, računalnik, ki ga morilci niso odnesli s seboj, pač pa pustili v umivalniku kot opozorilo. Kajti voda ne uniči vsebine, ki bo tako na razpolago, če bo treba, tudi za nova izsiljevanja politične ali nepolitične narave. Med večino in opozicijo ali v sami večini? To sedaj še ni jasno. Pač pa vemo za nekaj okoliščin, ki vzbujajo sum, da gre za zapleteno intrigo, v kateri iz sence nastopajo čudni protagonisti italijanske scene. Najprej ulica Grado-li, nedaleč od Neronove grobnice, na severozahodu prestolnice. Tu sem v letih Cassandro-ve komisije večkrat kot gost prenočil v stanovanju, ki je bilo bivališče in delovno mesto dopisnikov ljubljanskega Dela in televizije. Preselili so se nekaj mesecev po tem, ko so v isti stolpnici odkrili bazo Rdečih brigad, kjer je živel njihov vojaški poveljnik Mario Moretti in so baje zadrževali tudi ugrabljenega Alda Mora. Na ulico Gradoli je med ugrabitvijo Alda Mora opozoril tudi Romano Prodi, češ da je zanjo izvedel med spiriti -stičnim ritualom s prijatelji. Toda policija Mora ni iskala v Ulici Gradoli, pač pa v istoimenski vasici lacijskih Apeninov. Vas so obkolili, prečesali, prestrašili domačine, našli pa nič. In tudi tedaj ni nikomur padlo na misel, da bi šel pogledati v ulico, kjer so bile re-zidenčne palače in vile, v katerih so živeli časnikarji, diplomati in visoki funkcionarji mednarodnih ustanov. Nekaj desetletij pozneje je senator Sergio Flamigni, verjetno najmarljivejši preiskovalec »afere Moro« objavil knjigo, v kateri je dokumentiral, da je bila večina stanovanj v ulici Gradoli last nepremičninskih podjetij, ki so bila tako ali drugače povezana ali v lasti italijanskih tajnih varnostnih služb! Kako je sedaj, ne vemo. Gotovo je, da v vilah nedaleč od Neronove grobnice ni več starih prebivalcev, pač pa je tu zacvetel posel prostitucije posebne vrste. Ni šlo za »viadose«, ki kliente vabijo na drevoredih ali ob Tiberi, pač pa za tajna stanovanja, kamor so zahajali posebni klienti: politiki, televizijski zvezdniki, poslovneži. Ti niso plačevali visoke tarife samo za seks in kokain, pač pa za molk, s katerim naj bi zaščitili pridobljeno družbeno vlogo in oblast. Toda tu se je nekaj zalomilo. Nekaterim - transom ali nepoštenim orožnikom - se je zahotelo več denarja. Izsiljevanje ni uspelo, zato so igro prevzeli iz njihovih rok drugi, ki morda zasledujejo cilje, ki so bolj politične narave. ‘Zares’ zahteva sklic vrha vladne koalicije Člani stranke Zares so na konvenciji razpravljali o poročilu in političnih usmeritvah predsednika stranke Gregorja Golobiča. Ta je v svojem nagovoru ocenil, da je nedavna zavrnitev predlagane nezdružljivosti poslanske in županske funkcije v Državnem zboru škandal, ki bo koalicijo postavil pred resno preizkušnjo. Golobič je spomnil na lansko konvencijo stranke, ko je sam napovedal, da “stopajo na pot, primerljivo z vrši-škimi serpentinami”. To seje v tem letu večkrat potrdilo, je dejal. Okrepilo se je namreč spoznanje o širini in globini gospodarske krize, poleg tega pa tudi o razvojnem zaostajanju in neprilagojenosti slovenske družbe. Zdajšnja situacija pa je po njegovih besedah neusmiljeno pokazala, da so bila leta rasti v Sloveniji zlorabljena. Prejšnja vlada je v času konjunkture ustvarila podporno okolje predvsem za lastniško konsolidacijo in izbrane tajkune, je prepričan Golobič. “V tem letu dni politične proze in spoprijema z njeno trdovratno realnostjo smo doživeli marsikaj, uspehe pa tudi neuspehe, vzpone in padce, napake in lekcije.” Po Golobičevih besedah so lahko izkusili, da nove politike ni samo težavno izvajati, ampak jo je tudi težko prepoznati. Težava soočanja z realnimi dimenzijami problemov ostaja še naprej izziv vsakršne nove politike. Slovenija je v tem smislu še vedno na razpotju: ali se bo sposobna ozreti vase in narediti korenite spremembe v temeljnem družbenem dogovoru ali pa se bo izčrpala. “Ključno vprašanje za nas je, ali mi sami verjamemo v novo politiko,” je v nagovoru še poudaril Golobič. Stranka mora vzeti tudi v račun, da so zastavili projekt, ki ni kratkoročen in katerega cilji segajo daleč preko štiriletnega mandata. “To ni lahko breme, zato predlagam, da danes premislimo in se odločimo, kako bomo šli naprej.” Golobič je v svojem poro- čilu omenil tudi “neprijetno izkušnjo”, ko je večina naj-večje vladne stranke izstopila iz koalicijskega sporazuma, ko je glasovala proti spremembam zakona o poslancih. Ureditev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije je namreč zapisana v koalicijskem sporazumu. “To je škandal, o katerem bomo še resno govorili in ki bo to koalicijo postavil pred resno preizkušnjo,” je dejal. Napovedal je še, da bodo vztrajali tudi pri uresničevanju drugih določil koalicijske pogodbe, “zaradi katere in izključno zaradi katere smo v tej vladi”. V razpravi o Golobičevem poročilu je bilo na ta račun slišati precej kritik. Vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem je ocenila, da se postavlja vprašanje, kaj se dogaja z uresničevanjem koalicijske pogodbe, če je polovica poslancev največje koalicijske stranke glasovala proti temu predlogu. Tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar meni, daje treba premisliti, ali je v kriznih časih tak tip koalicijskega sporazuma sploh še ustrezen. Ocenil je tudi, da Zaresu vstop v vlado ni koristil, saj je prišlo do določenih zastojev v stranki. Ministrica za javno samoupravo Irma Pavlinič Krebs pa je napovedala, da je v politiki ne bo več, ko stranka s svojimi programskimi zavezami ne bo uspela. Torej v primeru, da jih koalicijski partnerji ne bi jemali resno in ne bi mogli uresničiti svojih zavez. Po mnenju sekretarja stranke Bogdana Biščaka pa je ključen problem Zaresa vprašanje pozicioniranja znotraj koalicije. Člani in članice Zaresa so po koncu razprave z veliko večino sprejeli poročilo predsednika Golobiča, s čimer so mu v skladu s statutom stranke tudi izrekli zaupnico. Na predlog Zalokar Oraž-move pa so izglasovali tudi sklep, s katerim zahtevajo sklic vrha koalicije, na katerem bi analizirali uresničevanje koalicijskega sporazuma. (r.p.) kratke.si Dopo un anno di governo qual è il giudizio dei cittadini? Per gli sloveni, lo ha rilevato un sondaggio condotto per il quotidiano Deio, l'operato del governo, è mediocre. In una scala da 1 a 5 ha 2,73 punti . Lo pensa il 43,3% del campione. Ben il 22,4% ritiene che abbia operato male, molto male un altro 13,8%, un giudizio positivo e molto positivo è stato invece espresso dal 14,6% e dal 4,5%. E qual è il giudizio sul premier Pahor? Il suo lavoro è considerato migliore di quello del governo, vale a dire 3,01 punti. Zares chiede un vertice della coalizione Il secondo partito della maggioranza di governo, Zares, fa un bilancio del primo anno di governo ed è insoddisfatto per questo sabato 21 novembre ha chiesto un vertice di maggioranza. La goccia che ha fatto traboccare il vaso è stato il voto del parlamento che la settimana scorsa non ha appoggiato la proposta di legge che rende incompatibili le funzioni di sindaco e deputato, previsto dall’accordo di governo. Donata al Centro clinico di Lubiana una nuova PET Martedì, 24 novembre, il Centro clinico universitario di Lubiana ha inaugurato una nuova PET. L'attrezzatura per la medicina nucleare è stata acquistata grazie ai fondi - 1.788 milioni di euro - donati da soggetti privati. 47 i donatori, tra questi anche alcune aziende farmaceutiche. È un bell'esempio di responsabilità sociale dell'economia, ha detto il ministro Borut Miklavčič, tanto più importante in un periodo in cui le risorse dello stato sono ridotte a causa della crisi. Cresce il livello di istruzione post laurea Dopo la laurea, in Slovenia ci sono due livelli: laurea magistrale e dottorato. Gli studenti dei corsi post laurea sono aumentati vertiginosamente negli ultimi anni, dall'inizio degù anni Novanta dell’ 83% ed il trend è in crescita. Quest'anno c'è stato un incremento del 14% di iscritti rispetto all'anno scorso. Secondo i dati Ocse gli studenti sloveni studiano in media 6,8 anni, più a lungo della media UE, porta a termine gli studi il 65%, mentre la media Ocse è del 69%. I croupier sloveni in sciopero Lo scorso weekend il personale dei casinò di Portorose, Lipizza e delle sale da gioco Perla e Park di Nova Gorica hanno scioperato per alcune ore per sbloccare la vertenza sindacale che riguarda paghe, orari di lavoro ed i paventati tagli del personale. L'adesione allo sciopero, secondo fonti sindacali, è stata molto alta, i visitatori però non se ne sarebbero accorti perchè la direzione a Portorose e Lipizza avrebbe impiegato personale sostitutivo, per la maggior parte studenti. Četrtek, 26. novembra 2009 s prve strani Največ grobov (170) so našli na desnem bregu reke Idrijce. Arheologi so odkrili primere tako žganih kot skeletnih pogrebov. Slednji so bili značilni predvsem za poznoantično obdobje, ko se je že razširilo krščanstvo. Večje bilo tudi kamnitih pepelnic iz nabrežinskega apnenca, kot žare pa so uporabljali tudi druge posode, na primer anfore. Iz 3. oziroma 4. desetletja pred Kristusom pa so prvi nagrobni spomeniki z vklesanimi napisi. V notranjosti grobov so odkrili tudi oljenke, ki so svetile mrtvim, in novce, s katerimi naj bi plačali pot v onostranstvo. V severozahodnem delu Vipavske doline so našli ostanke podeželskih dvorcev in dokaze, da je bilo v rimski dobi zelo razvito poljedelstvo in vinogradništvo. Odkrili so tudi edino sončno uro iz tega obdobja v Sloveniji, peč za proizvodnjo opeke in vodnjak. V Ajdovščini so vidni ostanki obzidja trdnjave Castra, na Sv. Pav- Rimljani v Gornjem Posočju, Vipavski in Nadiških dolinah Drugi večer Beneških kulturnih dnevov posvečen rimski dobi lu nad Vrtovinom pa stoji vodni stolp, ki je najboljše ohranjeni in najvišji (9 metrov) rimskodobni objekt v Sloveniji. V Vipavski dolini in Posočju pa so našli tudi številne kipce božanstev, oltarčke in druge votivne predmete, nad Kobaridom pa se je nahajala prva krščanska naselbina. Območje v okolici Čedada in v Nadiških dolinah je bi- lo v primerjavi s Slovenijo manj raziskano, posamezne najdbe pa so bile v glavnem slučajne, kot je povedal Sandro Colussa, kije tudi podal zanimiv zgodovinski pregled prodiranja Rimljanov v te kraje od njihovega prvega prihoda na alpsko ozemlje (leta 220 pr. Kr.) in ustanovitve Ogleja (leta 181 pr. Kr.) dalje. V Nadiških dolinah se na gričkih Rob in Brda, ki se Predavatelji drugega srečanja letošnjih Beneških kulturnih dnevov posvečenih zgodovini dvigata nad Špetrom, nahajajo ostanki utrdb. V Nadiških dolinah in okolici Čedada, kije bil kot rimska občina ustanovljen približno 50 let pred Kristusom in je bil pod upravo plemena Scaptia, so našli številne rimske novce. Prej je bilo to ozemlje pod oglejsko upravo. Med pomembnejše najdbe z rimske dobe sodijo še nagrobni napisi, kipci (nekateri dokazujejo, da so v Nadiških dolinah častili Herkule-sa), ostanki dvorca v Šenčurju, most, kije vodil v naselje Broxas (verjetno stari Špeter) pri Mostu in sarkofag. (T.G.) Drago Jančar e Claudio Magris Venerdì 27 novembre alle 18.30 avrà luogo presso il Kulturni dom di Gorizia l'annuale incontro pubblico organizzato dallo Slov.I.K. (Slovenski izobraževalni konzorcij - Consorzio sloveno per la formazione). Dopo il primo