PRILOGA SLOVENSKI Ml) GOSPODARJI)
LETNIK lil
APRIL 1936
STEV. 4
Dr. Janez Iv. ifreh
Dne 30. maja 1917 je bila v dunajskem parlamentu prečitana jugoslovanska deklaracija, ki jo je s svojim delom pripravil dr. Krek in ki so jo podpisovale naše matere, žene in dekleta, naši očetje in bratje, oni pa, ki so bili po frontah, so molili in prosili za — Jugoslavijo.
Mostar. Stari kameniti most, ki stoji še iz rimskih časov.	Na otoku Rabu, enem najlepših otokov na našem Jadranu.
V našiti Krajin.
Daleč po svetu, povsod, kjer so Slovenci in njihovi prijatelji, letos samo na to mislijo, kako bi mogli s prošnjami doseči, da ]pi mogli kmalu svojega svetca Slomšeka častiti na oltarju. V dalj-nji Indiji, v Bošontiju, kjer so slovenski misijonarji, bo zvonil zvon med pogani, da bi Slomšek s svojimi priprošnjami pripeljal pogane v katoliško občestvo.
Levo:
»Slomšekov zvon«, katerega so s svojimi prispevki omogočili za mi-sijone vneti Slovenci, pred odhodom v Indijo. Desno zgoraj:
Verni katoliški Slovenci imamo polno jubilejev in jih ne moremo vseh obhajati. Koliko je požrtvovalnega in lepega dela v našem narodu in v — naših cerkvah! Pred kratkim je obhajal cerkveni pevski zbor pri Sv. Ani v Slovenskih goricah 40 letnico orgam-stovanja g. Mihe Sterniše, sedem pevcev pa je praznovalo 40 letnico prepevanja v čast božjo. Med temi pevci je g. Feiertag brane celo že 56 let cerkveni pevec.
I I
SLOMŠEK
Zlata poroka med Slovenci ni redek dogodek vendar je za vsak kraj, kjer se obhaja, izreden dogodek. Slika nam kaze zlatoporočenca in goste na zlati gostiji.
»Kolo« pri južnih bratih se je ohranilo, mi smo svoje domače plese že davno pozabili (Šamarjanka in dr.).
Naj se godi po svetu?
Levo:
Papež v svečanem zboru proglaša blaženim. Molimo, da bo v takem svečanem zboru kmalu tudi ime našega svetca Antona Martina Slomšeka imenovano, Ko bomo svojega svetca svečano potrjenega imeli, ga bomo prosili za blagor Slovencev in za mir, ki noče in noče priti človeškemu rodu.
Vedno znova plane sovraštvo v svet med narode in ni je moči, ki bi ga mogla preprečiti. — Že pred poldrugim mesecem je vodja nemškega naroda Hitler proglasil pogodbo, ki je bila sklenjena v Lokarnu in ki je osigurala mir med Nemčijo in Francosko, za neveljavno ter s tem povzročil novo sovraštvo med Francozi in Nemci.
Desno:
Zadnja stran lokarnske pogodbe s podpisi državnikov.
Spodaj levo:
Nemški kancler Hitler je v državnem zboru proglasil dne 6. marca t. 1. lo-karnsko pogodbo za neveljavno in s tem povzročil po končani svetovni vojni največjo nevarnost za — vojno.
V Abesiniji
bo kmalu končana žalostna borba, ko samostojni narod ne bo imel več svoje samostojne države. Abesinci se ne morejo boriti proti italijanskim aeroplanom, tankom, najmodernejšim topovom in strojnicam. V nepopisni hrabrosti umirajo za svobodo svoje domovine, toda vsa njihova neizmerna žrtev je zaman. Italijani marSirajo proti jugu, potem ko so Abesince premagali s strupenimi plini,
bombami in topovi.
Desno spodaj:
Angleški zunanji minister Eden, mlad in korajžen, ki si menda edini upa v imenu svoje države še zastopati misli mednarodnega miru, pri čemer pa seveda ne pozabi na koristi svoje angleške države. Ta angleški zunanji minister vodi prav za prav sedaj evropsko mednarodno politiko in odloča mnogokrat o zgodovini narodov. Tako glede nemške odpovedi lokarnske pogodbe, vojne, glede gospodarskih sankcij proti Italiji kakor tudi o postopanju Društva narodov, povsod ima Eden kot zastopnik Anglije glavno besedo. Po njegovi volji se suče večina evropskih držav.
Spodaj:
Abesinski cesar Haili Selasi, ki se z
ostanki čet obupno upira Italijanom.
Hiša v raznih	kratili in Časih.
Hiše so po raznih deželah
»Mogočna nisi, ne prostorna,	zelo različne. V naših krajih in
in stavil te umetnik ni,	še daleč gor proti severu so
bolj ko bogata si uborna,	hiše po veliki večini zidane z
preprosta kmečka hiša ti.«	opeko, kamenom, blatom ali le-
(S. Gregorčič.)	som, štirioglate, s poševno
Kako enostavna, pa vendar lepa in domača je kmečka hiša iz Slovenskih goric! Ni mogočna, ne prostorna, ali v njej prebivajo dobri Slovenci, pametni gospodarji, skromni poljedelci. Iz teh naših hiš so izšli veliki možje, ki so krojili zgodovino Slovencem in tudi drugim narodom.
Hiše v Alberollo v južnoitalijanski pokrajini Bari so male s stožičastimi strehami, podobne čebelnim panjem. Zidane so iz kamenja, strehe so po večini iz žganega kamenja in so čisto črne. Take hiše imenujejo tam doli »trulli«.
Stara rimska hiša je bila cela zidana in je imela obliko skoro kakor moderna vila. V naših krajih izkopavajo ostanke takih hiš (Šmarje pri Jelšah).
Spodaj desno:
Hiše prebivalcev na Filipinskih otokih so zbite iz blata in kamenja ter imajo debele slamnate strehe, da varujejo prebivalce proti močnemu dežju in pogostim nalivom.
Spodaj:
Hiša imenitnega črnca v AIriki; njegovo imenitnost kaže na strehi razgrnjena leopardova koža.
s
opečno streho, ki pada od slemena v dveh ploskvah. V južnih, posebno v tropičnih krajih, je hiša največkrat iz šibja in blata, okrogla, s stožčasto streho. Pri narodih, ki so stalno naseljeni, je hiša združena z zemljiščem, pri narodih pa, ki se selijo (nomadi), je hiša le iz nekoliko kolcev in platna, včasi iz šibja. Prvotna oblika stanovanja je duplina v zemlji (skali, primer: Olševa v Savinjski dolini), ki pa se pozneje izpopolnjuje z do-zidavanjem (bivališče Pu-eblo-Indijancev v Ame. riki), posebno v goratih in hribovitih krajih, dočim je v ravnini bila nekdaj hiša postavljena v vodi na kolih (primer: stavbe na kolih na Ljubljanskem barju). V naših krajih so pa že zgodaj hiše zidali s kamenjem, blatom in lesom, kar dokazujejo izkopanine na Pošteli na Pohorju
in v Ceršaku pri Št. Ilju v Slovenskih goricah ob državni meji. Pri nas je hiša imela že v pradavnih časih štirikotno obliko in poševno dvostransko streho. V notranjosti je bil prvotno le en prostor, velika soba z ognjiščem in ležišči. Šele pod vplivom rimskega gradbenega načina so začeli zidati hiše z več prostori ter ločiti bivališče in ognjišče v posebne prostore. Prvotno je bilo bivališče ljudi obenem tudi prostor za živino, kakor je še danes pri nepro-svetljenih narodih, pozneje pa so za živino napravili posebne prostore, toda pod isto streho, in gospodarske prostore.
Desno:
Hiša na otoku Bali v Južnem morju, ki je na posebnem podstavku za varstvo pred divjimi zvermi.
Koča v Labe na Novi Gvineji.
_ Grimm: Siehe da deine Mutter, Marienbüchlein in 32 Predigt-Lesungen, broä. Din 37.80. — Svoboda: Die junge Kirche, broš. Din 16.80. — Kalan: Die Welt für Christus, broä. Din 47. — Wo die Gottesmutter lebte, broš. 27 Din.
Cirilova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: šušteršič: Naš gozd, 40 Din. — Ingolič: Lukarji, povest, broš. 60 Din, vez. 70 Din. — Pregelj: Fantje na vasi, 20 moških zborov po narodnih motivih, broš. 16 Din. — Koliko sme odvetnik računati, knjižnica »Slov. gospodarja«, zvezek 7, 5 Din. — Storm-Pregelj: Jezdec na sžrcu, novela, 12 Din. — Dr. Pregelj: Osnovne črte in književne teorije, broš. 24 Din. — Dr. Korošec-Dr. Krek: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, prvi zvezek, 1. snopič: Splošni nauki, viri, osebno in stvarno delo, vez. 116 Din. — Dr. ing. Vidmar: Moj pogled na svet, vez. 120 Din. — Nebeške rože 7. zvezek. Daruj se Bogu, broš. 20 Din. — Meško: Pasi-jon, 16 Din. — Gregorin: V času obiskan ja, broš. 26 Din/
Obžalovanja vredni slučaji.
Mrtvi ukradeni uhani. Na Pobrežju pri Mariboru je bila zadnje dni na mrtvaškem odru Antonija Krope j, žena pečarja. Ko se je mrliški paznik odstranil h pogrebu ravnatelja Ogrinca, je nekdo odvzel Kropejivi uhane na mrtvaškem odru.
Vlom v mesnico. V Radvanju pri Mariboru je bilo vlomljeno v mesnico mesarja Mihaela Medveda. Vlomilci so prekopali zid in so odnesli iz notrajnosti mesnice 135 kg slanine, 6 prekajenih šunk, klobas in 490 Din gotovine. Skupna škoda znaša 3500 Din. Razkopavanje zidu se je izvršilo nemoteno, ker je mesnica obdana od visoke žive meje.
Dobrota je sirota. V Žikarcah pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je prišlo med pijanimi fanti do pretepa. 23 letni posestniški sin Herman Bohak je skušal pretepače pomiriti. Vsi so padli po njem in pomirje-valca so prepeljali s prebito lobanjo v mariborsko bolnico.
Za 7000 Din usnja ukradel. Iz znane trgovine Jožefa Piriha v Ptuju je ukradel delavec Egidij Rudolf 25 kož boksa
in 150 parov podplatov v skupni vrednosti 7000 Din. Ukradeno blago je prodajal posestniku Avguštinu Carn v Cvetlin, ki ga je razpečaval pod ceno po Halozah.
Nezaslišana dejanja bolj hudobnega kot blaznega zločinca. Iz Vranskega smo prejeli z dne 25. marca naslednje poročilo: Lojtra Ivan, 351etni stepuh iz Zagorja ob Savi in uslužben nekje na Trojanah, je v noči napadel v črnem grabnu pod Trojanami nekega Kamnika. Udaril ga je s sekiro po prsih tako, da mu je izsekal kos mesa. Težko ranjenega so takoj odpeljali v bolnico v Ljubljano. Po tem zločinu je zdivjal najprej po cesti proti Vranskem. Ob cesti je obsekal vsa mlada drevesa, katera je zasadila državna uprava. Močno poškodovana drevesa se bodo vsa posušila. Na Vranskem pri posestniku Javoršeku je uničil cel sadovnjak in sicer 50 dreves. Cestnemu nadzorniku Lukmanu je posekal par dreves. Najemniku Kavčiču je s sekiro poškodoval na hiši okvire za okna, a ga je Kavčič pregnal, sicer bi mu bil napravil mnogo več škode. Iz Vranskega se je podal proti Bistrici, kjer je posekal pri Livku precej sadnega drevja. Iz Bistrice je krenil na Osredek. Tamkaj je napravil precej škode v sadovnjaku posestniku Presekarju. O pobesneli zlobi gre ljudski glas, da je bolj hudoben nego pa ob pravo pamet Že enkrat je obsekal drevesa ob državni cesti in je bil radi tega obsojen. Zasačili so ga tudi pri tatvinah. Na Vranskem je pobil v neki krčmi šipe. Popolnoma zdivjan ter nerazsoden postane v pijanosti. Po prestani kazni bodo morali nepoboljšljivega na pol norca in hudobo dati v kak zavod, sicer bo zopet strah in trepet za vse kraje od Trojan do Celja.