presidente della Slovenia, Milan Kučan, il giornalista Demetrio Volčič (2007) ed il filosofo Slavoj Žižek (2008) quest'anno sarà la volta di due grandi nomi della letteratura contemporanea, Claudio Magris e Drago Jančar. L'occasione è data dall'uscita, in traduzione slovena, del romanzo Alla cieca (Na slepo) di Claudio Magris - il libro è stato tradotto da Veronika Brecelj e pubblicato quest'estate dalla casa editrice Slovenska Matica. Da parte sua Drago Jančar, direttore della casa editrice, è autore del saggio introduttivo che accompagna l’edizione slovena del romanzo. Claudio Magris e Drago fi i A Gorizia il dialogo tra Magris e Jančar L’incontro di venerdì organizzato da Slov.I.K. Jančar sono oggi due nomi eccellenti di due letterature vicine, due interlocutori privilegiati di una realtà mitteleuropea in continua evoluzione. Le loro opere, conosciute ed ammirate in tutto il mondo, cominciano a circolare anche nelle librerie e nelle biblioteche dei ‘vicini’: le traduzioni di Magris in sloveno e quello di Jančar in italiano stanno lentamente crescendo di numero e creando una cerchia di lettori sempre più vasta, sempre più interessata a questo dialogo. E questo il motivo dell’invito a Gorizia a Magris e Jančar - due scrittori, ma anche due osservatori, pensatori, inventori di nuove prospettive culturali. La città del dialogo ascolterà, per una serata, il loro dialogo. Claudio Magris e Drago Jančar offrono due punti di vista spesso differenti, ma convergenti nella riflessione sull'uomo, sulla sua grandezza e la sua miseria, la sua magnificenza e la sua bassezza. ‘Lingue in bilico’, a Codemo di Sedegliano l’Europa delle minoranze vista da Cisilino “Lingue in bilico” è il titolo di un libro di William Cisilino appena pubblicato dalla casa editrice Carocci che sarà presentato venerdì prossimo, 27 novembre, alle ore 20.30, a Cjase Turoldo a Coderno di Sedegliano nell'ambito della rassegna Puints '09. Il volume di Cisilino propone un viaggio nell'Europa delle minoranze linguistiche attraverso otto esempi di tutela. L'autore spazia dal progetto “Volontariato per la lingua catalana” all'esperienza del cinema in lingua friulana, dai piani di politica linguistica per il gallese alla promozione del basco tramite le nuove tec- nologie, dall'emittente in lingua italiana di Radio-TV Koper-Capodistria al sistema di educazione trilingue dei ladini in provincia di Bolzano. Infine vengono illustrati il modello di tutela dell'aranese in Val d'Aran in Catalogna e il sistema di tutela delle minoranze in provincia di Trento (cimbri, mocheni e ladini). Alla presentazione parteciperanno Aureli Argemì, presidente del Ciemen di Barcellona, Marco Viola, dirigente del servizio minoranze linguistiche della provincia di Trento, Lorenzo Zanon, presidente dell'Agenzia regionale per la lingua friulana e l'autore William Cisilino. Devetdeseta obletnica Furlanskega filološkega društa Deželni odbornik za kulturo, Roberto Molinaro, seje v soboto, 21. novembra, udeležil proslave 90. obletnice ustanovitve Furlanskega filološkega društva, ki se je odvijala v Gorici. Srečanje, kije potekalo v isti dvorani, v kateri je bilo leta 1919 ustanovljeno društvo, seje pričelo z branjem zapisnika z ustanovitvene seje, iz katerega je izhajala skrb za etnično in jezikovno individualnost “zoper izravnalni proces” modernizacije ter za ohranitev in razširitev furlanske govorice s ciljem, “da bi ta ne izginila.” Predstavniki oblasti, ki so posegli na proslavi, so opozorili, da so navedeni razlogi delno še aktualni. Deželni odbornik za kulturo Molinaro je v tem pogledu izpostavil, daje obračun, po desetih letih od sprejetja zakona št. 482 iz leta 1999 o zaščiti jezikovnih manjšin, “negativen: mnogo je bilo storjenega tudi za furlanščino, vendar ni še dojemanja in sprejemanja vsakdanje zaščitne dejavnosti.” Na srečanju je deželni odbornik tudi opozoril na dejstvo, da je deželna uprava v preteklih dneh nakazala 500 tisoč evrov prispevka Filološkemu društvu za obnovitvena dela, ki potekajo na njegovem sedežu (palača Man-tica) v Vidnu. Hkrati je Molinaro spomnil, daje društvo, s prirejanjem letnih kongresov v Ljubljani in Celovcu, izkazalo pozornost do čezmejnih stvarnosti. Ob tem častitljivem jubileju je predsednik italijanske republike, Giorgio Napolitano, poslal organizatorjem spominsko medaljo, ki so jo simbolno izročili gospe Anni Bombig, ki se je rodila ravno leta 1919. Do nedelje Knjižni sejem v Ljubljani Od torka, 24. novembra, poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani jubilejni 25. Knjižni sejem, ki se bo zaključil v nedeljo, 29. novembra. Prireditev je znana tudi Slovencem iz Benečije, saj so jo večkrat obiskali. Sodelujejo Alenka Rebula, Manca Košir in Bogdan Žorž. Isti dan bo ob 17.30 na Forumu obiskovalcev predstavitev literarnega prvenca Matjaža Klemše-ta V zakrpanih gojzarjih. Nastopila bo skupina The floating po-ints, v kateri igra Matjaž Klemše kitaro. valcem. Že več let se v Ljubljani skupaj predstavljajo tri založbe iz Italije in sicer Mladika, Novi Matajur in Založništvo tržaškega tiska pod naslovom Slovenska knjiga v Italiji. Goriška Mohorjeva družba se sejma udeležuje z mohorjankama iz Celovca in iz Slo- nrte Štefka Kac-Mam Koliščarji ilustrirala Ana Zavadlav Alenka Rebula V NAROČJU Meta Wraber venije. V četrtek, 26. novembra, se bodo ob 12. uri v dvorani Lili Novy omenjene tri tržaške založbe predstavile s svojimi novitetami. Založništvo tržaškega tiska bo, med ostalim, razstavilo povsem “sveže” knjige. Gre za Jadranski koledar, za roman-prvenec Matjaža Klemšeta in pesniško zbirko Alenke Rebula. Nove izdaje pri Mladiki pa so roman Vilme Purič, dnevniški zapiski Alojza Rebule in njegova biografija v slikah. Založništvo tržaškega tiska prireja še dva spremna dogodka. V soboto, 28. novembra, bo ob 14. uri v debatni kavarni pogovor na temo:“Ali še znamo ljubiti? Temne in svetle strani ženskega hrepenenja po ljubezni”. liščarjiin Tatjane Kokalj Gaja in dedek. Na Forumu za obiskovalce bo založba posebej predstavila lansko uspešnico Skrobek kuha - Krasne dobrote za ustvarjalne otroke avtorjev Petra Ferluge in Jasne Sepin. Male kuharje v spremstvu staršev pričakuje Galeb v soboto, 28. novembra, ob 13. uri. Po predstavitvi se bodo obiskovalci tudi posladkali! Knjižni sejem je naj-večja izložba knjižne produkcije na Slovenskem. Veliko je razstavljavcev, veliko razstavljenih knjig, obenem pa se na sejmu dogaja vrsta prireditev, ki so povezane s knjigo. Sejem je doživel različne faze. Na začetku je bil dvoleten, nato seje pričel odvijati letno. Nekoč so bile potrebne vstopnice, danes pa je brezplačen. Na njem podelijo nagrade založnikom in ustvarjalcem, bodisi piscem kot obliko- Kot zapisano, bo na Knjižnem sejmu prisoten tudi Novi Matajur z Galebom. Letos z njim sodeluje 25 avtorjev; da jim je zamejska revija pri srcu, pa pove dejstvo, da so vsa besedila sveže napisana prav zanjo. Pesmi ter pravljice in povesti so bile nato zaupane 17 ilustratorjem. Ob reviji je izšel tradicionalni Galebov šolski dnevnik, ki ima za sabo četrtstoletno zgodovino. Izšli sta še knjigi pisateljice Štefke Kac-Marn Ko- Aktualno ZELENI LISTI Ace Mermolja Da sinistra Lombardo, Manzini, Tirelli, Tondo, Tabacco e De Rovere durante la presentazione I sindaci a Tondo: ancora tempo per confrontarci Druga republika je slabša dalla prima pagina Ecco il perché di una serie di carte topografiche, volute dalla Comunità sotto la guida di Adriano Corsi, che hanno due peculiarità: comprendono parte dell’area slovena (“elemento che può contribuire al consolidamento dei rapporti transfrontalieri” secondo Tirelli) e contengono la toponomastica e microtoponomastica bilingue nei luoghi dove è presente la comunità slovena. Un lavoro interessante in particolare per la Val Torre, dove mancava la raccolta organica dei toponimi locali, come ha spiegato Attilio De Rovere, redattore della casa editrice, intervenuto assieme all’editore Giuseppe Tabacco. In particolare, per Luse-vera si è tenuto conto delle ricerche del professor Pavle Merkii, mentre la gran parte degli altri toponimi sono stati rilevati sul campo. “Quello del Collio è il primo di una serie di fogli realizzati in formato digitale, ora con questo sistema vorremmo realizzare un data base con tutti i sentieri della regione” ha affermato De Rovere. Ed i sentieri sono al centro del progetto voluto dal CAI, un catasto comprendente i 4.500 km di sentieri CAI sul territorio regionale. “Un territorio - ha accusato il presidente della delegazione CAI del Friuli Venezia Giulia, Paolo Lombardo - purtroppo preso dall’assalto da laghi, elettrodotti, domini sciabili e altro, ci vorrebbe più attenzione quando ci si occupa di pianificazione territoriale.” Da parte sua Tondo, che in precedenza aveva avuto un breve incontro con i sindaci delle Valli del Natisone, non ha mancato di accennare alla crisi che sta investendo anche le casse della Regione “che per la prima volta nella sua storia deve far fronte ad un decremento delle risorse”, prospettando come possibile palliativo l’utilizzo di un canale di finanziamento particolare, quello dei fondi dell’Unione europea. Nessuna risposta diretta, invece, all’appello lanciatogli dal sindaco di S. Pietro, Tiziano Manzini: “Sul futuro degli enti locali vedo con favore l’apertura data ai sindaci, mi auguro che la Regione ci dia il tempo per confrontarci e che abbia un occhio di riguardo nei nostri confronti, visto che per tanti anni questa realtà ha vissuto l’emarginazione e soprattutto pagato il prezzo di un confine che ci ha isolato.” (m.o.) Druga italijanska republika je prebavila in meta-bolizirala prvo in postala slabša. Res je, da je v tem času prišlo do nekaterih zgodovinskih novosti, kljub temu pa je italijanska civilna družba šibkejša, smisel za moralno vprašanje skoraj ničen, obnašanje mogotcev pa je vedno bližje oligarhijam in kakim arabskim šej-katom. Med pomembne spremembe moramo uvrstiti sicer nepopoln bipolaren sistem, kipa je vendarle omogočil dve levosredinski vladi Prodija in nenazadnje Ma-sima D' Aleme, kije bil v Italiji prvi nekdanji komunist, ki je postal predsednik vlade. Sedanji predsednik republike Napolitano pa je prvi nekdanji (z daljšim stažem od D'Aleme) komunist, ki je vstopil v sobane Kviri-nala kot prvi stanovalec. Vsa ta dejstva pa niso spremenila globinske zavesti Italijanov in italijanske družbe. Craxijev izgon v Ha-mamet ni pomenil konec neke politike, ampak bistveni preobrat. Kar je bilo nekoč skrito, je postalo javno in od-obravano. Danes bi to, zaradi česar je Craxi bežal, večalo konsenz. Dogodila seje mutacija za katero nosijo veliko zaslugo Berlusconi, Severna liga in tiha večina, ki je od Furlanije do Turina pri- Gli articoli 9 e 15 della Legge finanziano esclusiva-mente progetti aventi l’obiettivo di garantire e agevolare l’uso delle lingue ammesse a tutela negli uffici della Pubblica Amministrazione. Possono essere finanziati pertanto diversi tipi di progetto, quali la realizzazione di cartellonistica toponomastica e segnaletica istituzionale, la traduzione di siti Web istituzionali, la traduzione degli atti e documen- pomogla k hoji preko demokratičnega roba in razširjen odpor do inštitucij in države kot nosilke pravic in dolžnosti, svobode