Cigani ukradli kmetu denar, katerega si je izposodil za poravnavo nujnega dolga. Posestnik Jože Arh na Okrogu v fa-ri Vače nad Litijo si je izposodil od prijatelja 6000 Din, da bi poravnal v Ljubljani nujen dolg. Gospodar je zvečer de uar prešteval, skozi okno so ga opazovali cigani in videli, kako in kam je shranil denar v predal omare. Kakor hitro je

Oilii |. ,t(lil/. (Od S. ti 199! ai II III I9iL
Arh zaspal, so mu cigani izmaknili jurje in zginili v noč.
Slovenska Krajina.
Beltinci. 25. marca se je praznoval pri na« materinski dan. Odsek dekliškega prosvetnega društva »Dekliška zveza« je proslavil materinski dan. V dvorani g. Kreslina se je zbralo lepo število ljudi in prisostvovalo lepi akademiji. Na sporedu so bile deklamacije, govori, pevske točke in lepa igra. Akademija je uspela dobro in zaslužijo vsi sodelovale! vse priznanje.
Sobota. Pred kratkim se je vršila seja občinskega odbora. Obravnavale so se razne važne zadeve. Med drugim se je obravnavalo sledeče: 1. Za nabavo rešilnega avta se je darovalo 2000 Din. 2. Za prepotrebno kanalizacijo Aleksandrove ceste se je določil znesek 50.000 Din.
3.	Načrti za »Delavski dom« so se v toliko preuredili, da se bo v dom vselilo sresko načelstvo. šef borze dela si je načrt že osvojil. V celoti bo dolžina zgradbe 63 m ob Aleksandrovi cesti. V tej zgradbi se bodo napravili tudi prostori za delavsko zadrugo, kar je zelo. pametna misel.
4.	Sklenilo se je tudi, da mestna godba preide v vodstvo in upravo gasilske čete. — Pred kratkim je obiskal Soboto banovinski nadzornik iz Ljubljane g. štrukelj. Ogledal si je tuk. osnovno šolo in več šol na našem Goričkem. —•
Pravi abesinski neguš.
katerega je določil za naslednika Menelik Veliki, slaboumni Lidj Jeassu, je umrl pred 3 meseci v gorski trdnjavi Cara Mouleta pri mestu Harar. Sedajni cesar Abesinije je imel omenjenega vladarja zaprtega po raznih utrjenih postojankah 20 let, dokler ga ni odrešila smrt suženjstva. Mati s prestola pahnjenega neguša Jeassu, mohamedanska prince-zinja Fatumata Abuba-kar, živi še dandanes s svojim drugim sinom v • majhnem arabskem mestecu Tadšura blizu lu-ke Džibuti v francoski . Somaliji.
. ^s« polno je še Abe-
sincev, . ki so smatrali za pravega neguša v trdnja-
Očetov greh.
13
»Krivo me sodiš. Ako bi mogel kakor največji siromak s teboj živeti in bi za nič drugega ne vedel, bi bil najsrečnejši človek. Tebe ljubim, samo tebe in le tebe. Tebe bi tudi vzel, čim bi te imel na kaj.«
»Na kaj? Saj me imaš vsak dan na kaj vzeti.«
»Žal da ne. Cez leto dni, če mi bo sreča mila, bi morda mogel.«
»Če ti bo sreča mila?! Ti misliš vedno na denar. Čez leto pa bo ista pesem kakor zdaj; morda še hujša. Že pred domačimi me je zaradi tebe sram. Dolgo tega ne bom mogla prenašati.«
»Zato pa ti pravim, da se lahko odločiš, kakor se hočeš. Zaradi mene — ti besede ni treba držati.«
»Jaz jo bom držala,« je dejala po svoji ponosni navadi. »Le tedaj bi je ne, če bi se prepričala, da je brez smisla. Vzela pa tudi tedaj drugega ne bom.«
»Marta, ta beseda mi je dobro dela,« je dejal toplo in mehko. »Nisem vreden tvoje ljubezni; to pa ti obljubim: vse bom storil, da boš srečna.«
»Ko bi le verjeti mogla, da se boš obljube držal! Te jeseni si mi rekel, da se ne bom več imela kaj žaliti; pa je prišlo nato še hujše. Ko bi se človek le en sam krat mogel zanesti ::ate!«
»Zanesi se, Marta! Sveta resnica mi je, kar pravim.«
»Dobro, tokrat naj še bo! Toda zadnjič. Le pomni, da zadnjič!«
Še enkrat ga je z žalostnimi očmi proseče pogledala in odšla. Tudi danes mu ni dala roke. Skoraj hladna se mu je zdela in ponosna. Ni bila kakor prej kdaj. Vendar ga je navdajalo veselje in srce mu je bilo zopet polno; saj mu je ostala ona, ki mu je bila več ko vse na svetu.
Tako je slonel v gozdu in se vrnil šele v mraku.
VII.
Dober teden potem se je podal Tevž eno uro daleč navzgor k onim trem kmetom v Spodnjih Rovtah. Kupil je od njih precej stoječega lesa, in sicer tam okoli Suhega grabna. Sklenil je pismeno, da ga bo plačal šele o Novem letu. Ker je ponudil prav ugodno ceno, so kmetje ta pogoj sprejeli; menili so, da zgolj zaradi svoje skoposti odlaga plačilo na Novo leto.
Zdaj se je lotil dela, kakor se ga v Podkraju še ni kdo lotil. Kar si je pri Hiršlerju prihranil, je bilo ravno toliko, da je m<3gel pičlih pet mesecev živeti. Da bi si bil kakega pomagača najel, zato ni imel denarja; zaradi tega je moral sam vse opraviti.
Seveda so si ljudje znova imeli za kaj jezike brusiti. Toda Tevž se za ničesar ni brigal in jc- bil
Novi občinski proračun je preračunjen za leto 1636-37 sledeče: Osebni izdatki 67.590 Din, imovinska varnost 32.000 Din, gradbena stroka 23.160 Din, gospodarstvo 12.600 Din, zdravje 3000 Din, občinsko gospodarstvo in podjetja 17.600 Din, pokojnine 1800 Din, razno 8.900 D, skupni izdatki pa 1,400.925 Din. Dohodki se krijejo z izdatki. Proračun ubožnega sklada izkazuje 5250 Din dohodkov in 35.500 Din izdatkov. Primanjkljaj prispeva občina z rednim prispevkom.
Lendava. Zapustil je Lendavo upravnik tuk. pošte g. Žgur Vinko. ©ti je v Lendavi 16 let in nas je tako do dobra spoznal, želimo le, da bi nas ohranil v prijetnem spominu. Premeščen je bil v Maribor.
Sv. Sebeščan. Na Mftrilin praznik 25. marca smo imeli slovesnost, ki nam ostane še dolgo v spominu. Bil je slovesen sprejem v novoustanovljeni Marijin vrtec. Otroci so se zbrali s svojim katehetom v šoli, odkoder so šli v procesiji v cerkev med pritrkavanjem zvonov. Deklice so bile belo oblečene in vse z venčkom -rožmarinom na glavi. Po prihodu v cerkev so otroci takoj zapeli »O Brezmadežna«. Po kratkem nagovoru -je bil sprejem in razdelitev sve-tinjic. Po sprejemu so otroci zapeli še »V Marijinem vrtcu«, nakar se je začela sv. maša. Med sv. mašo so peli otroci in to v splošno za-govoljnost vseh. Posebno ganljivo je bilo poslušati te Marijine otroke, ko so pred sv. ob-hajilom tako z občutkom peli »Jezus hoče v erce priti«. Krasno se je razlegala po sv. maši v naši mali cerkvi himna »Povsod Boga«. V nabito polni cerkvi je bilo tudi več protestantov, ki so prišli gledat in poslušat naše pridne Dtroke. Po slovesnosti je g. hatehet še otroke večkrat slikal. — Materinski dan bomo obhajali meseca maja. — Okrog naše cerkve smo prekopali zemljo in naredili lepe grede, kjer bodo cvetele lepe rože. — Orgije smo dali popraviti, ker so bile že res potrebne temeljitega popravila.
Sv. Sebeščan. Naši gasilci so si nabavili nove obleke, pa je več gasilcev tako siromašnih, da sami ne morejo plačati obleke, društvo pa tudi nima posebnih dohodkov. Za kritje teh stroškov priredijo naši gasil« v znani gostilni Zel-ko veselico na velikonočni pondeljek. Tukaj na Goričkem so veselice mirne, «a pride ob takih
prilikah do prepirov, kaj še do ubojev. — Poročali smo vam v časopisih, da pokažemo drugim župnijam, da pri nas katoliško časopisje napreduje, katerega katoliškega časopisa se pa ljudje oklenejo, je za katoliško stvar vse eno, na osebne koristi se pa ne more gledati. Statistiko smo • zbrali po izjavi družin samih, pa
PROTI TRDI STOLICI IN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, je
naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ-JOSEFOVA
voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
OiS1. rci. S. br. 39.474:35
samo katoliških družin, če ima kaka prote-ntantovska družina katoliški list, tega ne vemo. Tako smo zbrali tudi statistiko za lansko ieto. Ne razumemo, iz kakega razloga bi dru-
žine navajale neresnice. Navedli smo iste podatke, kot so bili v »Slovencu« in tam smo videli tudi popravek. V popravku se trdi, da so zgubile »Novine« letos le 15 naročnikov. V fari imamo 11 vasi in samo tu pri Sebeščanu so izgubile »Novine« letos 11 naročnikov in v ša-lamencih 6, to je že 17 itd. Napredovale niso v nobeni vasi. Ne pišemo to iz kake mržnje, ne, samo zato, da ne bi naši naročniki dobili vtisa, da poročevalec nalašč poroča neresnične podatke. Priporočamo tudi mi »Novine«, vendar pa ne vsiljujemo nikomur ne »Slovenskega gospodarja« in ne »Novin«. če prihaja v faro več »Novin«, kot smo mi trdili, je mogoče, mi smo le trdili, koliko je naročnikov. Bodimo vsi zadovoljni, da naše katoliško časopisje, vse eno katero, napreduje! To je naša zadnja beseda glede te statistike.
Pozabljivci, plačajte naročnino!
Krog. Pri nas bodo še letos zidali šolo, ozir. stanovanje za učitelje in še en razred in dvorano. Tako, da bomo imeli štiri učilnice. Denarja imamo okrog 60.000 Din.
A VESTI
Ha klinu. Na praznik Marijinega Oznanjenja so naše katoliške organizacije z združenimi močmi priredile prav posrečeno materinsko proslavo, katere se je udeležila ne le mladina, ampak tudi odi-asli v častnem številu. Vsi udeleženci se prišli do prepričanja, da le naša stara preizkušena društva, ki temeljijo na katoliških načelih, zmorejo take prisrčne prireditve, medtem, ko ona društva izza novejših dni ne vedo drugega, ko samo nekake tekme, in še te ob nedeljah in praznikih, da se Gospodovi dnevi skrunijo. Zato pa velja in gre od ust do ust le geslo: »Bodi včlanjen pri Bralnem društvu oziroma pri Krščanski ženski zvezi«! Tako bo naša mladina vsestransko izobrazbo imela in srečnejša ji bo njena bodočnost!
SI. Vid pri Ptuju. Naše prosvetno društvo je priredilo na praznik Marijinega oznanenja materinski dan. Slavnostni govor je imel nekdanji
dolgoletni šentvidski župnik p. Alfonz Svfct. Igra »Zlata mamica« je prav lepo uspela in napravila na vse globok vtis. Zelo lepo je dekla-mirala Micika Vaupotič »Naše mamice«. Tudi najmanjše ljubljenke mamic so pokazale ljubezen do svojih dobrotnic s spevoigrico »Naše mamice«, ki so jo izvedle zelo srčkano in žeie zato mnogo priznanja. Veličastna sklepna živa rdika ^Otroci veseli okrog mamice srečne«, je zaključila to lepo prireditev. Prireditev bo ostala vsem v lepem spominu, društvu pa služi v ponos in čast.	' " ' '"""—v-.
Središče. Narodna prosveta vprizori v dneh 5. aprila (cvetna nedelja) in 13. aprila (velikonočni pondeljek) »Slovenski pasijon«, dramo 14 slikah. Prva predstava se vrši ob pol 8. uri zvečer, druga pa ob treh popoldne. Pridite in oglejte si to veliko odersko delo, ki ga znatno dopolnjujejo kostumi, petje in obširen scenični materi jal.
Ljutomer. Na cvetno nedeljo popoldne oo pol štirih naše Prosvetno društvo ponovno vprizori krasno zgodovinsko igro »Mutec osojski«, ki jo je po Aškerčevi baladi napisal domačin Anton
dan na dan od rane zore do pozne noči v gozdu. Sam je podiral, sam klestil in lupil in vlačil hlode v graben. Močen je bil za dva, sčasom pa se je tako izuril, da bi tudi trije drvarji težko bili kaj več napravili kakor on sa,*n. Konec junija je bilo že kakih petdeset hlodov v grabnu, kraj julija že osemdeset. Videti je bilo, da se mu bo posrečilo, in večkrat je pri sebi računal, da bo zaslužil vsaj dvajset tisoč dinarjev, če Bog da. S tem denarjem bi zmogel jeseni kako večjo kupčijo in drugo leto bi se ogledal za kako kmetijo.
Toda namesto sreče ga je zadela nova nesreča in ga strahovito udarila.
Na Vebko Gospojnico je bilo tako soparično, kakor prej ves julij ne. Že med pranganjem so se zbirale na vrhovih črne kepe. Videti je bilo, da se kuha nevihta. Tako je bilo do večera. Ko je sonce zašlo, so se jeli čr^; oblaki na vso moč poditi. Od dveh strani je zapiskal veter in se nad Podkrajem divje zavrtel. Bliskalo je venomer, da so se ognjene kače vlekle kakor verig« brez konca od neba do zemlje. Grmelo in treskalo je, da so ječale gore. Potem se je utrgal oblak in razlil neznansko mnogo vode.	*
Lilo je kake četrt ure; potem se je poleglo. Toda v višavah je še vedno hrumelo, z novo silo so zaplesali viharji, znova so se vžgali bliski in bičali roČTio	Po lesovih je tulilo in pokalo, od sten
je odmevalo, grmelo je brez prestanka, cele minute je žarelo, vmes pa so stokali in zdihovali zvonovi.
Treska in hudega vremena — reši nas, o Gospod!
Drugi oblak se je utrgal in se usul na vas. Cesta je bila podobna potoku, po oknih je šklepetalo, kakor da suje tudi točo.
Proti polnoči so bliski ugasnili in gromi utihnili; šumel je le še enakomeren, gost dež.
Podkrajčani, ki so dozdaj bdeli v strahu in molitvi okoli blagoslovljenih sveč, so mirno zaspali. Drugo jutro jih je obšla žalost, ko so našli polja in travnike na oni strani Bistrice na tolsto pokrite s kamenjem in peskom. Kakor pa je Suhi graben divjal, kaj takega pa niti najstarejši občani niso pomnili.
Najhuje razdejano je bilo Blazinovo zemljišče, prav tisto pri vodi, na katerem je bil Tevž vknjižen. Prestrašen je šel mimo in gledal nekdanje lepo polje, ki ga je razrila voda in nasula nanj pečevja in vejevja.
Še večja groza pa ga je čakala zgoraj v Suhem grabnu. Struga je bila razrita, da je ni bilo spoznati. Tu se je kopičil pesek, tam je zijala gola skladovnica skal, drevje je ležalo navzkriž. Moj Bog, saj tu dol svojega lesa ne bo mogel spraviti, ali pa bo moral za spravo toliko dati, da ne bo ničesar zaslužil!
Ko je prilezel do frate, je videl, da nima več kaj spravljati. Ker graben tu ni bil strm, je hudournik
vi preminulega Lidj Je-assu in po njegovi smrti pa njegovega še živečega brata, ki bi naj zasedel prestol kot Me-nelik II., dasi ni povsem pri vteh petih.
Najbolj so se do sedaj trudili Italijani,
da bi se polastili slaboumnega Menelika H. in bi z njim pregnali s prestola sedaj vladajočega neguša, kar jim je pa doslej že parkrat spodletelo.
Menelika II.
in njegovo mater eRs-cesarico Fatumato Abu-bakar straži francoski guverner in je v zadnjem času odstranil iz bližine cesarskega potomstva vse one, ki so si, najeti od Italije in drugih držav, prizadevali, da t>i zvabili Me-

Brumen od Sv. Križa pri Ljutomeru. Igra je že pri prvi predstavi vzbudila veliko pozornost. Po vsebini tudi spada v postni čas, saj predstavlja kesanje in pokoro nad grehom. Vse okoličane, zlasti pa Križovčane, odkoder je doma avtor, vabimo, da pridejo tega dne v Ljutomer in si ogledajo »Osojskega muteca«. Na bode Vam žal!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek vojno dramo v petih dejanjih »živ pokopan«.
Leskovec. Oznanjenje Marijino! Ta praznik smo letos popolnoma posvetili Mariji. Zarano so imele matere svoj nauk, pri poznem opravilu pa dekleta. Popoldne je bilo na novo sprejetih v Marijino družbo nad 60 deklet. Marijina proslava se je končala popoldne po večernicah v šoli s prelepo duhovno igro »Theophilus«. V
dobro uspeli igri smo gledali ponazorjeno moč in veličino Matere božje, ki se tudi za največjega grešnika poteguje, ako se le skesano k njej zateče, kakor Theophilus. Marija, Mati čudovita, 'čuvaj našo mladino pogube! želimo, da bi se ta prelepa igra ponovila!
Šmarje pri Jelšah. Naš Katoliški dom še ni sprejel med svoje stene toliko občinstva in turi ne igralcev, odkar- stoji, kakor na Marijin praznik, ko so naši požtrvovalni člani in čla-hice spravili na oder' res lepi Meškov »Pasijon, Kristusovo trpljenje«. Prav je prerokoval »Slovenski gospodar«, da je Meškov »Pasijon« res naš in da ne bodo mogli iti naši odri mimo njega. Pri nas je žel v vsakem oziru naravnost velikanski uspeh. Za cvetno nedeljo 5. aprila, ko ponovimo »Kristusovo trpljenje«, se nam obeta zopet velik obisk. Vabimo vse naše prijatelje od blizu in daleč!
Razbor pri Slovenjgradcu. Dne 23. marca smo spremljali k večnemu počitku prevžitkarja Sovine Jakoba, s katerim smo izgubili iz naših vrst res vzor moža, pravega poštenjaka, ki je bil pravi značaj in tip pristnega slovenskega kmeta, kateremu je ljubi Bog naklonil 84 let bivanja v tej solzni dolini. Pokojni je bil odličen gospodar ter je tudi dolga leta sodeloval v raznih odborih kot značajen odbornik ter je bil dolga leta župan bivše občine Razbor pri Slov. Gradcu. Upamo in iskreno želimo, da bi mu Najvišji podelil na onem svetu najlepše plačilo za njegovo pravičnost in njegova dobra dela. Svoje posestvo je že pred nekaj leti izročil svojemu sinu, ki je po vzgledu svojega očeta ravno tako napreden in značajen gospodar in zelo skrben družinski oče.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Umrl je 16. III. Marko Kropej, prevžitkar, po domače Kugler, v 72 .letu svoje starosti, pokopan pa je na praznik sv. Jožefa ob ogromni udeležbi ljudstva. Bil je značajen mož, v čigar hišo prihaja naš > Slovenski gospodar« že 42 let. Bil je izvrsten
tesarski mojster. 11 let je bil župan tukajšnje občine in to od leta 1912 do 1923, 6 let načelnik šole, 30 let odbornik tukajšnje Hranilnice in posojilnice, tudi je bil odbornik živinorejske zadruge. Nakopal si je bolezen, srčno vodeniko, ki ga je priklenila na bolniško postelj in pre-rano spravila v grob. Njegovega pogreba se je udeležila mnogobrojna množica. Poslovilne besede mu je govoril g. župnik v cerkvi s priž-nice. Vsemogočni daj njegovi duši večni pokoj! ženi vdovi, sinu, hčerki pa naše prav iskreno sožalje!
Sv. Jakob v Slov. goricah. V najlepši moški dobi 42 let je umrl kmet Alojzij Jamernik iz Počenika. Rajni je bil zvest naročnik našega »Slovenskega gospodarja« ter vzgleden gospodar. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Bla-gopokojnemu svetila večna luč, preostalim naše soSo,l je!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Smrt nam je zadnji čas pobrala nekaj odličnih mož. Pred pol letom smo izgubili odličnega in uglednega gospodarja Gabrijela Molnar, te dni pa smo po-
kopali daleč na okoli znanega viničarja Franca Ahman, ki je bil skoraj pol stoletja kot vinlčar pri istem gospodarju.
Sv. Urban pri Ptuju, žalostno vest so. nam sporočili iz ptujske bolnice, da je 12. marca umrla Marija Preložnik, ki je več let bolehala ter iskala v bolnici ozdravljenje. Mesto zdravja pa je prišla smrt. Pogreba, ki se je vršil dne 14. marca v Ptuju na mestno pokopališče, sta se udeležila tudi dva brata orožnika Vinko in Franc Preložnik, ki sta sedaj v patruljni šoli v Ljubljani. Rajna naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
Ljutomer. Umrla jo v Ljutomeru Skuhalova Johana, kakor so jo običajno imenovali, sicer se je pa pisala šumenjak. Bila je gospodinja znanega ljutomerskega pesnika Petra Skuhala. Doživela je veliko starost 84 let. Njeno posestvo, nekdanja last Petra Skuhala, je že lansko leto kupil g. Zacherl. Skuhalovi Johani pa daj Bog večni mir!
Veržej. V nedeljo, 29. marca, je umrl Peter Strajnšak, posestnik, po dovršenem 77. letu. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«, vrl krščanski mož, ki je svoje otroke vzgojil v strogo krščanskem duhu. Naj počiva v miru! ženi vdovi in dvema sinoma naše sožalje!