in zakonov. V ta sistem se je uspešno vpletla mafija z juga, ki je našla v protidržavni in protipoliti-čni drži plodna tla za svoje posle. Ko sile javnega reda ujamejo in zaprejo kakega mafijskega voditelja, ne omajejo temeljev organiziranega kriminala, ki je globoko ukoreninjen v ogromnih dobičkih, v določeni ljudski kulturi in mentaliteti ter nudi, nenazadnje, zaposlitev ljudem, ki bi drugače ne imeli dela. Da se v Italiji ni znižala raven nezakonitosti, ki sega v samo družbeno aristokracijo, dokazujejo ogromna premoženja, ki jih imajo posamezniki v tujini in ki so sad sistematične in neogro-žene davčne utaje. Davčni ščit je v bistvu priznanje države, da lahko od tega bogastva odščipne le drobtinice. Težko pa si človek zamišlja, da lahko peščica državljanov utaji milijarde in milijarde evrov, posestva v tujini in bajne zaslužke izven države brez nedorečene pomoči politike in sil javnega reda. Sam predsednik vlade Berlusconi bije od svojega vstopa v politiko (daljnega leta 1994) neizprosen boj z ti, la comunicazione istituzionale nelle lingue ammesse a tutela e l'organizzazione di corsi di formazione linguistica. Ogni progetto deve garantire l'uso delle lingue ammesse a tutela negli uffici della Pubblica Amministrazione, promuovere l'uso delle lingue ammesse a tutela nella comunicazione tra l'istituzione e i cittadini ed assicurare pari dignità d'uso fra le lingue ammesse a tu- določenim delom sodne oblasti. Procesi so njegova primarna skrb, kar je za predsednika neke vlade povsem nenormalen položaj. Zanimivo pa je, da se je bes proti Craxiju spremenil v podporo Berlusconiju. Očitno je, da močni družbeni segmenti potrebujejo tišino in nevmešavanje v posle, ker bi jim vračanje v legalnost odvzelo gospodarsko, politično in družbeno moč. Želijo si šibko in politiki podložno sodstvo. “Normalizacija” spajanja med politiko, poslovnim svetom ter ilegalnimi organizacijami in metodami dela niti ni več izključen prostor desnice, ampak se dogaja prečno. Navadni državljani, civilna družba doživljajo vse to dogajanje, ki izpodjeda pravno državo, pasivno, brez začudenja ali zgražanja. Razumem bolečino starih očetov Italije, kot sta Ciampi in sam Napolitano, ki jih sodobnost lahko le razočara in boli. Kljub temu pa parlament melje zakone “ad per-sonam”, podjetniki in rent-niki, vsaj tisti, ki to zmorejo, kopičijo in utajujejo, ugledni gospodje živijo dvojno življenje: med častitljivostjo družine ter dnom prostitucije in kokaina, politični boj pa se že na krajevni ravni vedno bolj krči na interese, na mesta, na to, komu bo uspelo priti na kako donosnejšo funkcijo, kot je npr. mesto deželnega svetnika. Niti ni tako bistveno, s kom in kako. To je pač oblast, bi rekli, zaskrbljujoče je, ko se vedno manj ljudi zgraža, ali pa ko se, ko množica pokaže voljo po participaciji, se najde nekdo, ki pogasi stare ognje, ki so nekoč silili ljudi v politiko. tela e quella italiana. Non vengono finanziati progetti a carattere pluriennale, quelli finanziabili tramite altre leggi, e quelli di carattere meramente culturale. I progetti che prevedono l'uso scritto della lingua friulana devono rispettare le norme della grafia ufficiale, secondo quanto stabilito dal-l'art. 5, comma 4 della L.R. 29/2007 "Norme per la tutela, valorizzazione e promozione della lingua friulana". Le domande vanno indirizzate al Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero (SILCE) in Via Sabbadini 31, Udine. H1N1, chi può prenotare la vaccinazione Con le recenti disposizioni emanate dalla regione è ulteriormente aumentata la popolazione che può essere vaccinata per l’influenza A/H1N1. Le persone appartenenti alle categorie indicate nella tabella, previa telefonata al numero 0432 50 31 34, possono immediatamente prenotare la vaccinazione. Sono ancora liberi diversi posti per vaccinarsi anche in questo fine settimana: dei 1400 posti disponibili da venerdì 20 a domenica 22 nelle 5 sedi sul territorio dell’ASS4, sino a mercoledì sera ne sono stati prenotati poco più di 350. Si ricorda che l’accesso tramite le agende di prenotazione, che garantisce la vaccinazione negli orari stabiliti, sarà attivo sino al 20 dicembre 2009. Chi volesse vaccinarsi dopo questa data dovrà accedere direttamente al servizio vaccinazioni del dipartimento di prevenzione. Purtroppo in questa fase non è possibile ancora vaccinare i soggetti sopra i 65 anni anche se sono affetti da particolari patologie in quanto è necessario seguire il piano di progressivo ampliamento delle categorie che è stato predisposto dal Ministero della salute. In questo senso, peraltro, questo progressivo ampliamento sta già avvenendo: adesso la vaccinazione viene offerta anche al personale delle scuole, dei trasporti, delle poste, ai donatori di sangue ecc. È possibile che il prossimo step siano i bambini, i giovani e gli adulti sani. Sta funzionando egregiamente il servizio di risposta telefonica gestito da Televita spa che effettua le prenotazioni e che riceve giornalmente circa 200 telefonate. Grazie anche all’attivazione del numero verde regionale 800 007 800, che fornisce informazioni generali sulla vaccinazione e sull’influenza, il servizio del numero telefonico dell’ASS4 (che inizialmente aveva ricevuto anche 400 chiamate al giorno) è diventato più appropriato e funziona prevalentemente per le prenotazioni. Attualmente il telefono è quasi sempre libero ed i tempi di attesa sono molto brevi. Quando gli operatori non sono in grado di rispondere ai quesiti, vengono fatti i necessari approfondimenti con gli specialisti e l’utente viene richiamato. Interreg [IV Slovensko deželno gospodarsko združenje RSCQM cum-uAfriibrao Invito al I Vabilo na Matchmaking del progetto I projekta Interreg IV Italia-Austria 2007-2013 A - A TOURISM Alpen-Adria-Tourismus / Turismo Alpe-Adria / Turizem Alpe Adria Martedì, 1 dicembre alle ore 15.30 I Torek 1. december 2009 ob 15.30 Ristorante Albergo - Restavracija Hotel AL VESCOVO PULFERO I PODBONESEC - UD - tel. 0432726375 Primo incontro informativo sul progetto in FVG. Sono invitate le strutture ricettive e operatori turistici delle provincie di Gorizia ed Udine, in particolare del Cividalese e della Valli del Natisone // Prvo informativno srečanje o projektu v FJK. Vabljeni gostinski in turistični operaterji iz goriške in videmske pokrajine, še posebej iz Nediških dolin in Čedajskega območja. Per informazioni e conferma presenze - za informacijie in potrditev prisotnosti: URES Cividale t/f 0432730153, serviscividale@servis.it. Trieste tel. 0406724824, info@ures.it / www.ures.it INFO: ASCOM GO tel. 0481532499 fax 0481547052, roberto.gajer@ascomgorizia.it / www.ascomgorizia.it Possono presentarle Enti locali, Ass e Camere di commercio Legge 482, domande entro il 15 dicembre Gli Enti locali, le Aziende per i servizi sanitari e le Camere di commercio del Friuli Venezia Giulia possono presentare domanda di contributo ai sensi degli articoli 9 e 15 (uso delle lingue minoritarie nella Pubblica Amministrazione) della legge 482/99, entro martedì 15 dicembre. — Aktualno-------- Izguba delovnih mest za manjšino je nesprejemljiva novi matajur Četrtek, 26. novembra 2009 5 s prve strani Molinarov predlog nadalje viša SSG-ju prispevek za leto 2010 iz 484.800 evrov na 700.000 evrov. Vsem ostalim ustanovam, ki so v posebnem seznamu, pa krči prispevke. Večina teh ustanov ima stalno zaposlene ljudi. Pet-indvajsetodstotno krčenje bi pomenilo kakih 20 odstot-kov delovnih mest manj. Nekatere ustanove so že danes na proračunskem robu. Lahko navedemo nekaj primerov. Primorski dnevnik bi prejel 114.000 evrov manj, Goriška Mohorjeva 59.000 manj, Glasbena Matica 222.500 evrov manj, Glasbeni center Emil Komel 64.600 evrov manj, Novi Matajur 50.000 manj itd. Seveda se številke nanašajo na lansko vsoto. Kdor je lani več dobil, bo zdaj bolj oškodovan, ker se krčenje računa na podlagi odstotkov. Že v teh nekaj številkah pa je kar lepa kopica delovnih mest manj. Odbornik Molinaro je povedal, da je iz deželnih fondov ohranil za SSG lanskih 250.000 evrov, medtem ko je znižal podporo vsem ostalim deželnim gledališčem. Istočasno pa je deželna vlada izničila finančno dotacijo Sklada FJK za slovensko manjšino, ki ga je ustanovil deželni odbor Riccarda Illyja. To pomeni 230.000 evrov manj za našo skupnost. Če nismo povsem slepi, je deželna vlada res ohranila za SSG 250.000 evrov, iz sklada za Slovence pa istočasno vzela 230.000 evrov. To pomeni, daje dala iz lastnega žepa, in torej ne iz zakona št. 38 (ti fondi prihajajo za manjšino iz Rima), 20.000 evrov. V bistvu je Dežela dala iz svojega to, kar je odvzela Slovencem. Takšne porazdelitve in čaranja so za slovenske organizacije povsem nesprejemljiva. Kriza Slovenskega stalnega gledališča je bila res v ospredju medijske pozornosti. Krajevne ustanove, ki so ustanovne članice SSG (Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK) res niso prispevale tega, kar jim je veleval zakon. Sedaj pa ne more deželna vlada reševati SSG skoraj v celoti s sredstvi manjšine, oziroma odvzeti sredstva več kot dvajsetim organizacijam in sprožiti val odpustov. Na ta način bi padli v vodo tudi sporazumi za gledališče, ki so bili doseženi s posredovanjem tržaškega prefekta. Je bilo vse delo zaman? Toliko manj so pripravljeni sprejeti takšne diktate z vrha Slovenci v videnski pokrajini. Res je, da so dobili državno šolo v Špetru, obenem pa se je pričelo rahljati ostalo organizirano življenje. SLORI je zaradi prisilnega štedenja že zaprl urad v Čedadu, Slovensko stalno gledališče je v Benečiji dokaj redek gost. Kje bo krčila osebje in delo Glasbena Matica, ki je v Benečiji uspešno prisotna? Po katerih društvih bo padla sekira? Društva bodo prejela 191.800 tisoč evrov manj. Ne verjamemo, da se bodo klestenju izognili Benečija, Rezija in Kanalska dolina. Kaj bo z Inštitutom za slovensko kulturo, ki mu sicer namenjajo prostor, ki pa ne bo nikoli povsem njegov? Kakšen smisel bo imela šola, če bo okoli nje zemlja vedno bolj prazna in pusta? Tokrat gre probleme jemati resno, določenih namenov pa se je treba bati. Ruben Specogna alle finali nazionali della “Start Cup 2009” Intervista con il ricercatore trentaduenne delle Valli del Natisone r Si terranno il 3 ed il 4 dicembre a Perugia le finali nazionali della Start Cup 2009 - Premio nazionale per l'innovazione alle quali quest'anno partecipa anche un ricercatore valligiano. Si tratta del trentaduenne Ruben Specogna, dottore in ingegneria elettronica e ricercatore dell'Università di Udine che, nonostante la ancora giovane età, ha già riscosso moltissimi successi nel campo dell’elet-tromagnetismo computazionale, ultimo dei quali il 5. posto ottenuto nella Start Cup regionale con il progetto Ironscan. In questi giorni Ruben si trova in Brasile dove ha partecipato alla più importante conferenza di elettro-magnetismo computazionale al mondo. Si tiene ogni due anni in continenti diversi e vi si riuniscono oltre seicento professori provenienti da tutto il mondo. Il ricercatore valligiano ha già partecipato a due precedenti edizioni, quella del 2007 svoltasi ad Achen in Germania, e quella del 2005 in Cina. “Ma questa volta la conferenza avrà per me un valore speciale. Per la prima volta farò infatti parte del cosidetto “editorial