žusem pri Celju. Dne 23 .marca je umrl na žusmu 85 letni Jožef Pc. tinač. Bil je dober oče, skrben in miren gospodar. Splošno je bil priljubljen pri vseh. Vedel je dosti povedati od nekdanjega gradu »Tinje« in pokopališča iz rimskih časov. Izkopal je tudi neke kamenite plošče z napisi iz rimskih časov, katere je pozneje poslal v muzej. Bil je tudi naročnik »Slov. Gospodarja« do lanskega leta. Kako priljubljen je bil pri ljudeh, je pokazal njegov pogreb. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Naj mu bo žemljica lahka! Ostali rodbini izrekamo najgloblje sožalje!
sl le
„Slov. Gospodar" stane :
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
nelilta II. in njegovo mater izven varnostnega območja Francije in da bi bila koj pri roki, če bi nastopila prilika, da bi se moral odreči abesinski kroni sedajni vladar Haile Selassie.
Menelik II. m njegova mati dobivata iz posebnega fonda francoske Somalije pokojnino, s katero se preživljata.
Spomenik leta 1895 padlim Italijanom.
Zadnje dni -o se vršili med Italijani in Abe-sinci srditi boji na se-v -u med 3400 m visokim hribom Amba Ala-dži in Ašangi jezerom. Na gori Amba Aladži Je padel 7. dec. 1895 italijanski major To-selll s svojim bataljonom. Italijanske čete
pustil tod toliko tega, kar je drlo z njim, da je bila več kakor polovica lesa pokopana pod zemljo.
Ves iz sebe je dolgo strmel v to razdejanje. Potem je pocenil na hlod in si z rokami podprl glavo.
Kaj zdaj?
Do Novega leta ne zmore denarja za les. Če pa ne bo plačal, ga bodo kmetje tožili. Potem bo moral priznati, da nima denarja. In nihče mu ne bo verjel. .. Izpričati bo moral, kam je del izkupiček za Dvornikovo — in nič drugega mu ne bo ostalo: izdati bo moral skrivnost in osramotiti očeta in vso rodovino ... Ali tega ne bo! Nikoli ne bo! Ne, ne! — Toda kaj, če ne bo povedal resnice? Rekli bodo, da skriva denar, in obsodili ga bodo kot goljufa in vtaknili v ječo.
»O Bog, moj Bog! Kako moreš ubogega človeka tako zapustiti?«
Tedaj mu je šinila glava pokonci. Saj še ima denar. Pri Blazinovih ga ima, nekaj bo še za les tudi dobil; vse skup bo več ko dovolj, da poplača kmete v Rovtah. Če bo od Blazinovih le dobil! Zdaj, ko jih je nesreča obiskala! Pa ne more drugače ... Kaj bo to spet marnjev! Res je strašno in ne bi tega nikoli storil, čeprav so mu toliko hudega prizadeli; saj ve, da se je tudi tista pustna norčija v Blazinovih glavah spočela ... Zaškripal je z zobmi...
Ne, iz jeze, iz sovraštva, zavoljo maščevanja ne dela tega, ampak ker mora, ker drugače ne more ... Vsak je sebi najbližji. Pri Blazinovih je v nevarnosti dom, pri njem pa zadnji košček časti, da ga reši in da ne zajde v ječo. Zato mora, mora tirjati Blazinove.
Da bi se otresel težkih misli, je poizkusil delati. Toda danes rnu ni šlo od rok in zato se je kmalu vrnil s pobešeno glavo domov.
Že drugi dan se je oglasil pri Blazinovih in povedal, da ga je sila nagnala in da je prišel po denar. Najprej so ga gledali, potem pa so jeli vpiti in kričati in le malo je manjkalo, da ženske niso skočile vanj.
»Bodite pametni, ne more biti drugače,« je dejal mirno; »ako mi v štirih tednih vrnete, vam pustim obresti za zadnji dve leti.«
»Kaj boš puščal, ti salamenski skopuh!« je lire-ščala stara Blazinovka in ga s strupenimi očmi prebadala. »Ničesar ne plačamo, najmanj zdaj, ko nas je zadela taka nesreča.«
»Tudi mene je,« je odvrnil.
»Seveda! Tistih nekoliko dreves še besede m vredno!« se je penila. »Naj bi te le bilo zadelo! Podgane pa miši naj ti požrejo tvoje jurije in tati naj jih dobijo!«
»Ali mi torej nočete vrniti?« jo je prekinil.
fttnruaKiasMu*
ilUÜT&ll
E)
H
Kamnica. V nedeljo 5. aprila bo po rani sv. maši v cerkveni dvorani političen shod, na katerem govorita g. Franjo Žebot in šerbinek.
Troblje pri Slovenjgradcu. Od pamtiveka ne pomnimo, da bi bil iz tukajšnjega kraja kak dopis v »Slovenskem gospodarju«, kakor da bi bili vsi analfabeti, ali pa se bi bali uredniškega koša, ki je baje zelo velik. Pri porokah nismo najzadnji, imeli smo kar dve v tem predpustu. Pri nas prideta na 10 hišnih številk kar dve gostilni. Občinski urad imamo prav blizu, komaj dve uri oddaljen. Po čigavi zaslugi, si lahko mislimo.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Lep jubilej 501etnice rojstva je obhajal v Četrtek tukajšnji veleposestnik g. Ilešič Franc v ljubečem krogu vse številne družine in vabljenih najožjih prijateljev. časti tamo!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Gospodarska slis-ka nas »stiska« vedno bolj. Vina dobrega polne kleti, kupca pa od nikoder, pač pa vidimo zelo pogosto finančno kontrolo z gotovimi zapisniki. Kljub temu ne obupujemo, ampak se bistrimo za prihodnost. Prosvetno društvo pridno prireja podučne sestanke in je s čisto novimi močmi priredilo dne 12 .marca prav lepo gledališko predstavo s podučnim predavanjem. —- Isti dan je bil občni zbor novoustanovljene sadjarske po družnice. Vodstvo podružnice so dobili v roke možje, ki so najboljši porok, da bo podružnica v resnici uspevala v korist cele župnije. Tako pri prosvetnem društvu, kakor pri novoustanovljeni podružnici se je čutila skrivna sila, ki bi rada ovirala delo z osebnostmi, a je povsod zmagala misel na splošno korist nad osebnimi zadevami.
Ptujska gora. Proslava materinskega dneva. Ptujski gori, znameniti romarski božji poti, je prinsel 25. marec veliko veselja. Predpoldne ob pol 9. uri je bil med sv. mašo slovesen sprejem otrok v Marijin vrtec s skupnim sv. obhajilom. Sprejetih je bilo do 80 otrok. Ganljiv je bil prizor, ko so otroci, okinčani s cvetjem in sveti-njicami, klečali pred čudodelnim kipom Matere božje črnogorske ter Marijo izvolili za svojo mater. Popoldne pa je Marijin vrtec priredil v
tukajšnji osnovni šoli akademijo z zelo pestrim programom kot proslavo materinskega dneva. Obisk je bil nepričakovano velik; dvorana je bila dobesedno nabito polna. Petje, deklamacije in dve igrici so izzvali od prisotnega občinstva ne samo buren aplavz, temveč tudi solze, tako da so celo možje držali kar robce na oči. Prav posebno globok vtis sta napravili na občinstvo zadnji točki: deklamacija »Rajni materi« in igrica »Močna mati«. Odmore so izpopolnjevali domači godci.
Prihova. Tukajšnja hranilnica in posojilnica je imela 25. marca svoj občni zbor. Bilanca kaže, da je posojilnica v težkem položaju. To je plod dela bivše samostojne kmetijske demokratske stranke v preteklih letih. JNS režim ni nič storil, da bi zajezil razvoj gospodarske in finančne krize, marveč je ramo preganjal tiste, ki so bili drugega mišljenja. Sedaj si moramo sami pomagati, kolikor vemo in znamo. V naše može pa imamo popolno zaupanje. Našo posojilnico in hranilnico bodo vodili naslednji: načelnik je zopet g. Janez Ozimič, odborniki pa: Skrbinšek Franjo, ki je ob enem tajnik, Pučnik Albin, Mlakar Ivan in Kocjančič Anton, župnik. Nadzorstvo pa vodi zopet Jesenek Jožef. Bog daj v prihodnjem letu boljše uspehe!
Prihova. Najboljše moči na naši šoli so odšle drugam. Gdč. upraviteljica Lucija Bajčeva je odšla 2. marca v Ljubno v Savinjski dolini. Imela je posebno veselje za prireditev iger, bodisi s šolskim otroci, bodisi z odraslimi. V tem oziru jo bomo močno pogrešali. Nadomestil bi jo bil g. učitelj štefančič, ki je bil od banovine tu nastavljen kot dnevničar, v jeseni lanskega leta s 1. novembrom. Lepo je deloval v šoli in izven šole. Pri prosvetnem društvu je poučeval petje in imel že dobro izvežban pevski zbor, ki je veliko obetal. Tudi igro je že priredil za prosvetno društvo. Pa tudi ta je moral iti od nas in sicer v Prekmurje. Oženjen je, ima eno ljubko hčerkico Danico, bolehno gospo, ki je od žalosti obolela. Poslal je gospo k njenim staršem na Skomarje in sam odšel.
Sv. Jernej pri Ločah. Kakor povsod, tako tudi pri nas naši zavedni možje in fanti v veli» kem številu pristopajo v novo JRZ ter podpisujejo pristopnice, živimo kakor prerojeni, ker je poplava novo ustvarjene stranke odnesla že skoro vse bivše JNSarje, ki so hoteli zrušiti
»klerikalno trdnjavo«. Kakor se sliši, dobimo spet nazaj svojo samostojno občino tako kakor je fara.
Slovenska Bistrica. Na cvetno nedeljo, popoldne po večernicah, bo v dvorani hotela Beograd skioptično predavanje o lanskem evharističnem kongresu. Predaval bo g. profesor Klasinc iz Maribora.
Središče ob Dravi. Na praznik Marijinega oznanenja je priredil Marijin vrtec ljubim mamicam krasno uspeli materinski dan. Ko bi videli, kako so bile naše mamice vzradoščene nad ljubkim na3topom svojih otrok! Marsikatero oko je bilo solzno nad lepimi, prekrasnimi besedami g. kaplana. Obenem je bila ta prireditev zaključek duhovne obnove, ki se je vršila od 22. do 25. marca t. 1. Uspeh iste je bil viden na Marijin praznik pri sv. maši, ko se je cela cerkev zgrnila k obhajilni mizi. Množice so šle, da prejmejo Kristusa Kralja. Tudi pridige so bile vsak dan dobro obiskane.
štrigova pri Ljutomeru. Novak Ivan, po domače Pajtek, star 86 let, prevžitkar v Pajte-kovem selu, je že večkrat v svoji duševni zmedenosti napovedal svoj naklep, da si bo življenje končal. Njegovi domači niso nikake važnosti polagali na to, kar naenkrat najdejo starega Pajteka, v soboto 21. marca popoldne, v domačem škednju obešenega. Drugi dan bo ga po izvršeni komisiji brez cerkvenega obreda pokopali. — Na predpustno nedeljo umorjeni Pergar Karol se je odpravil v štrigovo k pozni sv. maši, ni pa šel v cerkev, marveč se je zunaj cerkve razgovarjal s svojimi tovariši, kdaj in kje se bodo v noči zbrali; po noči pa je bil ubit. Stari Pajtek je bil duševno zanemarjen, ni maral ne za cerkev, ne za sv. spoved in je takisto žalostno končal. Zelo svarilni primeri za naše ljudstvo! — Naš organist nas zapušča, že pred novim letom je dobil novo službo v Varaždinu, katere še do danes zbog posebnih zadržkov ni nastopil. Službo organista je pri nas vršil čez 15 let; vodi' je več cerkvenih društev ter zasluži kot javen delavec na kulturno-prosvetnem polju javno priznanje in zahvalo. — Nabiralna akcija za nove zvonove za cerkev na Razkrižju je s polnim uspehom končana. Sedaj čakamo na sprejem in blagoslovitev novih zvonov, ki se bo izvršilo ob ugodnem vremenu na velikonočni pondeljek. Posvetitev bo
»Ne — in če se na glavo postaviš, tudi ne! Rajši zažgem hišo in hlev in vodo spustim po polju. Zlodej naj te —«
Preklela ga je, da ga je postalo strah. Ni rekel ne besede in je odšel. Za njim se je razlegel peklenski krohot.