board” che revisiona gli articoli proposti e sceglie quali pubblicare. Ciò mi riempie di orgoglio anche perché è insolito che questo traguardo venga raggiunto da giovani ricercatori. Il mio professore, ad esempio, ha ottenuto questo posto a 45 anni,” ci ha raccontato Ruben qualche giorno prima di partire per il Brasile. Cos’è l’elettromagnetismo computazionale ? “Si tratta di risolvere dei problemi di elettromagnetismo con il computer. Prima bisogna modellare matematicamente i campi elettro- magnetici e poi scrivere un programma per il computer che possa risolvere i problemi. Questo deve poter essere usato anche nell’industria per riuscire ad ottene- con dei dispositivi di rilevare i difetti che le macchine producono nei tubi di metallo. In questo modo quelli difettosi possono essere scartati prima di essere venduti.” Rientra nel campo della diagnostica non invasiva anche il progetto Ironscan presentato alla Start Cup di quest’anno? “Esatto, ma in questo caso si tratta di analizzare i muri di calce struzzo. Appoggiando il dispositivo sul muro si riesce a ricostruire sul computer l’immagine di tutti i metalli presenti nel muro. Insomma, possiamo vedere com’è fatto e se può Ruben Specogna re i finanziamenti necessari per continuare a svolgere le nostre ricerche. Io e i miei colleghi da cinque anni col-laboriamo soprattutto con la Danieli Automation di But-trio. Usiamo campi elettromagnetici per la diagnostica non invasiva, cioè cerchiamo essere utilizzato o dev’essere demolito. Questo tipo di dispositivo può essere utile anche per la verifica del rispetto della normativa antisismica. È proprio per questo che ci hanno conferito anche il premio speciale Idee per il terremoto.” Il 2009 è stato per lei un Pismo uredništvu Z digitalnim sistemom bo Benečija še naprej brez slovenskih programov? Spoštovano ravnateljstvo tednika “Novi Matajur”! Vsi vemo, da bosta pred koncem naslednjega leta (december 2010) naša dežela in tudi Republika Slovenija spremenili način oddajanja svojih televizijskih programov in u-vedli digitalni sistem. Danes ni mogoče povsod v Benečiji gledati slovenskih programov, in tudi kjer imamo pokritost signala (npr. v Barnasu, ne vem kje drugod), je to, kar vidimo zelo “motno”. Pravili so mi, da se to dogaja tudi zaradi analognega signala in da naj z digitalnim tega problema ne bi smelo več biti (vse programe, kijih bomo imeli, bomo gledali kot današnji RAI); moj prijatelj je tudi dodal, da on, ki živi v Čedadu in je že kupil digitalno televizijo, ne vidi več TV Koper (znanega signala, ki ga tudi sedaj lahko vidijo številni ljudje v celi Furlaniji) in s tem tudi drugih lokalnih programov (kot npr. TeleFriu- li), ki so se prej slabo videli. Jaz sem zaskrbljen, ker sem se spomnil, daje TV Koper že pred nekaj leti postal program v okviru RTV Slovenije: poiskal sem na spletu in dobil dve povezavi, eno v italijanščini (www.dgtvi.it/dgtvi/copertu-ra.aspx?TRS_ID=1550000), in drugo v slovenščini (dvb-t.apek.si/dvb_t_v_tujini -preberite na koncu druge strani! ! ! ), kjer sem razumel, da je to, kar sem mislil, pravilno. Ko bomo končno spremenili našo televizijo, ne bomo več imeli nobenega slovenskega signala (ki ga kljub motnji lahko gledamo z barvami in z zvokom), ker signal ne prihaja iz italijanske antene ampak iz neke slovenske, za katero ne vem, kje je (Kanal? Brda? Tolmin?). Pišem Vam, da bi vedel, če sem pravilno razumel ali se motim, ker bi bil res žalosten brez slovenskih programov, ki jim skoraj dnevno sle- dim. Ne vem, zakaj o tem nisem doslej bral ničesar na vašem tedniku in mislim, da bi se morali boriti z večjo močjo za pravico, da bi imeli tudi v Benečiji (kot v Trstu in v Gorici) stalne slovenske programe z odlično vizualno kvaliteto. Med temi tudi slovenski RAI3 bis, katerega signale bi morala že nekaj let oddajati antena pri Purgessimu. Lep pozdrav, Giovanni Banelli Zahvaljujemo se za to pismo, ki postavlja resno “staro” vprašanje vidljivosti slovenskih tv programov v Videnski pokrajini in hkrati odpira novo. Odgovorov nimamo, se pa bomo spet pozanimali pri vodstvu RAI in obenem na to opozorili slovenska deželna svetnika in slovensko senatorko, od katerih pričakujemo, da bodo politično vprašanje odprli na inštitucionalni ravni (jn). Sloveno, la Regione ha approvato i progetti La Giunta regionale ha approvato la scorsa settimana su proposta dell'assessore regionale alla Cultura, Roberto Molinaro, gli elenchi per il 2009 dei progetti relativi all'uso della lingua slovena nella Pubblica amministrazione del Friuli Venezia Giulia. L'approvazione è necessaria ai fini dell'assegnazione alla Regione dei contributi annui statali di cui all'articolo 8 della legge 38 (Norme a tutela della minoranza linguistica slovena della Regione Friuli Venezia Giulia) per l'uso dello sloveno nella PA. L'entità complessiva delle risorse necessarie all'attuazione dei menzionati progetti ammonta a 2.169.573 euro. Il primo elenco riguarda i programmi presentati dagli Enti pubblici (Comuni, Province, Comunità montane, ASS, CCIAA, ARPA FVG) per un importo complessivo pari a 1.326.387 euro. Il secondo elenco concerne i progetti presentati direttamente dall'Amministrazione regionale per un importo complessivo pari a 702.085 euro. Il terzo elenco si riferisce invece ai programmi della Provincia di Gorizia e dei Comuni di Dui-no-Aurisina, Resia, Monfalcone, Faedis e Tarvisio per un importo complessivo pari a 141.100 euro. Gli elenchi, in merito ai quali ha già espresso parere favorevole la Commissione regionale consultiva per la minoranza slovena, verranno ora trasmessi alla Presidenza del Consiglio dei Ministri (Dipartimento per gli affari regionali) ed al Comitato paritetico istituzionale per i problemi della minoranza slovena. anno particolarmente fortunato. A gennaio ha partecipato anche ad un workshop all’Accademia dei Lincei a Roma. “Vi abbiamo partecipato con il professor Trevisan e il nostro dipartimento ha contribuito ad organizzare il ciclo di conferenze internazionali. È stata un’esperienza molto stimolante.” Il successo di un ricercatore si vede anche dal numero di articoli che riesce a pubblicare su riviste internazionali. Qual è la sua media annuale? “Direi circa sei all’anno dato che nei primi anni pubblicavo di meno. In totale hanno passato la severa revisione una cinquantina di miei articoli, il che è un buon risultato. Le revisioni durano di solito da sei mesi ad un anno e mezzo e non è facile superarle, soprattutto per quanto riguarda le riviste di qualità più elevata.” Quest’anno ha iniziato anche ad insegnare... “Sì, insegno compatibilità elettromagnetica che studia come progettare dispositivi elettronici in modo da evitare interferenze tra loro. Se un computer portatile, ad esempio, è costruito male, può spegnersi o funzionare male se qualcuno passa vicino con il cellulare che an-ch’esso trasmette onde elettromagnetiche.” Le piace insegnare? “Preferisco dedicarmi alla ricerca, ma bisogna fare un po’ di tutto.” In Italia però è molto difficile trovare i finanziamenti per la ricerca... “La situazione purtroppo rispetto agli anni passati è ancora peggiorata con la crisi finanziaria. Dallo Stato non arriva praticamente nessun contributo. E la nostra università è anche penalizzata dal fatto che è piccola rispetto ad altre più grandi, anche se noi siamo più produttivi. Per il momento la meritocrazia sicuramente non c’è e dubito che mai ci sarà. Perciò cerchiamo di reperire i fondi necessari con progetti nazionali e internazionali. Abbiamo anche vinto tre progetti di rilevanza nazionale, i cosiddetti PRIN, sempre nell’ambito della diagnostica non invasiva e dell’elettromagnetismo computazionale. Ciò porta finanziamenti per due anni. Inoltre possiamo contare sull’ottima collaborazione con la Danieli Automation. Quando è finita la mia borsa di dottorato il mio stipendio è stato praticamente coperto completamente con il contributo dell’azienda friulana.” Tanti ricercatori italiani si trasferiscono all’estero. Lei non ha mai pensato di lasciare l’Italia? “All’estero ci sono già stato ed è stata per me una fortuna ed un’esperienza molto formativa. Le condizioni di lavoro sono migliori rispetto all’Italia. Ho passato un po’ di tempo in Finlandia, a Boston e per un anno intero sono stato anche a Liegi in Belgio. Non ho mai pensato però di trasferirmi definitivamente all’estero, quest’idea non mi piace.” (T.G.) Četrtek, 26. novembra 2009 Trpko sosedstvo je knjiga, ki predstavlja zgodovino odnosov med Italijo in Slovenijo zadnjih 55 let, od konca druge svetovne vojne do sprejetja zaščitnega zakona. Njen avtor je Jože Šušmelj, človek z dolgoletno diplomatsko kariero, kije strokovno sledil bilateralnim odnosom in problematiki slovenske manjšine in njene zaščite še posebej. Bil je zadnji jugoslovanski in prvi slovenski generalni konzul v Trstu in je torej v tisti delikatni funkciji doživel razburkano in težko obdobje, ko je razpadala ena država in se rojevala nova, samostojna republika Slovenija. Bil je tudi član in predsednik slovenskega dela komisije za uresničevanje Videmskega sporazuma. V Rimu je intenzivno spremljal trnovo pot našega zaščitnega zakona v parlamentu, imel je tudi priložnost, deje poglobil določene tematike v knjižnici Farnesine s pogledom, tako rekoč, z druge strani. V knjigi torej obravnava vprašanja, ki so zanimiva za ljudi, ki živimo ob meji, posebej za Slovence v Furlaniji Julijski krajini, saj se danes kot včeraj kvaliteta odnosov med sosedoma odraža v našem vsakdanjem življenju. Koliko zanimanja je za ta vprašanja se je pokazalo tudi 12. novembra v Špetru, v slovenskem kulturnem centru, kjer je bila na pobudo Slovenske kulturno - gospodarske zveze dobro obiskana V Špetru so na pobudo SKGZ predstavili knjigo Jožeta Šušmelja Trpko sosedstvo 0 polstoletnih dvostranskih odnosih z zaskrbljenostjo zaradi sedanjih zastojev Ob avtorju sta o knjigi spregovorila senator Miloš Budin in predsednik SKGZ Pavšič predstavitev Šušmeljeve knjige. Knjiga je bila tudi priložnost za širše razmišljanje o dvostranskih odnosih vse do aktualnih vprašanj, kot je plinski terminal v tržaškem zalivu. Ob samem avtorju so v Špetru spregovorili predsednik SKGZ Rudi Pavšič, slovenski senator Miloš Budin, v razpravi, ki je sledila se je oglasil tudi senator in bivši evropski poslanec Mitja Volčič. Večer je povezovala naša urednica Iole Na-mor. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je najprej zahvalil Jožetu Šušmelju za delo, ki ga je opravil v korist slovenske manjšine v FJK, pohvalil je njegovo umirjenost v ocenjevanju dogajanja in odnosov med državama ter dej al, da nas s tem delom avtor postavlja na trdna tla tudi glede dogajanja zadnjih časov, ko je med FJK in Slovenijo premalo odnosov, leti pa ne održajo evropskega duha. Preveč je pogledov nazaj, je poudaril Pavšič, in vsi zamujamo veliko priložnosti. V svoji analizi odnosov med sosedoma je bil Šušmelj dobrohoten in umirjen po oceni Miloša Budina. V njegovi knjigi so lepo analizi- rani mehanizmi v eni in drugi državi, ki so obremenjevali poskuse reševanja vprašanja meje po vojni. A prisotna je bila zavest, je dejal Budin, da je treba reševati odprta vprašanja politično. Tako je Moro za pogajalca imenoval direktorja industrijskega ministrstva, namesto diplomatov, ki bi stvar zavozili. Politika uravnovešenosti je prišla do izraza tudi pri dedičih krščanske demokracije, pri pripadnikih Ude, ki so glasovali proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino, a so s svojo prisotnostjo zagotovili legalno število in torej iz- Senator Miloš Budin (z leve), avtor knjige Jože Šušmelj, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in Iole Namor glasovanje zakona. V mednarodnih odnosih je bila slovenska manjšina vedno prisotna, je nadaljeval svoje razmišljanje Budin. Osimski sporazumi niso zaobjeli natančnejših določil glede zaščite manjšine, kar je Jugoslavija zahtevala, ker se je Italija temu upirala in se sklicevala na mednarodne dokumente, češ, daje zaščita notranja zadeva. In to je pravilno, je dejal Budin, vsaka država naj skrbi za svojo manjšino na jezikovni in kulturni ravni. Manjšina ne sme biti percepirana kot politični podaljšek v drugi državi. Na našem prostoru se oblikuje evropska prihodnost, je še poudaril slovenski senator, to je naša obveza in dolžnost. Meja je bila odpravljena in treba je graditi enoten prostor, kjer se bodo razvile notranje relacije, ki ga bodo naredile uspešnega. Danes prevladujejo parcialni interesi, pristranske dobrine, ki jih je težko preseči, je dejal Budin, a svet napreduje tam, kjer se vrednotijo skupne dobrine. Posameznih poglavij polstoletne zgodovine se je nato dotaknil sam avtor knjige, Jože Šušmelj. Berlinski zid je na tem prostoru padel takrat, ko je bil sprejet Videmski sporazum, je dejal Šušmelj. Kljub temu, da sta si stala nasproti dva vojaška bloka, je prišlo do odprtja 54 mejnih prehodov, ki so omogočili stike med ljudmi ob meji. Vprašanje zaščite Slovencev je bilo vseskozi aktualno v bilateralnih odnosih, je dejal, omenjeno je bilo tudi v Oglejskem sporazumu, ki ga je Peterle parafiral, nakar je bil v Sloveniji zavrnjen, bi pa skrajšal pot Slovenije v Evropsko unijo. Sledila je razprava tudi o sedanjih dvostranskih odnosih, v katero so med drugim posegli Mitja Volčič, Livio Semolič in Marjan Bevk, ki je poudaril, da je v odpravljanju pregrad in ustvarjanju enotnega prostora najbolj smotrno in perspektivno vlagati v mlade ljudi, kot se že dogaja med Nadiško in Soško dolino. V Interreg programu 2007 - 2013 Sodelovanje univerz V programu čezmejne kooperacije Italija - Slovenija Okrepiti sposobnost privlačnosti in kompetitivnost čezmejnega območja, zagotoviti trajnostno teritorialno integracijo, povečati razvoj družbe, ki temelji na znanju ter izboljšati kooperacijo na socialnem in kulturnem področju. Gre za cilje novih raziskovalnih projektov, ki so jih pred kratkim predstavili v Trstu. Z njimi tržaška univerza sodeluje pri Programu čezmejne kooperacije Italija-Slovenija (Interreg 2007-2013). Tržaško vseučilišče aktivno sodeluje pri tej pobudi s 57 projekti (na skupnih 304). Raziskovalnim dejavnostim bo v tem kontekstu namenjenih 12 milijonov evrov. Raziskovalci, ki prihajajo iz vseh disciplinskih območij vseučilišča, bodo v tem okviru sodelovali ž več kot sto partnerji. Projekti ponujajo razmislek o vlogi vseučilišč znotraj družbenoekonomskega konteksta, v katerem delujejo, dokazujejo središčnost univerzitetnega sistema v tej stvarnosti in moč deželnega univerzitetnega sistema. Iniciativa, pri kateri sodeluje 5 italijanskih in 2 slovenski vseučilišči, združuje akterje in kompetence, ki se večkrat ne poznajo in torej ne dialogirajo. Na predstavitvi so spregovorili o pro- jekut Simcro, ki zadeva ustanovitev mikro-analiti-čnega italijansko-sloven-skega programa za aplikacije na bio-tehnološkem, zdravstvenem in okoljskem področju. Program o kooperaciji čaka sedaj na dokončno oceno. Pismo iz zamejstva Po zaslugi urednice Špele Mrak je od 31. oktobra možno poslušati na valovih radia Alpski Val (88,3-105,1 Mhz) oddajo Pisma iz zamejstva. Oddaja nastaja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra oz. beneških kulturnih delavcev in animatorjev in poroča o dogajanju med Slovenci videnske pokrajine. Oddaja gre v eter vsako soboto ob 9.15. Od 6. do 16. ure lahko spremljate skupni program radia Alpski val in radia Odmev v regionalnem programu Primorski val. Med 16. in 20. uro pa spremljate program radia Alpski val. Cesto Volče - Solarje naj bi do konca leta končno postala državna Cesta, kije zares zbližala ljudi ob meji Prejšnji teden pomemben sestanek na pobudo poslanca magistra Vasja Klavore Veliko je seveda pomagalo zbrisanje meje med Italijo in Slovenijo, ko smo se lahko vsi začeli brez skrbi in brez dokumentov sprehajati po Kolovratu. Tisto, kar pa je zares zbližalo ljudi je cesta, ki povezuje Solarje in Volče, saj je najkrajša povezava med Benečijo in Soško dolino. Vse vec ljudi se po njej premika v obe smeri in vse več ljudi iz dreških vasi se vozi po nakupe na slovensko stran, saj je Tolmin dosti bližji kot Čedad. Cesto pa nihče ne vzdržuje, ker je brez “gospodarja”. Slovenska država, ki je za njeno gradnjo vložila skoraj pet milijonov evrov, je cesto dokončala že lanskega maja. Opravljeni so bili tehnični pregledi in cesta ima uporabno dovoljenje, kar pomeni, da so bila dela dobro opravljena. A vse se je zataknilo na birokratski ravni, cesta še danes nima kategorizacije in zaradi tega dolžan vzdrževati. Dosedaj so zanjo skrbeli na lastno iniciativo, kolikor so le mogli, domačini iz Volč. Na cesto je padalo kamenje in tudi voda je zaradi zamašenih odtočnih kanalov povzročila precej škode. Pred nekaj dnevi pa je dokončno prišlo na pobudo poslanca Vasja Klavore do pomembnega sestanka, ki bo končno, kot kaže, premaknil vso stvar z mrtve točke. Na njem so bili med drugimi tolminski župan Uroš Brežan in dreški podžupan Ugo To- Decembra 2007: župana Brežan in Donati dvigata rampo na mejnem prehodu na Solarjih, spodaj plazova na cesti Volče-Solarji masetig in vodja investicij za zahodno Slovenijo na Direkciji za ceste Božo Kordin. “To je cesta državnega pomena”, je na sestanku dejal poslanec Klavora, kije omenil tudi njen pomen za povezavo Benečije in slovenske manjšine s Posočjem. Cesta ne izpolnjuje kriterijev za državno cesto, je pojasnil Božo Kordin, po vsej verjetnosti pa bo kategorizirana kot državna in to do konca leta, je napovedal. Na sestanku so opozorili tudi na stometrski pas mejnega prehoda na Solarjih, ki je preozek in kjer nameravajo zrušiti nekdanjo cari-narno, kot je povedal župan Brežan. Na drugem koncu ceste pa bodo ob koncu letošnje zime uredili priključek na glavno cesto proti Kobaridu. v Sola Noi, alunni di quinta, assieme ai nuovi arrivati Un pomeriggio all’insegna dell’allegria e della collaborazione L’anno scolastico presso la nostra scuola ti, ci siamo impegnati ad organizzare un piasi è aperto all’insegna dell’allegria e della cevole pomeriggio per i nuovi arrivati: i collaborazione. Noi alunni di quinta infat- bambini di prima. Naturalmente hanno partecipato tutte le classi, ciascuna con un pensiero speciale. Noi, che ci eravamo suddivisi i compiti in piccoli gruppi, abbiamo realizzato cartelloni, disegni, elaborato interviste, inventato filastrocche e predisposto un percorso di scuola guida a premi in modo da far conoscere le regole fondamentali della scuola attraverso il gioco. Abbiamo anche pianificato una scaletta in modo che tutto filasse liscio come l’olio. Naturalmente, gli abili presentatori si sono dimostrati all’altezza del compito! La festa si è conclusa con un trenino guidato dal nostro fisarmonicista “ufficiale”. Grazie a questa bella iniziativa ci siamo resi conto di aver catturato l’attenzione e l’affetto dei “primini”. Classe quinta Scuola primaria bilingue Praprotno seme ima čudežno moč... Nadaljuje se DELAVNICA REZIJANSKIH PLESOV, ki jo prireja Inštitut za slovensko kulturo od 18.30 do 20.00 v slovenskem kulturnem prostoru v Špietre v petek, 27.11., v četrtek 3.12. in zadnja lekcija v petek 11.12. Bila je kresna noč. Neki kmet je hodil po gozdu in iskal vola. Žival mu je pobegnila v hosto še za dne, v trenutku, ko se je zkleknil pod košato bukev, da bi si odpočil. Ure in ure jo je že iskal. Utrujen in naveličan se je ravno hotel odpraviti proti domu, bilo je okoli polnoči, ko je nenadoma zaslišal sovo, ki mu je v svojem ptičjem jeziku povedala, kje je obtičal vol. Kmet ga je zlahka našel. A to še ni bilo vse. Domov grede je pod koreninami nekega hrasta zagledal skrit zaklad, čeprav je bil ta zakopan globoko pod zemljo. Čudna reč! Ko je kmetič prišel domov, je vola brž zaprl v hlev, ženi pa naročil, naj mu prinese lopato in veliko vrečo. »V gozdu je nekdo zakopal skrinjo zlatnikov,« je še pristavil. »Samo odkopljem jo pa bova obogatela, da nama ne bo treba več delati. Kar grem!« »Preobuj se, za božjo voljo,« je vzkliknila žena, »saj si moker do kolen.« Možu se je resda mudilo, toda z ženo se ni hotel spreti. Ubogal jo je in si obul čiste nogavice. Njegov sprehod v gozd se je nato končal kaj jalovo: zaklada ni našel in tudi sove, ki je letala nad njim in mu nekaj dopovedovala, ni več razumel. Seveda, ko pa je praprotno seme, ki mu je padlo v škorenj, ostalo v mo- krih nogavicah! Čarovnije je mu je padlo v čevelj ali v neviden, kar zna biti prav bilo konec. obleko. zabavno... Ja, praprotno seme ima Srečnež potem vse vidi in (Iz Galeba štev. 2/2009, čudežno moč. A ne kadarko- sliši in razume celo jezik besedilo: Klarisa M. Jova- li, samo na kresno noč in sa- rastlin in živali. novič, ilustracija: Veno Domo tedaj, če človek ne ve, da Včasih postane tudi sam lene) SVET MIKLAVŽ pripelje v ŠPIETAR - SAN PIETRO AL NATISONE slovenski kulturni center/centro culturale sloveno petek/venerdì 4.12.2009 - ob/alle 17.00 Mešani komorni zbor _ Coro misto da camera Ljubljanski madrigalisti KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI V PESMI, BESEDI IN SLIKI je odprt vsem - ni vstopnine Il concerto »In viaggio con la canzone popolare« che presenta tutte le regioni della Slovenia attraverso il canto e le immagini, è aperto a tutti con ingresso gratuito Na koncu SVET MIKLAVŽ obdari vse te pridne otroke INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO - GLASBENA MATICA ŠpETER - KD IVAN TRINKO Četrtek, 26. novembra 2009 Fundacija poti miru v Posočju prireja v svojih prostorih v Kobaridu tri zanimive zimske kulturne večere. Prvi bo na sporedu že danes, četrtek, 26. novembra, ko bo ob 19.30 koncert priljubljenega pevca Adija Smolarja. Slovenski kantav-tor bo na svojevrsten način predstavil svoje pesmi, s katerimi opozarja na družbene razmere doma in v svetu, dvojno moralo, krizo vrednot, a tudi na lepe plati življenja. Na drugem srečanju, v sredo, 16. decembra, ob 19.00, si bodo lahko gostje ogledali monodramo Sahib, --------------------------------Aktualno Zimski kulturni večeri na Fundaciji Poti miru ki govori o tem kako Evropejec na Balkanu vidi Balkan. Igro je po romanu Nenada Veličkoviča »Sahib - impresije iz depresije« režirala Ivana Djilas. Glavni junak monodrame Sahib (igra ga Branko Završan) je uradnik mednarodne organizacije v povojnem Sarajevu. Njegova naloga je civilizirati družbo davkoplačevalcev, da podpre take misije, svoje vtise o Balkanu pa pošilja ljubimcu v Veliko Britanijo. Gre za komedijo z veliko socialne, politične, seksualne in trpke resničnosti ter črnega humorja. Judje dolin! Od Tera do Karnahte Igor Cerno