Doma je Tevž še enkrat vse preudaril; toda nobene druge poti ni našel. Ko zlepa ni šlo, je moralo iti zgrda. Oklevati ni smel več niti en dan; kajti zadolžnica je velela, da je treba posojilo tri mesece prej odpovedati. Ako je hotel do Novega leta dobiti denar, ni smel več odlašati.
Zaradi tega je šel naslednje dni na sodišče in teden navrh so dobili Blazinovi sodnijsko terjatev. Ti so že mislili, da so Tevža zastrašili in da si ne bo več upal nad nje zaradi denarja. Ko pa so videli, da mu je resnica, so nagnali tak vrišč, da je odmevalo po vsej fari.
Vse je obsojalo Tevža. Čeprav Blazinovi niso bili v časteh pri faranih, so se po zadnji nesreči vendar vsem smilili, medtem ko je Tevžu vsakdo privoščil škodo, ki mu jo je neurje napravilo. Vnebo-vpijoč greh se jim je zdel, kar je počel Tevž. Kjer se je prikazal, so ga od vse povsod zmerjali: »Skopuh! Oderuh!«... Toda Blazinovi so le prekmalu spoznali, da ljudem ni toliko zanje, temveč zato, da se nad Tevžem znesejo; kajti ko so iskali posojila,
da bi mogli Tevžu vrniti, ga niso dobili nikjer; zgodilo se je celo, da so se jeli tudi drugi upniki oglašati. Stara Blazinovka se je od jeze penila.
V tistem času je srečala Blazinova Liza Zvoni-kovo Marto na samem. Ko sta se pozdravili in je hotela ta iti naprej, jo je Liza strupeno obrevknila:
»Ti, čuj! Povej svojemu oderuhu, da ga lepp pozdravim in mu želim, naj mu denar iz nosa in ušes vzraste!«
»Koga imaš v mislih?« je zardela Zvonikova.
»Koga drugega kakor tvojega ljubčka seveda, lepega Tevža, ženina tvojega, ki se ga bodo od same lakomnosti garje lotile.«
»Jaz nimam ženina.«
»Seveda ga nimaš več, haha, ker te je pustil. Prav ti je, prav, že prav! Take prevzetne goske obtičijo vedno v najhujšem blatu.«
»Kaj mi hočeš? Pusti me!«
»Nič ti nočem, le resnico ti hočem enkrat v obraz povedati. Mislila si, kaka sreča, če se obesiš na Dvornika. Izbrala si si pa najhujšega stiskača in falota...«
»Falot ni!«
»A tako? Ti še držiš z oderuhom!«
»Ne držim. Mene ne briga nič.«
sc se sedaj po predoru abesinske fronte na severu polastile omenjene gore. V neprestanem delu po dnevu in po noči so Italijani zgradili v 14 dneh 10 km dolgo in 6 m široko cesto na vrh Amba Ala-dži, kamor so postavili spomenik leta 1895 padlim. Spomenik tvori kameniti stožec z doprsnim kipom Mussoli-nija in s spominsko ploščo, na kateri je opisana junaška smrt majorja Toselli.
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
opravil g. Lehpamer, dekan iz Nedelišča, ob asistenci številne duhovščine. Na proslavo bodo prihiteli verniki iz sosednih župnij v Medji-murju, razen tega iz Prekmurja in iz Spodnje Štajerske.
žusem pri Celju. Redko kedaj se kaj sliši od 2usma, mogoče vsako drugo leto enkrat. Nekako pred dvemi leti je bila ustanovljena v Loki pri žusmu sadjarska podružnica in je bilo videti, da bo dobro uspevala. Dobila je tudi brezplačno zemljišče, na katerem bi imeli drevesnico. Na žalost je pa že prvo leto zrastla na dotični njivi navadna špinača, mesto sadnih drevesc. In sedaj je pa sploh čisto zaspala podružnica. To bo najbrž krivda predsednika in tajnika, ker se nista dovolj brigala za napredek tega koristnega društva. Ustanovljena je bila tudi Strelska družina, katera ima precej članov in to po zaslugi tajnika Antona Pogarčiča, kateri jako požrtvovalno sodeluje pri njej; zraven tega še pa včasih tako milo zaigra na citre kako lepo pesmico, da mora vsakega starega in mladega iz velike žalosti zbuditi k ve-
selju. Zelo smo ga veseli in mu še vnaprej želimo mnogo uspeha v njegovem neumornem delovanju.
Slovenci v Zagrebu. Konec marca smo, ali bolje že v začetku aprila. Zato moramo napraviti malo obračuna, kaj smo naredili v preteklem mesecu; Pa pojdimo kar po vrsti od nedelje do nedelje: 1. marca smo imeli zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o starem in novem Dunaju (akademik g. Slapšak); 8. marca je še mnogo zanimiveje govoril č. g. misijonar Vizjak D. J. o svojem misijonskem delu v Bengaliji. Ljudi je bilo mnogo, kakor smo napovedali, in ob tej priliki smo zbrali za misijone nad 200 Din. Teden dni pozneje, dne 15. marca, smo gledali lepo in pretresljivo igro »Sveti Vid«, ki je zelo primerna za postni čas. Marsikdo je bil ganjen ob pogledu na življenje prvih kristjanov. Tudi sv. Jožefa, ko v Zagrebu ni praznika, smo pri sv. Roku skromno proslavili. Dne 22. marca pa je govoril o življenju rib in o ribiču športniku študent g. Simončič Anton.
Žensk
Kako si bom uredila cvetlični vrt?
Vedno me je razveseljeval pogled na okusno urejen vrtiček, na cvetočo gredico ob hišnem zidu, na ponosna okna naših kmetskih domov. Toliko pridnosti ,nege in dobrega okusa' je pri mnogih naših ženah in dekletih, da smo v tem oziru tudi od drugih priznani.
Kdo ne pozna naše slovenske hiše s slapovi rdečih nageljev? In naš roženkravt, fuksije, pe-largonije ter rožmarin? Ponosna je vsaka izmed nas na te svoje ljubljenke, če ji le uspevajo. Uspevajo pa tako rade, da jim le nekoliko postrežemo.
V letošnji pomladi si bomo tudi naš vrt tako uredile, da nam bo vse leto v veselje. Ne bomo gledale samo na korist, ki jo imamo od zelen-jadi, rastoče v njem, temveč tudi na užitek, katerega nam nudi s svojim raznobarvnim cvetjem, kadarkoli se ozremo vanj.
Ob lehah za zelenjad pustimo obrobke ali rabate za cvetje, če nimamo za to določenih posebnih gred. Posamezne oddelke omejimo z opeko, s kamenitimi ploščami, s kakšnim zelenjem in podobno. Da ne bo na potih preveč blata, odkop-Ijemo nekoliko zemlje ter vložimo debeljše kamenje in ga trdno zbijemo. Navrh nasujemo peska, ki ga moramo dobro potlačiti. Vsako pomlad moramo takšna pota očistiti plevela ter nanovo posuti s peskom.
Cvetlične gredice posejemo in zasadimo tako, da imamo cvetje vse leto, od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. V poletju in jeseni so naši vrtovi bogato obloženi s cvetjem, a spomladi so navadno grede prazne po par mesecev.
Posebno priljubljene pomladne cvetice so mačehe, potočnice, marjetice, jegliči, vijolice, tulipani, zlati šeboj, rumeni narcis in druge. A te cvetice sejemo že poleti, da se do jeseni razvijejo. Cez zimo ostanejo na vrtu. A spomladi jih topli sončni žarki že zgodaj prikličejo v cvetje. Cveto in krase naše grede, dokler jih ne izpodrine poletno cvetje.
Razvrstiti moramo cvetice tudi po velikosti in barvi. Ob poti pustimo nizke, za njimi pa nasadimo večje rastline. Tudi ne ljubijo vse enake lege. Nekatere so večje prijateljice sonca, a druge zopet ne.
Naše vrtnarice tudi rade precej gosto nasade svoj vrt, da čimbolj izrabijo prostor. Prav je tako! A vendar moramo dati vsaki rastlini dovolj prostora, da se razvije čim lepše ter napravi tudi
I svet
večje cvetove. Vedeti moramo, kolikšna bo rastlina, ko se bo razrasla in po tem ji odmerimo prostor, ne pa po sadikah.
če hočemo, da bo naš vrt lepši in učinkovitejši, zasadimo s posameznim cvetjem večje ploskve. Take skupine z enotnimi barvami napravijo veliko ugodnejši in močnejši vtis, kakor pa če pomešamo na enem prostoru cvetice vseh mogočih vrst in barv, tako da posamezne sploh ne pridejo do veljave. Bolje je manj vrst, a tiste lepše!
Lep vrt zahteva precej dela, pa tudi stroškov se nekaj nabere. Včasih jc treba kupiti semena, Čebulice in gomplje. A vsako dekle in vsaka gospodinja tudi zS lepoto -ada nekaj žrtvuje, pa bodisi to lepota obleke, hiše ali pa vrta. Pozabiti pa tudi ne smemo, da je lep vrt in cvetoča gredica ob hišni steni ali ograji zrcalo in ponos vsakega dekleta in vsake gospodinje!
O zimski obleki.
Dostikrat se zgodi, da zimsko obleko, ki smo jo spomladi odložili, zapremo v skrinjo ali omaro, ne da bi temu posvetili večjo pozornost. Kaj pa moramo storiti z njo?
Najprvo jo očistimo prahu in vseh madežev, da se ne bodo preko poletja preveč vlezli vanjo. Tudi prezračimo jo dobro, da izgubi duh po potu in tobaku.
V omaro ali skrinjo damo med obleko naftalin, ki ga dobimo v drogerijah in tudi v navadnih trgovinah. Potem jo zavijemo v časopisni papir. Vonja po naftalinu, kake. tudi po tiskarskem črnilu molji namreč ne prenesejo in tako se jih na lep način obranimo.
Tudi stoičen poper, ki ga damo med obleko, odganja molje in prav tako orehovo listje, ki varuje zlasti volnene reči.
Zadostuje končno tudi samo časopisni papir. Vsak kos obleke posebej in nato še vse skupaj zavijemo dobro v časopise. Najbolje je, če kar zalepimo na konceh, da molj sploh ne more zraven.
Tako pustimo lahko obleko brez skrbi preko poletja in se nam ni treba bati, da bi bila preje-dena ter s tem delno ali celo popolnoma uničena.
To in ono.
Prhljaj na glavi najlepše odpraviš z jajčnim rumenjakom. Dobro ga raztepi in zadrgni z njim glavo. Nato jo izperi s toplo vodo. Rumenjak očisti kožo na glavi, odpravi prhljaj in napravi lase prijetno mehke.
Obolenje in ienivost trev.
Vsa hrana se začne prebavljati v želodcu. Nadaljuje in dokončuje se pa prebava hrane v črevesju s pomočjo raznih črevesnih sokov, žolča in trebušne slinovke. Vsaka prebavna motnja se izraža v prepočasnem ali pa prehitrem odvajanju črevesne vsebine. Prvi pojav se imenuje lenivost črev ali zaprtje, drugi pa črevesni katar ali driska. Zaprtje je mnogo pogostejši pojav. Vsaki motnji pravilnega črevesnega delovanja je vzrok nezadostni sestav črevesnih sokov ali pa žolča, mnogokrat pa tudi obolenje trebušne slinovke. Največkrat manjkajo telesu one tvarine, ki jih izločujejo zdrava čreva in katere delujejo poživljajoče na prebavne živce. Mnogo ljudi poskuša dražiti črevesne živce s pomočjo odvajalnih sredstev, ki močno delujejo. Na ta način pa se povzroči če-sto razdražljivost črevesja ali pa se ljudje privadijo odvajalnemu sredstvu, tako da črevesje kmalu ne more več normalno delati brez odvajalnih sredstev. Prebavne težave so največkrat v zvezi z nastajanjem plinov, slabostmi, pomanjkanjem apetita, glaovobolom, kakor tudi z nečisto kožo. Tudi nespečnost in pomanj, kanje energije so posledica prebavnih motenj.
Vsak večer naj se popije eno skodelico Pla-ninka čaja. Njegova vsebina na grenkih snoveh, natriju in eteričnih oljih, povzroči normalno sestavo črevčSnlh sokov. Nadalje se je treba mnogo gibati ter se po mogočnosti varovati težko prebavljivih jedil, kakor tudi takih, ki dražijo črevesje.
Gospodična, 28 let stara, je trpela na trdovratni zapeki, črevesnih plinih in napetju. Skozi dolga leta je uporabljala odvajalna sredstva, ki so pa vedno slabše delovala, že po pardnevni uporabi je povzročil Planinka čaj lahko prebavo in dnevno redno čiščenje.
Reg. S. 529-36.
če imaš suhe la£e, zadostuje včasih, da lasišče dobro zdrgneš z vazelinom.
če iniaS mozoljasto kožo na obrazu, kani v vodo nekaj kapljic arnike. To stori vselej, kadar si umivaš glavo.
Lišaje si odpraviš s sokom od vinske trte, ki se cedi od nje, kadar jo obrezujejo. Dobro sredstvo proti lišajem so tudi šmarnični listi. Stolci jih in zmešaj s česnom in z medom ter s tem inaž» lišaje.
Kurja očesa najenostavneje odpraviš s kopeljo. V topli vodi, ki ji prideni nekaj sode ali mila, si umivaj zjutraj in zvečer noge. Ko se zmehča koža, odstrani plast kurjega očesa, kolikor se je pač da. To ponavljaj, dokler jih popolnoma ne odpraviš. Tudi česen, obeljen in dobro stoičen v kašo, navezujejo na kurje oko. čez nekaj dni zmehčano kožo že lahko odstraniš.
Bradavice odpraviš s hrastovo skorjo. Razre::l jo na drobne kosce in jo dalje časa kuhaj v vodi, da se začne razpuščati. S tem si večkrat na dan namaži bradavice. V dobrem tednu bodo izginile.
Največ otrok v prvem letu življenja umrje meseca julija, avgusta in septembra; med njimi je več takih, ki niso vživali materinega mleka. Vzrok največje umrljivosti dece v tem letnem času pripisujejo predvsem dejstvu, da je kravje mleko v najbolj vročih mesecih podvrženo prav posebno izpremembam po bakterijah, da se torej hitro skisa ali drugače skvari. A tudi vročina sama na sebi kvarno vpliva na dojenčka, ki hitro dobi kake črevesne katarje, katerim podleže tem gotoveje, ako ni pri materinih prsih, že zato mora torej mati sama dojiti svoje dete, da odvrne nevarnost obolenja in umrljivosti.
Kuhinja.
Kašnat pečenjak. Vil vrelega mleka vsipaj med mešanjem % 1 oprane kaše ter mešaj toliko časa, da se začne gostiti. Nato odstavi. Ko se hladi, zamešaj 3 žlice sirovega masla, žlico sladkorja, malo soli in 1 rumenjak. Končno rahlo primešaj sneg 1 beljaka ter vlij na razbeljeno mast. Pečenega zdrobi in potresi s sladkorjem.
Zdrobov pečenjak. yt 1 mleka zavri ter vsipljl med mešanjem vanj 13 ^kg zdroba, da postan«
gosta kaša, ki jo daj ohladit. Medtem speni 6 dkg sirovega masla, kateremu dodaj jajce, 10 dkg sladkorja, 1 nožno konico pecilnega praška, nej koliko limoninih olupkov, soli ter 3 dkg zmletih mandljev ali orehov, če jih imaš. Pomešaj vse to z zdrobom, deni v model in speci v vroči pečici.
Krompir s sirom. 4 velike krompirje zreži na tanke rezine in jih osoli. Lončeno posodo pa na-maži s sirovim maslom, posipaj jo z nastrganim sirom in obloži dno s krompirjevimi rezinami. Na krompir pa naloži rezine krhkega dobrega domačega sira. Nato daj spet plast krompirjevih rezin in nato spet sir. Zadnja plast naj bo iz krompirja. Po vrhu pa potresi z nastrganim sirom, pokapaj z raztopljenim maslom in limoninim sokom. Peci yt ure v pečici.
Smetanov krompir. Skuhaj 6 neolupljenih krompirjev; kuhane olupi in še vroče zreži v skledo na koleščke in jih takoj polij s y, 1 kisle ali topljene smetane, ki si jo zavrela v kožici. Povrhu potresi še ocvrtih kruhovih drobtin in daj takoj na mizo.
Sirov štrukelj. Napravi vlečeno testo iz y2 1 moke, 2 žlic sirovega masla, yi 1 mleka in malo soli. Nato zdrobi v skledici y. 1 sira, primešaj % 1 kisle smetane, 2 žlici sladkorja, malo drobno zrezane limonine lupine, 1 rumenjak in sneg 1 beljaka. Potem razvleci testo, pomaži ga z nadevom, zvij rahlo skupaj in deni v podolgovato pekačo. Peci ga približno pol ure.
Peter Rešefar rcšefari.
Rešeto bo prišlo iz mode. .Prišel sem v Beograd, da bi videl, kako bodo proračun v senatu rešetali. Pa sem videl, da so to navado opustili. Tu niso nič rešeta potrebovali. So že naprej sklenili, kaj bodo storili. Čudno, zakaj so sploh bile napovedane seje in rešetanje, da sem imel samo pot v Beograd. Ce bo treba pa volilno rešeto vzeti v roke, tedaj bomo pa malo rokave zavihali!
Pucelj ni federalist! Tako je sam povedal. Ni bil niti tedaj, ko je bil skupaj s hrvaškimi fe-deralisti, ne bo, če bo zopet kedaj z njimi skupaj. Tu tuja beseda nima nikake zveze s fedri, kakor nekateri mislijo, da bi Pucelj ne bil na fedre!
Moja nesreča. Nisem rojen pod srečno zvezdo, to že dolgo vem. Ce bi bil rojen pod zvezdo, kakor Pucelj in sorodniki, bi gotovo bil v kaki (dobri državni službi.
Naiven Kramer. Kramer misli, da njegovega govora Slovenci nismo razumeli! Milo rečeno, je res naiven!
Zoper kmetsko zbornico! če so v senatu delali neprilike, da bi se mogle ustanoviti na pravilen način kmetijske zbornice, se nikar ne čudimo. Nekoč sem slišal nekega gospoda, ki je govoril kmetu: Ti gospod, jaz gospod, ja, kdo bo pa gnoj kidal? Jaz bi tudi priporočil, da bi kmete najpreje poslali, da bi izkidali.
Vsi .JNSarji zoper občine, kot .jih hoče narod. Zakaj se temu čudite, saj je JNS bila sploh zoper vse, kar hoče narod? Pri občinskih volitvah si niti ne upajo več svoje liste postavljati. Pravijo, da bodo sedaj oni abstinenti. Nimam nič proti. Samo naj okusijo vse prijetnosti abstinence!
Zemljepisna ura. Ker v senatu ni bilo drugega opravka, so naredili narodopisno šolo. Vršila se je takole: Kje živijo Slovenci? v Sloveniji. Kje živijo Hrvatje? Na Hrvaškem. Kje živijo Srbi? Na Srbskem. Kje pa živijo Jugoslovani? V senatu.
Kaj bo s proračunom? Ni strahu! Porabil se bo do zadnje pare!
Nova univerza. V Beogradu so osnovali novo univerzo, kjer so redni profesorji kot dr. Sto-
jadinovič, dr. Korošec itd., pa so neredni slušatelji, zadnji pristaši JNS. Ker ni mogoče več dobiti trihterja iz Niirnberga, se predavanja ne bodo ve4. vršila.
Afriški samoumor. V Afriki se nič več ne obešajo. Ce se hoče kdo usmrtiti, vzame zastalo Rdečega križa, leže na tla in čez eno uro ga že zadene šrapnel ter ga požene v zrak.
Angleški trgovci. Francija je rekla, da noče več angleških mešetarjev. Misli, da se je s tem Anglija rešila. Jaz pa vem, da je Anglija nemški mešetar in da bo tudi v novem položaju prišla do svojega zaslužka. Raje bi jaz bil angleški mešetar, kakor pa jugoslovanski rešetar. Pa vsi ne moremo narnaprej!
Poslcdnte vesli.
Iz domače politike.
Državni proračun je bil od narodne skupščine končno vel javno sprejet 30. marca. Določila finančnega zakona, ki jih je spremenil senat, bodo uzakonjena rednim potom. Prihodnja seja narodne skupščine bo sklicana pismeno.
Finančni minister je odobril banovinski proračun v takem obsegu, kakor je bil predlagan v odobritev.
Ban je razrešil občinsko upravo mesta Kranj. Politične novice iz drugih držav.
Za Hitlerja je glasovalo pri nedeljskih volitvah 45 milijonov volilcev. Njegova politika je bila odobrena z 98.8%, proti z neveljavnimi glasovi 1.2%.
Italijani so zasedli na severni abesinski fronti v vojaškem oziru zelo važni točki Sokoto in Tebirek. Z bombami so italijanski letalci na jugu uničili mesto Harar, ki je drugo največje abesinsko mesto s 50.000 prebivalci. Ubitih je bilo nad 200 ljudi in med temi mnogo ranjencev po bolnicah.
Domače novice.
Smrt obče znane osebnosti. V Logarski dolini je umrl 30. marca posestnik in krčmar g. Klemen Robnik, po domače Logar, po katerem je dobila krasna in privlačna dolina svoje ime. Dobremu krščanskemu možu, ki je bil prava slovenska korenina, bodi Vsemogočni obilen plačnik, blagi družini naše sožalje!
Del mladega gozdnega nasada v Betnavi pri Mariboru pogorel. Zadnjo nedeljo zvečer je začel goreti mlad smrekov nasad betnavske graščine, ki je škofova last. Gasilci iz Maribora in Pobrežja so preprečili, da ni uničil ogenj ves nasad, škode je 10.000 Din.
Pogoji, da bodo veseli velikonočni praznik) •
Voščite vsem vesele praznike na razglednicah, ki ste jih kupili v naših prodajalnah. Cena že od 50 para za prav lepe razglednice.
Darujte kot velikonočno darilo lepo knjigo, sliko, križ, molit-venik, rožni venec. Posebej priporočamo sliko Slom-šeka, tiskano v štirih barvah, ki stane samo Din 10.—.
Razveselite svoje prijatelje z lepim albumom za fotografije ali razglednice, darujte spominsko knjigo, knjigo »Naši gostje«, lep pisemski papir, nalivno pero, mladini pa slikanice in šolske potrebščine.
Praznično razpoloženje ustvarite, zato okrasite domove, okrasite kapelice in križe. Ves okrasni papir in druge potrebščine pravočasno kupite!
Velikonočni obed naj bo okusno pripravljen, položite na mizo pisane papirne servijete, velikonočne darove zavijte v poseben barvan papir.
Velikonočni obisk napravite! Tudi mi vam želimo voščiti vesele velikonočne praznike, zato vas vabimo, da nas po-setite, ker bodete po svojem obisku pri nas lahko izpolnili pogoje. Dobite nas v Mariboru:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6. Kralja Petra trg 6.
V Ptuju:
Slovenski trg 7.
Tiskarna sv. Cirila
Po daljšem času naplavljen utopljenec. Dne
£1. januarja je skočil v Mariboru z velikega mosta v Dravo 261etni krojaški pomočnik Emil Pevec. Drava je sedaj naplavila truplo v vasi Strmec pri Varaždinu.
Izgredi v Zagrebu. Dne 30. marca so vprizo-rili frankovci in komunisti izgrede z napadi na policijo in z razbijanjem lokalov. Ranjenih je bilo 30 oseb in med temi 11 stražnikov. Demonstrante je policija razgnala in pozaprla.
Prireditve.
Zreče. Na cvetno nedeljo vprizori naše Kat. prosvetno društvo v Zrečah v prostorih gospe Nine Winter pretresljivo igro v štirih dejanjih »Podrti križ«. Vabljeni vsi domačini in sosedi, prijatelji in neprijatelji!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Narodna prosveta pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi na cvetno nedeljo in na velikonočni pondeljek »Pasijon« Ksavra Meška. Vljudno vabljeni!
Sv. Rupert nad Laškim. Materinski dan smo tukaj prav lepo in spodbudljivo obhajali. Nad 100 naših krščanskih mater in žen je že pri jutranjem sv. opravilu v cerkvi z gorečimi svečami v rokah in z iskreno ljubeznijo v srcih počastilo Sina božje Matere, katere čast iri slavo je kaj nazorno in prikupljivo osvetljevala tudi popoldanska prireditev v šoli. Naša mladina je spretno in nad vse živo na odru v lepi igrici o pravi, ljubeči krščanski materi pokazala ljubezen in moč priproste krščanske družini-ce, ki v pravi, nesebični ljubezni do Boga in do družinskih udov premaga vse težave in stiske vsakodanjega življenja. Sledila sta dva dramatična prizora, ki sta v jasni, nad vse prikup-ljivi obliki pokazala, da otrok, ki res ljubi svojo mater, najde najbolj varno oporo v vseh viharjih življenja, ki besnijo zlasti nad mladim človekom. Nato so nastopili naši mladi in v krasnih deklamacijah in govorčkih proslavljali hebeško Mater in svojo mamico; vmes so se oglašale mile pesmi r.ašega mešanega zbora, in domači tamburaši so s svojimi precizno izvaja-himi komadi dali celi prireditvi tako ljubki in družinski značaj, da se je med hvaležnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno šolsko dvorano, slišal le en glas: Lepo so počastili naše dobre matere naši vrli otroci! Naše na novo oživljeno prosvetno društvo, ki se prav živo giblje, naj nam le večkrat priredi igre, ki ljudstvo res vzgojujejo in povzdi-gajo k resnično lepemu in plemenitemu mišljenju in udejstvovanju!
Dopisi.
Beltinci. Po 301etnem zvestem službovanju v orožniški službi je bil vpokojen g. Bukovšek.
Razbor pri Slovenjgradcu. Dne 21. marca je 6 tolažbo sv. vere v Gospodu za večno zatisnil svoje trudne oči v 81. letu svoje starosti Jakob Sovine. Pridobil si je veliko zaslug zlasti s svojim dolgoletnim županovanjem. Največ zaslug si je pridobil ob gradnji banovinske ceste Podgorje — Suhi dol, ker je takrat nosil po večini vse le na svojih krepkih ramenih. Skrbel je tudi za naše občinske ceste. Bil je velik dobrotnik naše župne cerkve. Reveži in popotniki so imeli pri njem pravo zavetišče. Njegov pogreb je pokazal, kako ga je vse ljubilo. Pri hiši žalosti se je od njega poslovil Knez Ivan, ob odprtem grobu pa z ganljivimi besedami domači gospod župnik. Pokojni zapušča dva sina in tri hčerke. Plemeniti mož naj počiva v miru!
Ali si l€ obnovil
naročnino?
|-|-|-|-l'l.'........ .I.flll'l	....."I'" '	-----
Gumaste opanke.
Naše stanovske organizacije — trgovske in obrtniške — postajajo v zadnjem času Čim dalje bolj aktivne v borbi za zaščito raznih stanovskih interesov. Iz njihovih vrst prihajajo parole, ki so svojstvene stanovskim državam in takim, v katerih vlada fašizem in korporacije. Naši obrtniki in trgovci so vrgli parole proti Bati, Ta-Ti, tujemu kapitalu, kmečkim zadrugam in industrijskim proadajalnam.. To svojo akcijo opravičujejo s sledečimi razlogi: želijo, da zaščitijo delavca pred prekomerno eksploata-cijo, da zaščitijo kmeta pred nezdravimi gumastimi opankami in konsumenta pred obutvijo slabe kvalitete, dalje veliko število čevljarjev, ki propadajo v bedi. Končno v borbi proti zadrugam trgovci in obrtniki iznašajo princip ravnopravnosti in zahtevajo, da bodo zadruge v pogledu bremen na isti stopnji s trgovci. Tako izgledajo motivi sedanje borbe trgovcev in obrtnikov po njihovi lastni razlagi. Toda za tem se skriva nekaj čisto drugega.
Kolikor nam je znano, trgovci in obrtniki niso nikdar stremeli za tem, da se popravi položaj delavcev, zvišajo mezde, izboljšajo delavni pogoji itd. Nasprotno, s svojim osobjem so postopali najslabše. Vprašamo, ali obstoji življenje bolj mučno in bolj strašno, kakor je življenje vajencev? Vajenci pa tvorijo 50% delavne moči v trgovini in obrti. Toda ta razlog jim pride prav, da bi prikrili prave motive, ki jih vodijo v tej borbi, samo da njihovo izlaganje ne bi bilo niti najmanj popularno. Obrtniki in trgovci tu posnemajo industrijce, ki so prvi uvedli tako prakso. Kadarkoli namreč ti rabijo kakšno povišanje carin ali davčne olajšave, potegnejo delavca, ki bo moral ostati na ulici in gladovati s svojimi družinami itd. Ravno tako ne brigajo trgovca in obrtnika niti kmetje. Tičejo se jih pravzaprav 3amo kot predmeti eks-ploatacije, vsled česar je nastala tudi borba zanje. Kar se tiče zdravja kmetov, je to zadnja briga naših trgovcev in obrtnikov, verjetno tudi drugih faktorjev z ozirom na to, kar se dela za napredek zdravstvenega in higijenskega stanja vasi in kmetov. Znano nam je, da je v veliko število vasi prodrla najbolj sovražna družabna bolezen tuberkuloza, da se čim dalje bolj širi in da je število njenih žrtev v vaseh čim dalje večje. Ravno tako vemo, da so higijenične prilike v vasi čimdalje slabše, da je ogromno število vasi brez zdravnikov, med tem, ko je v mestih zdravnikov še preveč itd. Vse to so pač vprašanja, ki bi se moral vpoštevati in zabraniti zdravstveno degeneracijo vasi. Toda za zdravje kmeta v nobenem slučaju niso važne gumaste opanke,opanke. Radi njih ravno ne bo nikoli :rpel škode.
Iz zgodovine parlamentarne borbe v Srbiji je znano, da je v preteklem stoletju nastal celi pokret proti sirovim opankam. V parlamentu je bil sprejet zakon, ki je prepovedal prodajo in uporabo istih. Nato je policija na ulici izzuvala sirove opanke z nog kmetov in jih kaznovala. Uveljavljanje zakona je predstavljalo zmago opančarjev, ki so bili v tej dobi zelo številni v obrti in so imeli dobre zveze s tedanjimi narodnimi poslanci. V obrambo tega zakona je bilo zopet postavljeno vprašanje zdravja kmeta. Trdilo se je, da mu bodo sirove opanke škodovale. Toda ta zakon ni imel dobro usodo. Kakor hitro so prišle prve volitve in so narodni poslanci pohiteli po mandate, se je vas odločno postavila proti prepovedi sirovih opankov. Borba proti zakonu o sirovih opankah je postala najznačilnejša parola te dobe in zakon je bil ukinjen. Danes se ista pesem ponavlja, samo sedaj ne gre toliko za sirove opanke, marveč za gumaste. Ko so se pojavile gumaste opanke, se je naš kmet začel obuvati. Večinoma je prej radi drage obutve tudi opanke, kakor ostale potrebščine, kupoval na dolg, pa ga plačal z živili ali z denarjem, v vsakem slučaju z dobrimi obrestmi. še pred tovarniško proizvodnjo gumastih opank so opančarji v nekaterih krajih krojili opanke iz avtomobilskih gum in jih prodajali kmetu. V gumastih opankah se kmet bolje počuti, nego če hodi bos kakor prej, ko je bil odvisen izključno od opančarja in njegovega dragega proizvoda. Ce zdravju kmeta ne škoduje drugo, pogoji, pod katerimi živi, in višina mezde, ki jo dobiva za svoj prenaporni trud, je gotovo, da mu bodo najmanj škodovale gumaste opanke. Za vas in kmeta so danes bolj važna vsa druga vprašanja, samo ne vprašanje gumastih opankov. Ako je obrtnikom in trgovcem res ležeče na tem, da tudi v tem pogledu zaščiti
M'BAHOVEC
Veliki svetovni uspeh Planinka čaja, katerega uporablja na tisoče bolnikov tudi v inostranstvu, je zahvaliti njegovemu zdravilnemu svojstvu. Zdravilna zelišča, iz katerih je Planinka čaj sestavljen, se povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah in to v tistem času, ko se nahajajo učinkovite zdravilne sestavine v razstli-nah v največji meri.
Pri katerih boleznih se je pokazal Kla-ninka čaj Bahovec zdravilnim?
Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivosti črevesja, he-meroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih bolezni, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih.
Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6—^tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja zaživljenje se dosežejo s pomočjo Planinka kure.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planin-ka. čaj Bahovec za Din 20.—.
Reg. S. 529-36.
zdravje kmeta, naj napravijo, da kmet more nositi čevlje, toda ne da ga vračajo k sirovim in obdelanim opankam. To bi bil napredek. Končno ima tudi borba proti kmečkim konsumnim in nabavljalnim zadrugam isti motiv, kakor pa borba proti gumastim opankam.
Motivi celokupne stanovske akcije obrtnikov in trgovcev, ki se v poslednjem času vse bolj in bolj raširja, ležijo v težnji za osiguranje monopolnega položaja. Naš trgovski in obrtniški kapital se ni naučil boriti se, ne pozna metoda prilagoditve. Navadil se je, da kopiči brez zaprek, da v svoji akciji ne naleti na večje prepreke, da kmeta in vso ostalo maso konsumentov drži kakor ovca jagnje na sescu. Toda taki časi vedno bolj izginjajo. Racionalizacija izmenjave dobrin postaja danes eden od važnih ekonomskih problemov, čigar rešitev se išče v tem, da se stroški z izmenjavo privedejo na kar najmanjšo mero in se s tem poceni obskrba konsumenta. V tem oziru je zadrugam prideljena velika vloga, ki jo ne bo mogla zadržati nobena akcija trgovcev in obrtnikov, ker nasproti njihovim stoje interesi več deset milijonov konsumentov kmetov in delavcev. Nekdo je rekel, da se trgovca čim dalje bolj degradira in da postaja agent industrijskih podjetij.
Želja trgovcev in obrtnikov, da v sedanji situaciji zajamčijo sebi monopol, da preprečajo tehnični napredek na račun dragega dela, da se na tržiščih tečjih mest branijo s trošarinskimi tarifami proti industrijskim proizvodom iz drugih delov države — kakor je to bilo v srednjem veku — bo morala naleteti na močan odpor v masah konsumentov, ker bi ustvaritev njihovih zahtev pomenilo zasužnjenje konsumentov. Namesto k napredku trgovci in obrtniki zahtevajo vračanje v srednji vek, v sistem vsemogočih monopolnih stanovskih organizacij, ki so bile odločajoče v družabnem in političnem življenju. Danes, v času socijalnega pokreta mas, trgovci in obrtniki ne morejo igrati skoraj nobene politične vloge ter bi vsled tega ne mogli imeti nikakšnega vpliva na državno-ekonomsko politiko. Gotovo pa ne v državi, v kateri predstavljajo 80% kmetje in okrog 10% delavci in nameščenci. Zato se oni ne borijo za politični vpliv neposredno, nego posredno, prizadevajoč si, da v prvi vrsti stvorijo svojo monopolistično ekonomsko organizacijo.	V.
(Dobesedni prevod iz »Zemljoradničke zadruge«, Beograd, 15. marca 1936, štev. 11, leto 42, glavni urednik g. Voj. V. Djordjevič.)
HALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Po» slano. Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm- Din 1.—, do Velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarjai
SLUŽBE:
Sprejme se takoj mizarski vajenec. Maribor, Koroška cesta 46.	434
Pridno in pošteno dekle želi v službo v kakšno župnišče blizu Maribora. Naslov v upravi lista.	444
LOKALI IN STANOVANJA:
Dam stanovanje, 15 minut od trga, obrtniku ali pfenzijonistu. Vinterski vrh 84, Sv. Urban pri Ptuju.	435
Soha, kuhinja in vrt za odati za delo. Sv. Peter pri Mariboru.	456
POSESTVA:
Proda se skupno ali razdeljeno: hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, gozd in njive. Cena 43.700 Din. Hojnik, Podvinci, Ptuj.	442
Kupim žago ali mlin, ali skupno, tudi vzamem v najem. Naslov v upravi lista.	443
Nova hiša na prodaj. Jurčičeva ulica 95.
Studenci pri Mariboru, 448
Hiša z gostilno in trgovino v večjem trgu, 23 oralov zemlje, 120.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 000
RAZNO:
Birmanska darila: ure, zlatnino, srebrnino, si oglejte, predno nakupite, veliko izbiro pri urarju J. Mulavecu, Maribor, Kralja Petra trg, most, Magdalena.	438
Kolesa in šivalne stroje, nove in rabljene, z garancijo, kupite najugodnejše pri mehaniku Draksler, Vetrinjska ulica 11, istotam popravila vsakovrstnih šivalnih strojev in koles. Zahtevajte prospekte!	455
Dobra krščanska družin vzame starca (ko) z 12.000 Din naprej. Naslov v upravi lista pod »Mir«.	447
Za birmo kupite manufakturo najbolje in poceni pri F. Skrabl, Maribor, Gosposka 11. 440
obleke
PERILO
OVRATNIK!
nogavice
kravate
ČEVLJI
MARIBOR GLAV TRG
ZohteuaitB brezplačni veliki cenifc!
Chrom anker ura slična Din 34*—
Ista ura bolj'ša Din 60 —
Precizne chrom anker ure od Din SO"— naprej kakor tudi vse druge ure dobite pri
ilntonu Hiffmonn
urarju
Maribor, JMs. cesta 11
Nasproti gostilne ,Pri grozdu' (Spatiek) 449
Rabljene obleke in pohištvo kupite in prodaste
najbolje pri Universal, Maribor, Koroška cesta 17.	452
Pohištvo, moške in ženske obleke, hlače, suknje, perilo, klobuke, čevlje, ostanki se najcenejše kupi v starinarni Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova cesta 6. 453
Za Velikonoč in birmo si preskrbite pri stari-narju v Mariboru na Glavnem trgu štev. 18 in na Koroški cesti štev. 3 ostanke in meter-sko blago, svila, deleni, belo platno, cajg, oks-ford za srajce, klot, tiskovina, volneno žensko in možko blago, hlače, nogavice, čevlje, po-grezljiv šivalni stroj, madrace itd.	454
Zlato in briljante kupuje po najvišjih dnevnih cenah Anton Kiffmann, Maribor, Aleksandrova cesta 11.*	408
Za Velikonoč in za birmo! Otroške nogavice od Din 2.50 naprej, venčki od Din 6.— naprej, ženske nogavice od Din 5.50 naprej, svileni traki, čipke in rokavice najceneje pri eksport-ni hiši »Luna«, Maribor,	427
Prvovrstno cepljeno trs je: laški rizling, silvanec, burgundec, portugalka, cepljeno na Riparija Portalis in Goethe 9, nudijo drevesnice in trs-nice Hrastnik, št. Ilj pri Velenju. Za ra3t in pristnost sorte in podlage se jamči za vsak komad.	355
Hranilne knjižice mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. — Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk.	425
Priporočamo Vam, da kupite najboljše, najcenejše vse vrste blaga za obleke, perilo, usnje, kakor tudi vsa poljedelska semena, štajersko deteljo, lucerno, travno mešanico itd. v trgovini Klanjšek Fr., Maribor, Glavni trg 21. 418
Kolesa in dele kakor tudi gumo kupite najceneje pri Jugu d. z o. z. Maribor, nasproti Narodnemu domu.	410
Prejo sprejema v tkanje »Krosna«, tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega 6. Sej lan in predi, da se s tkanino lastnega pridelka oblačiš! 373
Cepljeno trsje in sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmernih cenah dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. Zahtevaj7 te cenik.	125
nogavice
Priporočamo Vam posebno ugodno: TTollCl Q"fl nv fino zinjkana fl«™»jMfca TV!.« QO.
libiiil&llUi, v zadnjih pomlada». barvah-0111 06 -
Svileni flor,
ShnlPrn flnr» s,ai|ll;>r|i vrsta, zelo tr- tj-Jt, -j n. O V ličili 11UI, pežne,famkd.uporabo D11I ld -
Strapac flor, RirE Din 13 v Bombažni flor, Z^St Din 10'-
C. Bfldeleldt, Maribor
Gosposka ulica 4-6 450
M«
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oghi Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
000002230001020102090401000100010001000101020230020002000201020201010001000100
5555555555555595Y555555555555555555555
| tlronllnlco Dravske toflnc Norihor
Centrala; Maribor	Podružnico. Cclfc
! v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prei Južnošta- I
Oosposhe-Slovenske ulice.	2	ierska hranilnica. ;
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj ! varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim 11 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ,i
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Zalivala.
Vsem, ki so dne 19. marea t. L spremljali našo ljubo mater
Elizabeto Vrste
k zadnjemu počitku in za vse izraze sožalje iskrena hvala. Posebej še zahvala g. župniku Konradu šeško za prelepe tolažilne besede; g. kaplanu Krajncu Jožefu, g. dr. Kapralovu iz Zgornjega Cmureka za veliko skrb v njeni bolezni; g. županu Mallc-u; cenjenemu učiteljstvu domače in slad-kovrške šole; g g. orožnikom in f ¡nanear jem; vsem darovalcem vencev; Antonjevčanom in Vsem, ki so nam bili na pomoč ter vsem mnogoštevilnim župljanom in znancem, ki so v tako velikem številu spremljali pokojno na zadnji poti.	446
Marija Snežna, 25. marca 1936.
Mož, sinovi in ostali sorodniki.
BHSSJSSS
BIS S
vrtna-ílmelijsíía -cvetdčiia-
aemena
Preje Trg svobode, sedaj Vetrinjska ulica 30
Ze 67 let
kupujete Vaša semena ueprekos-ijive kakovosti in zanesljive kalji-vosti v staroznani
trgovini semen
nserdaisiidiiber
Telefon 23-51 interurban. Ceniki na razpolago.
/a Veliko noč I
najfinejšo banatsko moko, lepo krušno moko, sveže žgano kavo, riž, lepe rozine, pristno bučno, namizno, ripsovo, laneno olje, kakor vsake vrste specerijsko blago
vedno po najnižji ceni priporoča znana trgovina	451
Weiss Josip
Maribor, Aleksandrova cesta 29
Imam tudi v zalogi vsakovrstna semena!
Trpežno manufaktnrno blago
perilo, nogavice, robce in različne ostanke, dobite po ugodnih ceftah v novi trgovini	321
MMm Mavric, Maribor
Kralja Petra trg 4.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Zanesljivo kaljiva semena, poljedelsko orodje in
špecerijo priporoča Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg - Gubčeva ulica.
Pletenine domačega izdelka dobite po nizkih cenah v trgovini ročnih del Pavle Slugove, Celje, Vodnikova.	382
Prodani šivalni stroj, polovico v gotovini, polovico za živež. Naslov v upravi lista. 432
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kline pase
trebušne obveze proti visečim, trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka p o z e-1 o- nizkih cenah.
Fr. Poilgoršeka naslednik:
Fran Bela, bandažist, Maribor,Sloienska ni. 7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	433
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tisharna so. Cirila yMariboru
Horošiis c. S
Čekov, račun štev. io 602 Telefon inter rb.Sf.2ir >
RSfe&H
pomlad !
OstaunKi
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, priatno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m ' primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-re (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno.
„KOSMOS"
razpošiljalnica ostankov
MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003
020000010201020000000000010000010002
Srečke državne razr. loteri|e
si oskrbite čimprej pri pooblaščenem prodajalcu srečk državne razredne loterije
pri	414
Bančni poslovalnici Bezjak
Maribor, Gosposka ulica 25. Prihodnje žrebanje bo 6. in 7. aprila 1936.
Cene: cela srečka stane Din 200.—, polovična Din 100.— in četrtinska Din 50.—.
■■■■■■■■UHHHHUB
Zbirajte polže!
Prevzamem šele od 15. aprila do konca maja žive, lazeče polže s hišico. Zahtevajte pravočasno moja pojasnila, tiskovine in specijalne zaboje za pošiljanje po železnici. — Iščem v vsaki občini, oziroma železniški postaji, zanesljive ljudi, ki zbiranje organizirajo, za to plačam posebno višje cene.	439 Fridolin Rischof, Maribor, Melje, Kacijaner jeva ulica 22.
[«r Za birmo -»i
blago od 4 Din naprej dobite v 1425
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR
Vetrinjska ulica 15.
1291
Naj'vccia izbira
moških in fantouskih Mo Mm
iiiiiiii
kakor tudi raznih Športnih čepic vam nudi najceneje klobučarna
Bogataj & Jane, Maribor,
Gosposka ulica 3. 423
prinaša za velikonočne praznike največjo izbiro:
i
' moških kamgarn šport in delavskih oblek, pumparic modnih hlač letnih jopičev Trench plaščev pomladnih plaščev Hubertus plaščev f otroških
mornariških in šport obleke f tirolskih ' hlačic in
pumparic.	>'/ k U
p u j e
H ¡Maribor: i. Preac, v*
i .. n. Kotnik,
£ Celje:
A. Drofenlk,
Glavni trg Grajski trg
(Kino palača)
Kr. Petra c. 11
Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobovičnik v Celju
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	040
Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA w LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	3.67

ínserirafíe!
nalOSElte	najvarneje pri
SpoflnteStajcrshi ljudski posojilnici
Gosposka »lica 23 f ^10111)0111 DSica 10. oMoftra
regisfrovana zadruga z neomejeno zaveso.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.