Fiorina Micottis Bakanka Terski večer tou Kobaridu Četartak, 19. novemberja 2009, tou Kobaridu, Guido Marchiol, Viljem Černo, Luisa Cher, Roberto Dapit so prestavili lieposti naše doline. Mladi Barske Glasbene Matice, ansambla Cunjarji anu Barski Oktet so poveselili večer z muziko anu s petjem. Barščica Marisa Cher je naredila dan poiskus frika s krompirjem. Itako smo se buojše spoznali z našimi bližnjimi iz Slovenije. Giovedì, 19 novembre 2009 a Kobarid/Caporetto presso la fondazione Poti Miru, la serata dedicata alla Terska dolina ha preso avvio in modo spumeggiante, grazie alla fisarmonica di Loris Cher, allievo della Barška Glasbena Matica. Subito dopo la musica, Zdravko Likar, prefetto di Tolmin, si è rivolto all’amico Viljem Cerno, operatore culturale della Terska dolina, chiedendogli di esporre i problemi che ha dovuto affrontare nella sua attività di difesa del patrimonio linguistico e culturale della bella dolina. Viljem ha spiegato: “La peggior piaga per le nostre valli è il nazionalismo. Il nazionalismo non è da confondere con l'amor di patria, che è valore, sentimento e perciò rispettoso di tutti. Il nazionalismo è una patologia, è una forma di odio che distrugge, che annienta, che disperde. I malati di nazionalismo, sedicenti ‘ponasciani’, spendono un sacco di energie per affermare che il nostro non è dialetto sloveno. Perché non è dialetto sloveno? Chiedo io. Perché se vai ‘di là’ non ci capiamo.” Sorridendo il prof, continua: “Eh, sì... infatti, se un abitante di Resia, della Terska dolina o delle Nediške doline malaugaratamente si trova a Tolmin e, assetato pronuncia queste parole in ‘ponasciano’: malo vode! Sem žejan! Nessuno lo capirà e creperà di sete! Allora, con tenerezza, provi a chiedere a questi sedicenti ponasciani che cos'è 'sto ponasciano’. Loro farfugliano qualcosa ...tipo... è protopaleoindigen-slavo. Ok. mi sta bene, dico io. E allora chiedo: ma cosa proponete, o strenui difensori del ponasciano, per valorizzare e tramandare il protopaleoindigenslavo? Reazione: occhi sbarrati pieni di stupore, bocche spalancate, lingue che si attorcigliano in strani suoni: mmm, heeee sibèno. E poi? E poi tanto, tanto silenzio. Il silenzio, però, lasciamolo ai sedicenti ponasciani ed alle tombe. La nostra comunità, invece, è viva ed oggi, più che mai dopo la caduta dei confini, vuole comunicare, esprimersi e mostrare a tutti la propria ricchezza fatta di arte, cultura e plurilinguismo.” Anche Luisa Cher del Center za Kulturne Raziskave di Bardo nel suo intervento sull'arte nella Terska dolina ha usato spesso la parola vita, in particolare, quando ha descritto le splendide Via Crucis custodite nelle Chiese di Bardo e Za-varh. “In queste opere” spiega Luisa, “tutta la comunità cristiana della Terska dolina legge la sua storia come la strada della fedeltà alla Parola, una strada percorsa di generazione in generazione, una strada faticosa, spesso dolorosa, ma il cui esito è certo ed è la Vita”. Il prof. Roberto Dapit, docente presso l’Università degù studi di Udine, ha aggiunto: “Il dialetto del Torre, sebbene sia meno conosciuto di quello parlato a Resia, è cosa preziosa, è poesia. La mancanza di una politica linguistica nelle Terske doline, purtroppo, ha danneggiato questo patrimonio linguistico. Ma ora, anche grazie agli strumenti legislativi in difesa della minoranza linguistica slovena, qualcosa si può fare, si deve fare per difendere tale ricchezza. Ai giovani studenti dev'essere data l'opportuni- tà di imparare bene la lingua a scuola: così si formeranno cittadini europei che parlano corretta-mente almeno tre lingue. Si darà, finalmente, l’opportunità ai giovani della Terska dolina di primeggiare per le proprie conoscenze e non di ‘vergognarsi’ di esse”. Il sindaco di Bardo, Guido Marchiol, conclude ringraziando il prefetto Likar per l’invito, con l’auspicio che la serata sia solo il primo passo verso un rapporto stabile di amicizia e collaborazione che, sicuramente, non farà fatica a nascere e svilupparsi data l'affinità di cultura e lingua che accomuna la Terska dolina ed i vicini sloveni. Il prefetto Zdavko Likar, a conclusione del Terski večer, dopo essersi complimentato coi giovani del Barski Oktet e della band Cunjarji che hanno animato la serata con canti e musica, ha auspicato una rinascita linguistica e culturale della valle, proprio grazie all'attività ed all'impegno dei giovani. A conclusione della serata Ma-risa Cher ha deliziato i presenti con un assaggio di frico. La specialità di Marisa è già conosciuta da queste parti. La cuoca della Terska dolina ha infatti ricevuto il primo premio della giuria alla festa del frico di Tolmin svoltasi a settembre. Che serata! Specialità culinarie, arte, musica, cultura, plurilinguismo. Questa Terska dolina ci piace! Polno veselja, Fiorina! Nedijo, 22. novemberja, po majši, naši te stari so se zbrali za juženo tou Teru. So se poklepetali ukop anu poslušali liepo muziko. Baršld Oktet jim je zapel vesele pie-sme. Administratorji Barškega Komuna, Guido Marchiol, Luca Balzarotti, Stefano Sgrazzutti so jim bili blizu ciel dan anu so jih pohvalili z liepimi regalji. Lietos so sousje še več veseli, za-ke Fiorina Micottis Bakanka-Dušeč je dopolnila 90 ljet: seje rodila tou Sedliščah 16. novemberja, lieta 1919. Polno veselja, Fiorina! Ciela Terska dolina na diela fiešto s ta-bon. Sem srietol Fiorino anu se jo uprašal, če me povij e kej svojà živ-jenja. Tuole mi je rekla: “Ko sem ba sčeratica to bo polno mizierje. Te mah so hodili ta tiemu, ki je snie-tol prej onj, za uzeti malo bore anu za ga snititi še par svoji hiši. Sousje so dielali te bot, še otroci so morali pomati. Ja se pomala tou hiši anu tou hlieve. Sem žaražala tou njivah. Ko sem bila stara 8 liet, sem šarpala travo s mojim očjon ta na Lanti. Sem se slabo presiekla no roko. Moj oča meje gai, naj se oščim na rano/ferido, kolè čon ozdraviti prej kuj se oženem! Pa ja sem obrietla no menho perje. Z njim sem se liepo obežala roko. To perje meje oščepalo. Moj čača je die-lal še tej fomar, je djelal čučino (calcina) tou Orjehuje. Dan bot, ko sem mu parnešlajesti, meje uprašal, če bi podkladala derva in daržala živ onj, ki ni miei ugasniti, zake on si je uzel drua diela. »Ja! « Sem mu rekla. Sem bila stara 10 liet. Pustil me je samo. Ko je prišel nazat, me je pohvalil: sem souse liepo naredila, tej če bi on stuorol. Sem bila tako vesela za pohvalo! Ko sem imela 14 liet, sem šla za deklo, tou Torin prej, tou Firence potem. To niebo liepo, sem bila tej dan štrument: se muorla djelati anu molčati. Jedne pohvale! Kar na učnela uera, nisem več šla za deklo. Sem se oženila, ko sem bila stara 22 liet.... Malo potem, moj mož Ridolf je bil kličen na uero. Buoh-loni, je paršol nazat živ! Po ueri, to bo težko živiti. Ridolf je šol po svetu. Ja sem morala sama dielati sje-no, mousti krave, dielati ser, kopati njive, vzrediti sine: jih imam čit-jeri! So me polno pomali še sed-liščice. Sem jim polno hvaležna za tuo! Lieto 1976 je potreslo. Tres je souse poder: hiše anu živjenje! Pa mi smo ostali, brez strahu, tou Sedliščah. Kle naje ma vas, imam polno dičar Sedlišča. Kle bom stala do konca!” Se polno liet, Fiorina! Se polno liet! Nova topografska karta Terskih Dolin Petak, 20. novemberja, so prestavili tou Špietru novo topografsko karto Terskih Dolin. Karta kaže naturalistične poti za se pohoditi na odpertem. Na njo so napisali še stara slovienska imena krajev. Publikacija je štrument za te interesani, ki nu čo buojše spoznate teritorij. Venerdì 20 novembre la Comunità montana Ter, Nediža in Brda in collaborazione con la Casa editrice Tabacco ha presentato a Špie- tar la terza edizione della carta topografica delle Valli del Torre. La carta indica in modo chiaro i sentieri, i bivacchi, i rifugi e persino gli agriturismi presenti nelle Valli. Non solo, riporta anche gli antichi toponimi e microtoponimi sloveni: Lanta, Kobilica, Maško Bardo, Kìsali-ca... Per i toponimi del Comune di Bardo, non ci sono stati problemi. Il prezioso lavoro di Pavle Merkù “La toponomastica dell’Alta Val Torre” pubblicato nel 1997 a cura del Comune ha reso semplice l’indicazione in sloveno dei nomi di luogo sulla carta. Per i comuni di Tipana, Fojda ed Ah-ten si è invece resa necessaria una ricerca “sul campo” che è stata condotta da Maurizio Puntin in collaborazione con Roberto Dapit. Il progetto della Comunità ha come obiettivo quello di fornire a tutti gli interessati uno strumento utile di conoscenza del territorio segnalando i diversi sentieri che lo percorrono e le sue specificità. Come ha spiegato Paolo Lombardo, Presidente Cai del Friuli Venezia Giuba, la presenza di itinerari naturalistici sul territorio è importante, non solo perché invita l’interessato o il turista a conoscere la bellezza delle nostre montagne, ma anche perché permette di preservare l’ambiente attraverso la cura e la manutenzione dei sentieri. Nel comune di Bardo, proprio di recente, sono stati sistemati quattro interessanti sentieri naturalistici: uno collega Njivica a Ter a ridosso del fiume Ter; un altro, da Ter conduce a Bardo via Klanac, per raggiungere Sedlišča e di nuovo Ter attraverso il Luskavac; un terzo si trova a Brieh e conduce al ponte romano; un quarto dalla Grotta Dovica conduce fino al paese di Zavarh. Il sindaco di Bardo Guido Marchiol ha espresso la volontà di coinvolgere il Cai per meglio segnalare e curare questi bei sentieri. “Il patrimonio ambientale, così come quello culturale e linguistico della Terska dolina” spiega il sindaco “sono risorse importanti da valorizzare per creare nuove opportunità di ricchezza e sviluppo per la nostra comunità. Per questo motivo l’Amministrazione comunale intende recuperare risorse col fine di difendere e valorizzare le peculiarità ambientali, culturali e linguistiche della Terska dolina”. Karte za posamezne prireditve stanejo 12 evrov, abonma za vse tri večere pa 30 evrov. Abonmaje naprodaj v Turistično informativnem centru Kobarid in Tolmin (odprto od ponedeljka do petka od 9:00 do 13:00 ure in od 14:00 do 16:00 ure ter v soboto od 9:00 do 13:00 ure) in v TIC-u Bovec (odprto vsak dan od 9:00 do 17:00 ure). Vstopnico za posamezno prireditev pa je možno kupiti le v TIC-u Kobarid. Več informacij na: (05) 3890166/67 ali fundacija.potimiru@siol.net Sedež Fundacije v Kobaridu Zadnji večer pa bo šele konec januarja, in sicer v petek, 29., ob 19.00. Občinstvu se bo s svojo spremljevalno skupino predstavil Peter della Bianca, kantavtor iz Bov- ca. Skupino Komikaze sestavljajo stand-up komiki, ki s svojo prodornostjo, svežino in odrskimi izkušnjami nasmeje tako gledalce, ki te zvrsti komedije še ne poznajo, kot tudi najbolj zahtevne sladokusce tega žanra. Kronaka Telovadnica na Lesah (Grmek) nedelja, 29.11.2009, ob 17.30 naj glas harmonike naprej odmeva v spomin na Antona Birtiča sodelujejo: učenci Glasbene Matice_Špeter Ansambel BENEŠKI FANTJE Antona Birtiča prijatelji harmonike in Birtičeve glasbe Kulturno društvo_Circolo di cultura Ivan Trinko pokroviteljstvo : SKGZ, ZSKD, Občina Grmek Glasbenik, pedagog, skladatelj, pesnik in publicist Anton Birtič se je rodil 26. maja 1924 v Mečani (Špeter), kjer je umrl 4. aprila letos. Študiral je glasbo v Čedadu in Ljubljani, kjer je tudi obiskoval predavanja na Pedagoški akademiji. V stiku s starejšimi beneškimi godci je zbiral, zapisoval in izvajal narodno pesem Benečije, kjer je znan kot prirejevalec beneških ljudskih pesmi za zbore in kot pedagog, ki je vzgojil na stotine harmonikarjev. Širša javnost pa ga pozna kot člana ansambla Beneški fantje, ki ga je ustanovil leta 1952. Njegove številne pesmi, skladbe za harmoniko, ki jih je opremil z lastinimi besedili, in njegove priredbe ljudskih pesmi so znane vsem Slovencem, vsem prijateljem harmonike in beneške glasbe. Ansambel BENEŠKI FANTJE Antona Birtiča je sestav petih glasbenikov, ki igra in poje izključno beneške pesmi, katere je napisal ali priredil beneški glasbenik Anton Birtič. Trije člani, ki so praktično vseskozi delovali z Antonom do njegove bolezni, so si zadali moralno nalogo, da obelodanijo njegovo neprecenljivo narodno blago - beneške pesmi. Tako nadaljujejo avtorjevo pot v istem stilu in le z delno spremenjenim imenom. Da Azzida in Umbria, una gita fuori... manubrio Una gita diversa quella organizzata dal GS Azzida alla fine di settembre. Sul pullman, oltre a valigie, borse, zaini, hanno caricato anche... mountainbike. Come mai? Ma perchè era una gita ‘mista’! La meta era l'Umbria e c'era l'opportunità di visitar- la in pullman, con fermate varie assieme ad una guida, oppure... in mountain-bike! Tanti hanno scelto questa possibilità e ne son stati davvero soddisfatti. Non meno soddisfatti i gitanti che hanno visto il bellissimo paesaggio di questa regione viag- giando comodamente seduti in pullman. Partiti da Cividale il 25 settembre, verso mezzogiorno erano ad Assisi, dove hanno pranzato tutti assieme. Poi le strade si sono divise: chi in mountainbike, chi in pullman, hanno proseguito la gi- ta attraverso questa bella terra. Sabato 26 settembre tappe a Pieve, Panicale e Perugia. Domenica 27 settembre il gruppo si è ricomposto e tutti assieme sono andati a Gubbio, per poi proseguire nuovamente... ognuno per la propria strada, ma ritrovandosi per pranzo per poi ritornare tutti assieme a casa, qualcuno con tanti chilometri di pedalate nelle gambe, altri più “riposati”, ma con tante cose belle da ricordare. Una parte di queste le vediamo nelle foto di Antonello. Cena di classe del 1957 Ci ritroviamo a Dughe, agriturismo La casa delle rondini, sabato 19 dicembre. Con accompagnamento di fisarmoniche. Prenota entro lì 12 dicembre ai numeri333.6455954 o 0432.724013 (Franco) ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO LABORATORIO ARTIGIANALE Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel./Fax 0432 727234 gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì V Sport Risultati______________________________ 1. Categoria Pagnacco - Valnatisone 0:2 Juniores Valnatisone - Chiavris 1:0 Allievi Valnatisone - Virtus Como 1:0 Moimacco - Donatello rinv. Giovanissimi Monfalcone - Moimacco 1:3 S. Gottardo - Valnatisone 5:1 Nuova Sandanielese - Moimacco rinv. Amatori Carrozzeria Tarando - Pizzeria le Valli 1:2 Sos Putiferio - Tramonti 2:1 Pizzeria Moby Dick - Savognese 2:1 Poi. Valnatisone - Over Gunners 0:0 Calcetto Boca Juniors - Paradiso dei golosi 4:7 Essiccatoio Dorbolò - Pura Vida Café 17:4 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Rive d’Arcano Juniores Reanese - Valnatisone Allievi Union ‘91 - Valnatisone Sacilese - Moimacco Giovanissimi Moimacco - Virtus Corno Valnatisone - Buttrio Moimacco - Rangers Esordienti OI3 - Audace Pulcini Extra - Audace Forum Julii/A - Audace/A Forum Julii/B - Audace/B Amatori Al Gambero Amaro - Pizzeria le Valli (28/11) Anni ‘80 - Sos Putiferio (27/11 ) Savognese - Adorgnano (28/11 ) Poi. Valnatisone - Orzano (28/11 ) Calcetto Paradiso dei golosi - Copia & Incolla (30/11 ) Merenderos - Artegna (30/11 ) Rivignanese - Essiccatoio Dorbolò (27/11 ) Classifiche 1. Categoria Caporiacco,24; Tarcentina 21; Valnatisone 19: Reanese, Paviese 16; Bujese 15; Riviera, Lavarian Mortean, Cassacco 14; Pagnacco 13; Ancona 12; Torreanese, Rive d’Arcano, Santamaria 8; Risanese 7; Moraro 5. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra 20; Riviera 17; OI3*, Valnatisone, Forum Julii 15; Serenissima 14; Arteniese 13; Tarcentina 10; Venzone 9; Chiavris, Reanese* 8; S. Gottardo 5; Prog&T 4; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 28; Manzanese 21; Donatello* 19; Muggia 18; Futuro Giovani 17;Tolmezzo Car-nia, Sacilese*16; Trieste calcio 15; Sangiorgi-na 14; Nuova Sandanielese 12; Moimacco* 9; Cormonese 3; I Falchi*, Pro Romans* 1. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 26 S. Luigi 24; S. Giovanni 23; Bru-gnera 19; Valnatisone 18; Pordenone* 17; Union ’91 16; Virtus Corno 14; Bearzi 10; Sesto Bagnarola 9; Pro Cervignano*, Pro Gorizia 7; OI3 4; Fiume Veneto Bannia 2. Giovanissimi (Regionali - Gir. B) Ancona 27; S. Luigi 23; Bearzi 19; Moimacco 18; Fiume Veneto, Union '9116; S. Canzian 13; Monfalcone, Azzanese, Ma-niago, Triestina 8; Opicina, Pro Romans 4; Rangers 3. Giovanissimi (Sperimentali - Gir. B) Virtus Corno 18, Pagnacco*, Tolmezzo C.* 15; Ancona* 12; Bearzi*, Nuova Sandanielese* 9; Spilimbergo* 7; Rangers 4; Moimacco* 3; S. Gottardo* 0. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3* 18; Lib. Atl. Rizzi* 15; Esperia 97*, Fo- rum Julii* 13; S. Gottardo*, Centro Sedia**, Serenissima* 12; Valnatisone** 9; Buttrio* 7; Chiavris**, Fortissimi 1; Reanese* 0. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Latt. Tricesimo, Warriors 11 ; Pizzeria Le Valli 10; Extrem, Al Gambero Amaro 8; Car-pacco, Cicconicco Villalta 7; Amaranto*, Anni ‘80 6; Sos Putiferio,Tramonti 3; Carrozzeria Tarando* 2. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Beivars 13; Turkey Pub, Dinamo Korda 10; Campeglio 9; Chiasiellis, Trattoria da Raffaele 8; Savognese, Pizzeria Moby Dick, 6; Adorgnano, Sammardenchia 5; Il Gabbiano, Pizzeria al sole due Tarcento 2. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Over Gunners* 11 ; Polisportiva Valnatisone* 10; Friulclean*, Racchiuso, Tuttomeccanica* 8; Orzano 7; Pingalongalong**, Monte-gnacco** 4; Collettivo Savio** 3; Enoteca Sandi* 2; Paura&Delirio 1. Le classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente - *una partita in meno, ** due partite in meno Nonostante molte assenze la formazione della Valnatisone allunga la sua serie positiva sconfiggendo la Virtus Corno Allievi, questa volta la zampata è di Bait La Valnatisone espugna il campo di Pagnacco - Bene !£fgj,£|t{| 3 § Moglie e marito campioni di mamtonina Alla mezza maratona di Palmanova, valida come campionato italiano CSI, oltre ai campioni keniani e atleti italiani di valore assoluto hanno brillato anche due stelle del Gruppo Sportivo Natisone di Cividale. Brunello Pa-gavino, 58 anni, e Eliana Tomasetig, 57 anni, nell’esaltante giornata della città stellata sono stati accomunati dal fatto di essersi laureati campioni italiani nelle categorie veterani e veterane e di essere... marito e moglie. È abbastanza inusuale avere due campioni nazionali nella stessa squadra, ma che questi siano anche coniu- gi è davvero raro. I due atleti civida-lesi si allenano nel campo di atletica del Civiform, dove il Gs Natisone del-l’allenatrice Paola Penso e della presidente Gabriella Rodante continua ad attrarre sempre nuove leve di podisti di tutte le età; anche ora, con condizioni climatiche abbastanza disagevoli, nel campo di Rubignacco ( a cui comunque è annessa la palestra dell’Istituto Tecnico Agrario per le giornate più proibitive) il martedì e giovedì dalle ore 18 oltre una sessantina di giovani e meno giovani si preparano per le imminenti campestri, per le corse su strada, per le maratonine, con esercizi ginnici, ripetute, sessioni su distanze brevi e lunghe. In Prima categoria la Valnatisone ha cancellato la deludente prestazione casabnga con il Moraro espugnando il campo del Pagnacco. Il riscatto dei valligiani è stato firmato dalla doppietta dell’attaccante Alberto Russo che ha realizzato un gol per tempo. Tra i ragazzi del presidente Andrea Specogna si è rivisto in campo, nella ripresa, il centrocampista Carlo Gazzino, assente per più di sei mesi a causa di un infortunio. Gli Juniores della Valnatisone hanno ottenuto un successo di misura sul Chiavris grazie ad un autogol degli udinesi. Due i legni colpiti dai valligiani ai quali manca un gioco di squadra, con alcuni elementi che puntano troppo al gioco individuale, un atteggiamento che non permette alla squadra di Pietro Dorigo di giocare in tranquillità. Se non segna il bomber Ca-pizzi, ecco pronta la zampata di Federico Bait che permette agli Allievi Regionali della Valnatisone di allungare la serie positiva fermando la Virtus Corno. Nella formazione, guidata da Luca Mi-chelutto, da segnalare le assenze di sei calciatori a causa dei mali di stagione, ma la rosa di venti ragazzi ha permesso di superare senza problemi l’emergenza. E stata invece rinviata la gara tra il Moimacco ed il Donatello. Prosegue il febee cammino dei Giovanissimi Regionali del Moimacco che si sono imposti sul Monfalcone grazie ai gol messi a segno dal capitano Marco Zufferli, autore di una doppietta, e da Luciano Lorenzo. Sul campo di San Gottardo, gara caotica dei Provinciali della Valnatisone che hanno fornito una prova de- ludente. La formazione valli-giana era addirittura passata per prima in vantaggio con una punizione di Luigi Caporale. La Valnatisone, ad 1’ dalla fine del primo tempo, è stata raggiunta, ed in quello di recupero sorpassata dai padroni di casa. Nella ripresa il S. Gottardo ha giocato in scioltezza facendo centro ancora tre volte. In Prima Categoria amatoriale sorride la Sos Putiferio di Savogna che è tornata alla vittoria ospitando il Tramonti. Un successo firmato dalle reti di Luca Mottes ed Andrea Dugaro e che porta una ventata di ottimismo dopo un inizio di campionato altalenante. La Pizzeria le Valli ha regolato il fanalino di coda pur non esprimendosi al massimo. Partita in salita per i ragazzi di mister Caiati che, dopo 5’, hanno subito la rete dei padroni di casa che in seguito hanno fallito il raddoppio. Passato indenne il pericolo, i valligiani pareggiano i conti al 15’ con Graziano Iuretig ed al 25' passano a condurre con Panbianco. In Seconda Categoria la Savognese è tornata a mani vuote dalla trasferta con la Pizzeria Moby Dick. Recuperato l'iniziale svantaggio con Denis Gosgnach, ben servito da Michele Vogrig, i savo-gnesi sono stati puniti a 3' dal termine. In Terza categoria si è concluso con un nulla di fatto il match al vertice tra la Polisportiva Valnatisone di Cividale e la capolista Over Gunners di Povoletto. Il pari è da considerarsi un risultato prezioso per i ducali del presidente Pietro Boer che, spera, anche se non vuole sbi- Proseguono i campionati amatoriah di calcetto, ecco le classifiche aggiornate al turno precedente. Girone A: Paradiso dei golosi* *, Diavoli volanti* 8; Boca Juniors Risano* 7; Santa Maria** 6; Reai Feletto** 5: Copia & Incolla 4; Pizzeria da Raffaele*, Simpri Kei da Moreale* 3; Folgore 0. Girone B : Engaded in show biz* 10; Artegna, Santa Klaus @Nevelan-dia* 7; Merenderos* 6; La Viarte*, Zomeais* 5; Città di Carlino*, Pilutti's pub 4; Casomai spazio notturno 0. Amatori collinare - Girone A: Pitrans Bicinicco, Pura Vida Café 8; Rivignanese, Dlf Cervignano 7; Essiccatoio Dorbolò* 6; Rosanna e Maurizio, Varino 5; Cdu* 3; A sbre-gabalon* 1; Tired Pigs*, Bild* 0. lanciarsi dopo alcuni tentativi andati a vuoto, sia l’annata favorevole per ottenere la sospirata promozione alla categoria superiore. Paolo Caffi Elettrizzante gara su un percorso di due chilometri Il Gsa Pilifero a Grotta Gigante Gli atleti del Gsa Pulfero che hanno partecipato alla gara La Grotta Gigante di Trieste, la cavità più ampia d’Europa, è stata teatro di una gara denominata ‘Cronoscalata del maestro’, ripresa dopo nove anni di stop dovuto a lavori interni. Duecento i partecipanti a numero chiuso, impegnati su un percorso di 2 km, e tra questi anche alcuni atleti del Gruppo sportivo alpini Pulfero. Elettrizzante la prova: partenza ogni 30 secondi dalla piazza antistante la Grotta, un anello in paese di circa 1 km, poi discesa lungo i 500 scalini dell’antro sino a raggiungere i 100 metri sotto il livello del suolo e gli 11° di temperatura, quindi la risalita per altri 500 scalini. Questi i piazzamenti dei podisti del Gsa Pulfero: 8° Amedeo Sturam, 11° Marco Niemiz, 23° Paolo Pontoni, 31° Marco Terlicher, 43° Lorenzo Cozzarolo. (moz) ŠPORT PO SLOVENSKO ©/V\ÓTcr' KOLESARSTVO- PRE1°'fiZ (?AČNJCA TLAČILKA Dušan je an poznan igralec (attore), pa je že dugo cajta brez diela, je dižokupan. Te drugi dan je po pot sreču adnega znanega režiserja, ki ga je zapoznu an mu jau: - Glih pru, ki sem vas sreču, ker iščem adnega protagonista za muoj novi film, an mi se zdi, de je ta vloga (ruolo) prav za vas. Samuo se muo-rem poguorit z mojim produktorjam za potar-ditev (conferma). Deni-mose dakordo takole: če produktor porče, de ne, vas vizan po telefone priet, ku bo tuklo punoči, an če do tiste ure ne bom telefonu, pride reč, de tista vloga je za vas an ju-tre zguoda pridite žihar v naš kinematografski študij za začet dielat. Igralec Dušan je leteu hitro damu von s sebe od veseja an se je usednu pred telefon s troštam, de do punoči na pozvoni. Vse je šlo dobro do pet minutu pred punočjo, kadar telefon je začeu zvonit! Obupan Dušan nie imeu kuraže uzdignit gor kornete, zatuo seje par-bližala njega žena an mu jo je dala tu pest. - Halo? Pronto?... Ju-huhuj! - je zavrisku na vas glas igralec Dušan, an subit potle je objeu ženo an vzkliknu: - Moja draga, je pru na liepa novica, na telefone nie biu režiser! - An kduo je biu ob teli uri? - Ah ja, je telefonu tuoj stric za te vizat, de je umarla toja mama! ★ ★ ★ Giovanin an Milica sta bila oženjena že pu-no liet, pa nista imiela otruok. Živiela sta tu ad-ni veliki an luksuzni hiši an sta imiela tudi adno zlo barko poljsko diklo, ki se je klicala Ilenja an ki stajo imiela rada, ku adno hčerko. An dan se je parkazala z valižo an je jala nje gaspodarjam: - Muorem dat odpoved, ker sem ostala v drugim stanu! - Nu, nu, Ilenja, sa vieš, de midrugi niema-mo otruok an bomo zve-stuo daržal tebe an toji-ga otroka. Šle so napri dvie lieta, dikla Ilenja je ostala nazaj v drugim stanu an je tiela nazaj dat odpoved. Giovanin an Milica staji poviedala, de bojo zve-stuo daržal tudi tistega otroka. Pa kadar kajšno lieto potle se je rodiu te treči otroc, dikla Ilenja je šla h nje gaspodarjem an je jala: - Ist viem, de me imata radi an vas zahvalem, pa telekrat vas muorem pustit, ker je ratalo težkuo dielat v teh hiš: je previč otruok! Četrtek, 26. novembra 2009 Počastili so sv. Mihiela ja, pruzapru na 29., se “trudijo” pa za počastit svetega Mihiela, ki je varuh njih vasi. Po sveti maši, ki je bla v njih cierkvi nad vasjo, so po-garnil duge mize an na nje po-ložli vaške sort dobruote za vi- čerjo. Vičeija je bla ries obiu-na (ponudli so jo tisti od Associazione Topolo), an nie manjkalo pru nič ne za va-snjane, ne za parjatelje, ki tudi za telo parložnost so se zve-stuo parpejal do Topoluovega. Še bruozar, de so še take vasi, kjer vasnjani darže žive navade an počastijo vaške sejme. Čeglih nie vič puno ljudi, vseglih se jih zbere še kar dobro za take posebne parlož-nosti. Tuole vaja tudi za To-poluove, kjer miescaluja vse njih dielo, trud an potarpe-žljivost, jih “ponucajo” za sparjet vse tiste ljudi, ki pridejo v njih vas za Postajo To-poluove. Na koncu setember- Čeglih je bluo dva miesca od tega, na moreno na publikat tele fotografije, ki nam kaže, kakuo so se naš judje veselili na svetim Martine za Kuatarinco. Tle so Renzo an Cirillo iz Sauod-nje, an Daira z Bare. Potle, ki jih videmo, kakuo so veseli an nasmej ani, kakuo jo lepuo gjuoldajo, naj nam na pra vej o, kar jih sre- Kuražno takuo napri, še puno an pu- čamo, de jih vse boli! no liet! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Gran galà dei 40 & 41 anni Alla Tavernetta di Remanzacco, venerdì 4 dicembre Prenotazioni entro il29 novembre a: Classe 1968 Orietta 338 7516540 - Rina 3384982227 /Classe 1969 Dorina338 9049207-Adriana 388 8427813 (30 euro divertimento incluso) Se cerchi casa nelle Valli del Natisone chiamami allo 0432/730412 e lascia un tuo messaggio. VENDESI a Oblizza (Stregna) casa da restaurare, parzialmente abitabile, con terreni. Telef. 043 869782 ore pasti, cell. 347 0506029 solo ore se-rab Villach - Velden - Klagenfurt sabato 19 dicembre ore 9.00 partenza da San Pietro al Natisone - visita mercatini delle tre cittadine - cena con musica dal vivo info ed iscrizioni: Antonello 0432/789258 (60 € tutto compreso) boš imiela puno uspehu (successi) an takuo toja mama an vsi tisti, ki te imajo radi, se bojo še an-krat veselili s tabo. Škoda, de nie vič na telim sviete none Terese Gilde Racig iz Dolenje Mierse. Paš kuo bi bla vesela za telo “dotorešo” v družini! Rita, le takuo napri, de čez kako lieto bomo spet lepuo pisal gor mez te! CEDESI o AFFITTASI avviato locale storico, osteria con cucina, compieta-mente attrezzato con giardino e terrazza, vista sul Natisone, ampio parcheggio, a dieci minuti da Cividale. Per informazioni telefonare al numero 338.6635675. “Naša Rita je ratala ‘dotoresa’!” Je bla pru vesela an ponosna Bruna Borgù, Ba-lentova gor z Duzega, kar je paršla tle s sinam Danielnam nam pravit, de nje hči Rita se je pru lepuo vešuolala na Univerzi dol v Vidme. Bruna živi v Priešnjem, ima pet otruok: Sara, Elena, Laura, Rita an Daniele. Nje mož, Antonio Cozzi (Tini), je na žalost umaru, pa Bruna je telo žalost prenesla s pomočjo nje otruok, ki jo imajo puno radi. Vsi so pridni an so ji dal puno so-disfacjonu. Bruna je želiela imiet adno “laureano” v dru- žini an Rita je uslišala telo željo nje mame. Rita seje šuolala v Špietre, na “linguistico”. Kar je nardila maturo (esame di maturità), soji dal 100. Šla je na Univerzo v Vidme, kjer na 14. otuber-ja je ratala dotoreša prava (giurisprudenza). Lepuo je študjala tudi na Univerzi, saj se je vešuolala s 105/110. Rita se nie ustavla še an magnjen ne, saj je že v Padovi, kjer gre napri s študiem na šuoli “Scuola per le professioni legali”. Brava Rita, smo šigurni de tudi na teli šuoli Rita Cozzi di Purgessimo ha dato una grande soddisfazione alla mamma Bruna Borgù-Balentova di Dughe, regalandole la prima laurea in famiglia. Dopo il 100 al Linguistico, Rita si è laureata in Giurisprudenza con il 105. Ora continua gli studi presso la Scuola per le professioni legali a Padova. A gioire con lei le sorelle Sara, Elena e Laura, il fratello Daniele, la mamma, i cognati, il nipotino Diego, gli zii Liliana a Fontanafredda, Marcella a Gradisca, Gino a Dughe, parenti ed amici novi matajur_________________________ Četrtek, 26. novembra 2009 Ma kuo so lepi teli naši otroc! Alessandro an Martina sta dopunla lieta Oh ma kuo je lepuo se srečat an ne samuo tu šuol! Kronaka Alessandro Dorbolò, che lo scorso 25 ottobre ha festeggiato alla grande i suoi otto anni, come possiamo vedere dalla foto qui sopra, ed il fratello Matteo ci presentano orgogliosi la loro splendida cuginetta Martina che lo scorso 20 novembre ha soffiato sulla sua prima candelina sulla torta preparata da mamma Angela Dorbolò e papà Luca Mauro. Martina vive a Sanguarzo, Alessandro e Matteo a Ponte San Quirino, ma in comune hanno i nonni che vivono a Biarzo. Gli altri nonni invece sono a Masarolis per i maschietti, a Latisana per la bimba. Tutta questa grande famiglia, assieme ad altri parenti ed amici augura ad Alessandro e Martina, che hanno appena festeggiato il compleanno, e al grande del trio, Matteo, tanti anni di felicità! Je lepuo se ušafat kupe za se veselit, za se “napit” kokakole, jest patatine an pop corn... vse, kar priet an potlè marna an tata nečejo, de bomo pil an jedli! ! ! Je lepuo se srečat s parjatelji za kupe igrat, klepetat, se smejat, gledat film... pozabit na šuolo, na učitelje, na kompi-te!!! Tisti, ki smo na te veliki fotografiji smo se srečal, zak je dopunu lieta muoj brat Alessandro Dorbolò. Je bluo na 25. otuberja. Na torti je bluo napisano osam, zak ima osam liet. Za torto an za lepo fešto sta po-skarbiela naša mama Anna an naš tata Michele. Kuo sta pridna! Kak tiedan potlè sta na-pravla adno fešto pa naša teta, zia Angela Dorbolò an nje mož Luca Mauro, ki žive v Šenčurju, zak njih čiči-ca, ki je naša kužina, je do- punla adno lieto. Je bluo na 20. novemberja. Al sta vi dii, kuo je liepa an frišna Martina an kuo se zna že lepuo parstavt pred fotografsko makino? Eh maje srečna, zak ima dva pridna kužina, ki jo učita pru lepuo! Tista dva kužina sma... mi dva, Alessandro an Matteo, ki pru lepuo pozdravjama vse tiste, ki nas poznajo! Slovenci po svetu nedieja 6. dičembeija SVETA BARBARA ob 11.00 sveta maša v Spietre ob 14.00 kosilo “Da Vinicio” - Dolegna del Collio vpisovanje (30 evro) do 3. dičeinberja: Slovenci po svetil (Čedad) 0432 732231 - Patronato Inac Čedad0432 730153 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. NOVEMBERJA DO 3. DIČEMBERJA Špietar 727023 - Prapotno 713022 Čedad (Fornasaro) 731175 - Ukve 60395 Kam po bencin / Distributori di turno NEDIEJA 29. NOVEMBERJA Esso Čedad (na poti pruoti Vidmu) Tamoil v Karariji VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Četrtek, 26. novembra Dopoldne bo v Alpah prevladovalo spremenljivo vreme, od obale do Predalp pa pretežno oblačno z rosenjem ali krajevnimi šibkimi padavinami. Popoldne ali proti večeru se bodo padavine okrepile, nad 1800-2000m bo snežilo. Ob morju bo v glavnem pihal zmeren jugo. Petek, 27. novembra Ponoči in zjutraj bo nebo pokrito. Padavine bodo v glavnem zmerne, na vzhodu pa močnejše. Meja sneženja bo na 1600m. Podnevi se bo v nižinah in ob obali na zahodu zjasnilo, na vzhodu pa so možne plohe in nevihte. V hribih bo še naprej oblačno s šibkimi padavinami. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 6/9 9/12 Najnižja temperatura (°C) 8/11 10/13 Najvišja temperatura (°C) 12/15 13/15 Najvišja temperatura (°C) 12/15 13/16 Srednja temperatura na 1000 m: 6°C Srednja temperatura na 1000 m: 6°C Srednja temperatura na 2000 m: 0°C Srednja temperatura na 2000 m: -1°C SPLOSNA SLIKA Med četrtkom in petkom bo našo deželo dosegla atlantska fronta. Za njo pa bodo še naprej dotekali mestoma vlažni tokovi z jugozahoda. OBETI V soboto zjutraj bo oblačno. Zlasti v hribih in v vzhodnem delu naše dežele bi se lahko pojavili dež ali nevihte. Proti večeru se bo vreme izboljšalo in se bo zjasnilo. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke