Poštnina plačano v gotovini Mm. Leto ill. IZDAJA EIZKULTUDNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 41 MESEČNA NAROČNINA 11 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK NAJNOVEJŠI D030DKI : Enotnost : Budučnost 3 :3 (1:1) Dva nova drž. rekorda: 1500 m: Stefanovič 3:58,6 400 m: Sabolovič 49,4 Balkansko prvenstvo 1947 v nogometu zaključeno. Zmcgcia je Madžarska Jugoslavija:Bolgarija 2:1 (2:1) Reprezentanci Dolgan,r 4.^ Jugoslavije postroioiu |)rt*d za<*«lkn»ii u kuic. na igrišču Zagreb, 12. okt. Na igrišču Zagreba je bila odigrana danes pred 20.000 gledalci meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Bol gadjo za prvenstvo Balkana. Tekmi so prisostvovali na častni tribuni med drugimi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Hrvat-ske Mile Počuča, minister za industrijo in rudarstvo Rade Žigič, minister za gradnje inž. Bakrač, generalmajorja Vašo Jovanovič in Branko Bradovič. predsednik Enotnih sindikatov Hrvatsko Marko BeliniČ in številni drugi predstavniki množičnih organizacij. Navzoč je bil tudi bolgarski konzul v Zagrebu ter Številni v Zagrebu živeči Bolgari. Postavi moštev: Jugoslavija: Šoštarič, Stankovič, Ožegovič, Čajkovski L, Horvat, Simo-novski, Cimermančič, Mitič, Bobek, Čajkovski II (Wolfl), Mihailovič. Bolgarija: Kostov, Ormandžijev, Mikužev, Petkov, Nedjelkov, Hristov, Ignjatov (Panev), Božkov, Milev, Stankov, Argirov. Tekmo je sodil madžarski sodnik Bela Varna, pomožna sodnika pa sta bila Popov (Bolgarija) in Mlinarič (Jugoslavija). Ko sta prišli obe moštvi na igrišče, ju je občinstvo navdušeno pozdravilo in dolgo manifestiralo za bratstvo med bolgarskim in jugoslovanskimi narodi. Ko so se igralci razvrstili na igrišču, je godba (Kligrala bolgarsko in jugoslovansko državno himno, hkrati pa sta bili dvignjeni obe državni zastavi. Bratske goste je nato pozdravil v imenu FiSAJ-a inž. Niki-ca Arsenijev, zahvalil pa se je vodja bolgarske reprezentance Georgii Stojanov. Po izžrebanju polj se je pričela tekma. • Bolgarija doseže v 9. min. vodstvo 1:0 ^Jakoj v začetku je bilo jugoslovansko moštvo v premoči in so se Bolgari omejili na obrambo. Toda čimbolj se je igra razvijala, tem bolj so se Bolgari osvobajali pritiska in prodirali pred vrata Jugoslavije. Do 9. minute ni bilo resnejših napadov na vrata. V 9. minuti pa so izvršili Bolgari hiter napad. Levo krilo Argirov je preigral Stankoviča in podal žogo prostemu Stankovu. Nastala je gneča pred vrati, iz katere je Boškov z lahkim udarcem dosegel vodstvo za Bolgarijo 1:0. Vratar Šoštarič je bil pokrit, tako da žoge ni mogel ubraniti. Jugoslavija izenači v 17. min. Nato je prešlo moštvo Jugoslavije ponovno v napad ter je predvedlo kombinacijsko in tehnično dobro igro. V 17. minuti je Jugoslavija izenačila na 1:1. Half Simonovski je vodil žogo proti vratom Bolgarov, toda 20 m pred vrati je bil faulan, nakar je sodnik prisodil prosti strel. Cimermančič jo podal žogo Mihailoviču, ki jo je v teku poševno, a neubranljivo poslal v mrežo. Po izenačenju je postala igra lepša in zanimivejša. Jugoslavija je bila stalno v napadu, toda dobri krilci in branilci ter vratar gostov so preprečil vsak uspeh. Šele dve minuti pred koncem prvega polčasa je dosegla Jugoslavija drugi gol. Čajkovski II. je vodil žogo po levem krilu in jo zelo lepo dodal Mihailoviču, ki je tudi tokrat z neubranljivim visokim strelom dosegel gol. V drugem polčasu so Bolgari nekoliko izpremenili postavo svojega moštva. Ignjatova je zamenjal Tanev. Takoj v začetku drugega polčasa jo bolgarsko moštvo igralo živahneje in požrtvovalneje. Gostje so često napadali na vrata Jugoslavije, toda bra- nilci in vratar so vse napade odbijali. Do konca tekme bi moglo moštvo Jugoslavije doseči še kak gol, toda ne-orisebni napadalci niso znali izkoristiti ugodnih prilik. Enako tudi bolgarski napadalci niso*izrabili prilik, ki so se jim nudile. Do konca igre ie ostal rezultat neizpremenjen 2:1 za lugoslavijo. Zmaga Jugoslavije je zaslužena Tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo je nudila lepo tehnično in kombinacijsko igro, ni pa bilo dovolj živahnosti in požrtvovalnosti. Večina igralcev je igrala mlačno, prizadevajoč si s kombinacijami in tehničnimi finesami nadkriliti nasprotnika Jugoslavija je zmagala povsem zasluženo. V splošnem je imela Jugoslavija mnogo več od igre, je večkrat streljala in z enim golom razlike tudi nadkrilik nasprotnike igra- lec v moštvu Jugoslavije je bil Čajkovski I, ki je bil sploh najboljši mož na terenu Razen njega so se z dobro igro odlikovali srednji krilec Horvat, mladi Ožegovič in v napadu Mihailovič. Vratar Šoštarič je branil požrtvovalno in zanesljivo. Stankovič je bil v splošnem zlasti še v prvem polčasu, nesiguren. Po njegovi krivdi so Bolgari dosegli prvi gol. V srednji vrsti je bil Simonovski dokaj slab. Dobro je sicer odvzemal žogo, vendar jo je netočno in previsoko podajal napadu, v katerem igralci razen Mihailoviča niso pokazali igre, kakor bi jo mogli. Zadovoljiv je bil tudi še Čajkovski II. Bobek se je zelo trudil, toda bil je netočen. Cimermančič je igral v prvem polčasu boljše kakor v drugem. Mitič je igral od časa do časa zelo dobro, toda često je popuščal in netočno podajal, četrt ure pred koncem tekme je vstopil Wolfl namesto Čajkovskega II. vendar pa v tem času ni dobil mnogo žog in je težko izreči sodbo o njegovi igri. Bolgari so igrali požrtvovalno Bolgarsko moštvo je igralo mnogo bolj požrtvovalno kot jugoslovansko, pa tudi boli ostro Njihova igra je bila na pogled zelo lepa, pri tem pa ne posebno nevarna. Igralci so bili tehnično na višini in dokaj dobri tudi v kombiniranju. Najboljši igralci v bolgarskem moštvu so bili vratar Kostov, desno krilo Ormandžijev, srednji napadalec Nedeljkov in Milev. Tekmo je sodil madžarski sodnik Varna. Njegovo sojenje ni vplivalo na samo igro, čeprav je večkrat grešil v foulih. V splošnem je bila tekma odigrana v prijateljskem in bratskem razpoloženju. Gledalci so z največjim zanimanjem spremljali igro bratskih bolgarskih nogometašev in jim za vsako lepo potezo nepristansko izražali priznanje. Izjave po tekmi O tekmi so podali posamezni funkcionarji in igralci naslednje izjave: Georgij Stojanov, vodja bolgarske reprezentance: Rezultat je realen. Upali smo. da bomo z naši hitro igro dosegli uspeh, toda jugoslovansko moštvo je preprečilo izvajanje naše taktike. Najboljši so bili v bolgarskem moštvu Mikušev, Petkov in Božkov, v jugoslovanskem moštvu pa Čajkovski I, Horvat in Mihailovič. Sodnik je bil dober, občinstvo pa se je ponašalo vseskozi korektno in bratsko. Zvezni kapetan Aleksander Tirna-nič: Rezultat je realen, toda naši igralci niso igrali tako, kakor bi mogli Inž. Nikica Arsenijevič. član Centralnega odbora FISAJ-a: Igra ni bila na višini. Jugoslavija je zmagala zasluženo in je rezultat realen. Bolgari so biti zelo energični in požrtvovalni. Čajkovskega sem zamenjal, ker ie oviral napad in ker je bil v (Nadaljevanje na zadnji strani) Madžarska prvak Balkana v nsgometu j za leto 1^47 Končna tablica nogometnega prvenstva Balkana je naslednja: Madžarska 4 4 0 0 18:4 8 Jugoslavija 4 3 0 1 11:7 6 Romunija 4 2 0 2 8:8 4 Bolgarija 4 1 0 3 5:14 2 Albanija 4 0 0 4 2:13 0 Madžarska : Roascunlja 3:0 (2:0) Bukarešta, 12. okt. Na stadionu Giu-lesci jj bila pred 35.000 gledalci zadnja tekma za letošnje nogometno prvenstvo Balkana med reprezentancama Madžarske in Romunije. V obeh polčasih so biti Madžari v premoči in so zmagati z rezultatom 3:2 (2:0). Moštvi sta nastopiti v na. slednjih postavah: Madžarska: Grosits, Rudas, Kispeter, Bozsig, Nagymarosi, Marik, Egresi, Szu-sza, Hidegkuti, Puskas, Toth III. Romunija: Stanescu, Ritter, Baču |1.> Mihaitescu, Marinescu, Petshovski, Farkaš, (Incze II), Marian, Spielman, Fillotti, Dl-mitrescu III. Tekma se je začela z velikim poletom romunskih igralcev, ki jih je domače občinstvo podpiralo z burnim navijanjem. Romuni so se hoteli rehabilitirati za nedavni težki poraz proti reprezentanci ČSR (2:6). Toda ze po 10. minuti igre je prišla do izraza odlična igra Madžarov, katerih napadi so bili bolj in bolj nevarni. Po si- jajni kombinaciji notranje trojice je Puskas v 21. minuti prvega polčasa dosegel prvi gol. Po krasno podani žogi od srednjega napadalca Szusze pa v 35. minuti še drugi gol. V drugem polčasu so bili madžarski igralci zopet večji del igre v premoči in dosegii v 24. minuti preko desnega krila Egressija še tretji gol. Pred zaključkom tekme so bili Romuni nekaj časa v premoči in imeli tudi priliko doseči častni gol, kar pa jim ni uspelo. Tekmo je odlično vodil jugoslovanski sodnik Podub-ski. V zmagovalnem moštvu so se odlikovali vratar Grosits in branilec Rudas, v napadu pa Hidegkuti, Szusza in Puskas. Najboljši romunski igralec je bil sred. nji krilec Marinescu, odlikovali pa so se še vratar Stanescu in napadalca Špici* man ter Marian. S to zmago sl je Madžarska osvojila letošnje prvenstvo Balkana, brez izgube ene same točke. Bolgarski vratar Kostov brani nevaren strel NAŠI JADRALCI PREIZKUŠAJO LETANJE NAD PLANINAMI Okoli desetega septembra .ie prišla v Lesce skupina naših jadralnih letalcev, ki so si kot zadnjo veliko nalogo v tej jadralno letalski sezoni zadali nalogo, raizskati atmosfere in terenske prilike nad Karavankami in Julijskimi Alpami. Republiški odbor za športno letalstvo Slovenije je v to skupino i/.hral naše najboljše jadralce, ki so st* po večini že letos Izkazali na I. zveznem jadralnem zletu v Cerkljah pri Brežicah. Zdaj, ko dan za dnem raziskujejo posamezne vrhove in dvižna gibanja zraka ob planinskih grebenih, imajo ti drzni jadralci spet priliko pokazati svoje znanje in sposobnosti. Našemu jadral ne mu letalstvu ho po njihovih odkritjih odprta nova pot, pot do še večjih uspehov in »mag. V stari Jugoslaviji naši Jadralci niso Imeli niti dobrih letal, niti denarnih sredstev, s katerimi bi se lahko lotili tako velikega dela. kakršno je razisko* vinje alpskih predelov in vrhov. Za tako nalogo mora Imeti jadralec dovolj poguma, dobre volje in vztrajnosti, da o pilotskih vrlinah In sposobnostih niti ne govorimo, predvsem pa mora Imeti dobra, trdna in takemu letenju primerna jadralna letla, ker bo le z vsem tem lahko kljuboval jadranju nad In med planinskimi vrhovi In odkrival tajnosti ozračja med njim«, česar včeraj naši jadralci niso utegnili izpolniti, to danes v napredni Titovi Jugoslavij, pod našo elastično in razgledano ljudsko oblastjo dosegajo in presegajo z veliko vnemo, s požrtvovalnostjo in s hvaležnostjo. Premagujejo vse tehnične In druge ovire, ker vedo, da morajo dvigniti ugled našega jadralnega letalstva, ker vedo, da je naše jadralstvo potrebno naši mlad! Jugoslaviji, ker vedo, da postaja športno In jadralno letalstvo pravi ljudski šport naših marljivih delovnih množic. Jadralci v Lescah imajo za svoje raziskovalne polete pet jadralnih letal in dve motorni, ki služita za letalski vlek jadralnih letal na zaželjene višine, s katerih jadralna letala nadaljujejo svoje raziskovalno letenje ob pobočjih Stola, Dobrče, Begunjščiee. Storžiča In drugih vrhov. Lepa in odlična letala — Orlik, Zor jev, (J riman Baby II b. Jastreb In Mi-13-Miha, ki šc vedno nosijo na svojih trupih startne številke z jadralnega zleta v Cerkljah, so doslej prestala že marsikatero težko uro alpskega jadranja-Izvedla so nad sto poletov, katerih nekako dve tretjini je bilo raziskovalnih, ena tretjina pa poletov za vajo jadralcev v alpskem jadranju, ki jc pač nekaj novega: jadranje, ki zahteva popolnega poznanja letala, ozračja fn muhavosti zraka ob mogočnih gorskih pobočjih. Kadar posije še vedno toplo sonce In se visoko nad planinami pojavijo bel! kopasti oblakl-kumulu.sl, znanilci nastajajočih dvižnih sil, tedaj stari »U-2« in očak »Fizlr«. motorni vlečni letali po ves dan nadušljivo polirkavata nad letališčem v Lescah in vlačita jadralna letala drugo za drugim na višino tisoč in tisoč-petsto metrov. Tam se jadralci odklopijo In začenjajo iskati termičnih vzgorni-kov. če ne pa se »prilepljajo« na pobočja planin, ob katerih pihajoči veter ustvarja pobočne vzgornike, ki tudi nudijo jadralcu priliko, da se obdrži v zraku in spoznava posebnosti vrha ob katerem jadra in zračnih gibanj, ki mu jadranje omogočajo. Kakor povsod, kjer žive jadralni letalci, je tudi v Iscscahi vse živo in veselo, odkar brnenje letalskih motorjev in jadralska pesem kalita sveto planinsko tišino, odkar naši drzni jadralni letalci, zagrizeno prodirajo v tajnosti na-®ib ponosnih alpskih očancev. Na letališču je vsele? prepolno vnetih gledalcev, predvsem naše mladine, ki kaže tolikšno veselje In zanimanje za s‘nji letalski »port, ki postaja vse bolj ljudski, šport našega delovnega poleta, šport, ki nam prinaša užitek, tehnično znanje, predvsem pa izgrajuje človekov značaj in uporno voljo dosegati postavljene cilje, zmagovati nekdaj nepremagljivo naravo, ki zdaj vso boli klone pred izsledki in dognanji Človeških možganov. Dosedaj so naši jadralci v Lescah, da slravno vreme ni več ugodno za ustvarjanje močnih termičnih vzgornlkov, vendarle dosegli sijajne uspehe in njihova odkritja potrjujejo davna dozdevanja. Jadranje oh planinah In nad planinski mi vrhovi, vsekakor pomeni mogočno priliko našim jadralcem, da bodo v bodočih jadralnih sezonah, to je spomladi in polet! zlahka dosegali nove višinske »n daljinske jadralne polete, da bodo brez večje težave dosegali višinske, daljinske in časovne pogoje za »srebrnl-Ct izpit. Stol. Begunjščica. Storžič, Dobrča, Greben Jelovice in predgorje Triglava, to ko vrhovi, ki so jih naši jadralci že pri-lično dobro raziskali In si iz pilotskih zapiskov jadralcev, ki so doslej jadrali oh njih, ustvarili precej stvarno sliko možnosti jadranja v termiki ali pobočnih vzgorniklh. Te ugotovitve in spoznanja pomenijo za naše jadralno letal sivo nov, neizčrpen vir jadralnih možnosti. možnosti, ki nikakor ne bodo ostale neizkoriščene v novih jadralnih sezonah, ko bodo nad našimi planinami krožili številni novi kadri jadralskih letalcev, v novih jadralnih sezonah, ko se bodo v času veličastno borbe za našo prvo petletko nad našimi ponosnim! alpskimi velikani dobesedno »drenjale« množice - * ■ ' ; Jadralno letalo takoj po startu visokozmožnih jadralnih letal v lovu za v sedanji dobi, našim jadralcem Igrača-novimi jadralnimi uspehi in rekordi. Vse to nas navdaja s prepričljivim Jadralcem se je doslej posrečilo, da upanjem, da bo naše jadralno letalstvo so z letalom »MJ-13-Mi ha« prileteli iz prav kmalu doseglo visok razmah, da Lesc v Ljubljano. Taki in mnogo daljši bodo možnosti alpskega jadranja našemu poleti bodo v poletnih} mesecih, ko se sinjemu športu prinesle najboljše po-termični vzgornikl v vseh svojih veli- goje za dosego pomembnih Jadralnih činah pojavljajo nad terenom v nepri- uspehov doma in izven naših meja. merno večjem številu kot »e pojavljajo —Jan— Pcsmsijldflvo delo FA „Brasiiks> Ziherl44 na ljubljanska univeazi po eno ali dve normi ali pa sploh odstopili od tekmovanja. Fizkulturno vodstvo aktiva jc zelo slabo, ker ni Imel# pravilno organiziranega dela iu tekmovanja pri tako velikem številu študentov. Prav tako ob vpisu ni bila izdana fizkulturua anketa, ki bi lahko veliko koristila za plansko delo In razvoj fiz-k ui t ure in bo vsled tega delo še bolj otežkočeno. Vsekakor imamo objektivne možnosti, izvzcmšl v materialnem pogledu, ki bi se dale tudi odstraniti. Kar se ni dalo doslej, lahko tudi v bodoče popravimo po zgledu beograjskih in zagrebških študentskih »n srednješolskih društev »Crvene zvezde« In »Mladosti«. Nujno je. da končamo z nenačrtnim delom fizične vzgoje študentov, število študentov jc v Ljubljani zelo veliko, vendar nimajo niti enega flzkulturnega prostora, niti terena za košarko in odbojko, da ne govorimo o telovadnici, opremi In orodju, ki Je nujno potrebno za razvoj fizkulture med tako velikim številom mladine. Aktiv je dobival na razpolago enkrat tedensko igrišče Knot-nosti in dvakrat tedensko telovadnico, toda nobene materialne pomoči za nakup teh potrebščin. Za nadaljnji razvoj liz-kulture na univerzi morajo imeti študentje svoj stadion. Študentje flzkullur-njkl sc bodo radi odzvali s prostovoljnim udarniškim delom za Izgradnjo stadiona in bodo sami napravili na najbolj preprost način potrebna orodja. Za razvoj mladine in mladega poko-Ie«nja je v obdobju današnjega družabnega razvoja velike važnosti fizična vzgoja tako v srednji šoli kakor tudi na univerzi. Do danes na ljubljanski univerzi ni bilo mnogo storjenega za razvoj fizkulture. Po besedah maršala Tita so glavno naloge naše mladine: učiti se, fizično se razvijati in sodelovati pri delu in organizaciji za obnovo dežele. Na ostalih naših univerzah, kakor tudi v ZSSR ter na nekaterih univerzah v tujini je T|zkultura obvezen predmet. Na univerzah v ZSSR imajo plansko in programsko fizkulturno delo s flzkulturnimi učitelji, ki skrbe le za fizično vzgojo študentov. Z materialne strani dobivajo študentje naj večjo podporo za pravilen telesni razvoj. Glavna flzknl-turna naloga je osvajanje znaka GTO. Fi/.kultu rui aktiv ljubljanske univerze se naslanja na FD Enotnost. Na univerzi je okoli 3200 študentov. Fizkul-turnl razvoj pa ni dosegel one višine in ciljev, ki so bili pred njega postavljeni in ki bi morali biti doseženi, če bi LSM in odgovorni fizkuitnrni referenti pravilno razumeli potrebe in važnosti današnje fizkulture. Delalo se je zelo malo In še to neorganizirano, brez načrta in brez sredstev. Prirejena so bila med fakultet n a tekmovanja v namiznem 1' odbojki, šahu, deloma v košarki L metu. Sorazmerno zelo malo študent*.t se je udeležilo jesenskega in pomladanskega krosa. Nekaj predstavnikov se je udeležilo meduniverzl-tetnega tekmovanja v Zagrebu v krosu. V tekmovanju za fizkuitnrni znak je prijavljeno okoli 530 študentov, toda do danes še^ nihče ni izpolnil vseh norm in osvojil znak. Samo oni, ki so se udeležili dela na progi, so Izpolnili precej norm, medtem ko so ostali položili Ni potrebno, da govorimo o nalogah in koristih, ki bi jih Imeli od intelektualca. vzgojenega v FLRJ kot nosilca in učitelja znanosti, ko bo zaključil študije in odšel v tovarno ali v kakršno koli drngo^ mesto. On mora biti prav tako organizator fizkulture in ne samo dela. V novem šolskem letu mora biti telesna n: : ’ fi. Sindikalni moštvi Jesenic vzgoja dijakov In študentov znatno izboljšana. Z združenimi močmi prosvetnih organov, mladinskih in fizkiilturnih organizacij moramo v novem šolskem letu priti do korenitih izpremenib v telesni vzgoji ljubljanskih študentov. Jurist S. 2« NOGOMETNA TEKMA FZS : IMS 7:1 (3:0) V četrtek popoldne dne 9. t. m. sta se sestali v povratni nogometni tekmi (v prvi je zmagala lani v jeseni reprezentanca F/S z rezultatom 4:3) reprezentanci Fizkulturne zveze Slovenije in Ljudske mladine Slovenije. Tekma ni imela resen značaj. V reprezentanci KZS so igrali nekateri bivši odlični nogometaši, med katerimi sta bila tudi dva sedanja nogometna trenerja. Visoka zmaga FZS je torej razumljiva, ker moštvo LMS ni razpolagalo s tako kvalitetnimi igralci. Vrata FZS je branil glavni sekretar FZS Vlado Jurančič. Jeseniška Sindikalna reprezentanca v mnogobojih se pripravlja na finale v Beogradu Vztrajno delo kovinarjev jeseniške železarne dobiva vse povsod jasne oblike. V veliki železarni beležijo vidne uspehe. Načrtno tekmujejo obrati in posamezniki med seboj. Nikakor jim ni glavni cilj samo povečanje produkcije, da zadovolje svoj proizvajalni plan, pač pa si nenehoma trudijo in po najboljših močeh prizadevajo, da v znatni meri zboljšajo in pocenijo svoje izdelke, ki so nujno potrebni za našo gospodarsko izgradnjo in osamosvojitev. Da na celi Crtj uspevajo v tem programu je nemala zasluga številnih fizkutturnikov, ki so zaposleni v tem delovnem kolektivu. V kovinarjih, plavžarjih, martinarjih in valjarjih ima SFD Joža Gregorčič ono udarno silo, ki daje najlepše perspektive temu društvu za množičen polet. Smotrno in načrtno delo v fizkul-turi Jesenic že rodi prve vidne uspehe. Sindikalno moštvo železarne si je v Ljubljani priborilo moško in žensko prvenstvo v mnogobojih. Ta ponosni naslov je sindikaliste-fizkulturnike še bolj opogumil in jih navdušil za še večje cilje in uspehe. Z velikim poletom so se znova vrgli v vežbanje, kajti pred njimi stoji velika naloga: da si pribore v Beogradu naslov zmagovalcev sindikalnega zveznega tekmovanja v mnogobojih. V tem ostrem treningu so tekmovalci odstranili še poslednje nedostatke. Homogeno moštvo, ki je sestavljeno iz delavcev, delovodij in obratovodij železarne, nam je danes jamstvo, da bo v Beogradu velika borba za prvo mesto. Ob slovesu so nam sindikalisti-fiz-kulturnlki obljubili, da bodo na zveznem tekmovanju zmagali s še večjo razliko točk in tako proslavili ime naše železarne tudi v fizkulturi. Prepričanj smo, da jim bo to uspelo, kajti po tako intenzivnem vadenju pač zaslužijo zmago, želimo jim, da se vrnejo iz Beograda kot zvezni zmagovalci z zmagovalno zastavo, ki bo krasila skupaj z ono, ki so si jo priborili v Ljubljani, prostore društva. Tu, na tem mestu bi ob tej priliki toplo priporočili organizatorjem takih sindikalnih tekmovanj v mnogobojih, da slična tekmovanja izvedejo tudi v zimskem času v zimskih panogah. Nujno potrebno bi bilo, da prav sindikalisti požive delovanje v smuških, drsalnih in sankaških odsekih. Taka zimsko sindikalno tekmovanje bi veliko pripomoglo, k poživitvi tekmovalnega duha med našimi sindikalist), kajti pravi fizkulturnik ne sme poznati odmora v svojem urjenju, sin-dikalistu-delavcu pa je potrebno in* koristno usposabljati se vedno, d® more delati z vsem udarniškim poletom in ustvarjalnim duhom za uspešno izvedbo petletnega plana, IS je velika naloga nas vseh. Žuro (Op. ur. Kot je razvidno iz poročila o finalnem srečanju v Beogradu, ki je objavljeno na drugem mestu, se upi Jeseničanov niso izpolnili.) Zakaj ne uspeva flzkuftura v št. Vidu Širše bi se bik) treba razpisati, že bi hoteli ugotoviti vse vzroke, zaradi katerih šentviški fizkuiturniki še vedut onimajo primernega igrišča, da še zdaj ni fizkultura zavzela tistega obsega, kakor bi ga morala in mogla in da se tako iz skromne izbire tekmovalcev komaj sem iti tja posameznik Uveljavi na meddruštvenih tekmovanjih. Gotovo^ je važen vzrok, da je temu tako, že sam geografski položaj kraja, ki spričo omahovanja med mestom in vasjo ne dopušča tako zaokrožene in enotne organizacije, kakor bi bila potrebna za uspešno delo. Pomislimo le na kopico oddaljenih vasi in ljudi, ki se dan za dnem vozijo v mesto bodisi v šolo, bodisi v službo in jim pri najboljši volji ne ostaja časa za intenzivnejše delo v organizacijah, ne glede na to, da so že tudi organizacijsko vezani na toliko krajev, da ne vedo, kam bi se ob večerih napotili, da bi bilo bolj prav. Ga se odpravi vsaj ta vzrok mrtvila v fizkuliurnem društvu, je pred kratkim sklicana izredna skupščina FD Št. Vid sprejela predlog, da se društvo preimenuje v Sindikalno fizkulturno društvo Št. Vid nad Ljubljano, ki si bo stavilo za glavno nalogo doseči enotnost v društvu in organiziranje aktivov predvsem oo okoliških tovar- Js'os: tel ji zlatega fizkulturnega znaka iz St. Vida: Turk Leopold, štrukelj Ivanka, Gregorin Dušan, Merhar Štefka in Erman Tone oah, ki sp4—16 let, skok v daljino: 1. Časi Betka 3.50; skok v višino: 1. Cesar Marija 105; met krogle: 1. Poličnik Amalija 6.60; met diska: 1. Zapušek Vera 14.00, L Kalc ekipnega drž. prvenstva mladincev v lahki atletiki Pred 14 dnevi so tekmovali mladinci LRS v prvem kolu lahkoatletskega ekipnega prvenstva FLRJ. Trideset najboljših ekip iz vse države bo tekmovalo v drugem kolu, ki je poleg disciplin prvega kola razširjen še z metom diska in kopja, tekom na 400 in 1500 m ter štafeto 4X100 m. Rezultati posameznikov prvega kola so naslednji: tek na 100 m; 1. Kopilar Marjan (Kladivar) il,9, 2. Rožman Marko (Enotnost) 12,0 — tek na 1000 metrov: 1. Prelog Vinko (Kladivar) 2:53,1, 2. Baumgartner Zdravko (Kladivar) 2:55,8 — skok v višino: 1. Belcer Viljem (Kladivar) 165 cm, 2. Petrič Ivo (Enotnost) 158 cm — skok v daljino: 1. Kopitar Marjan (Kladivar) 5,81 m — met bombe (400gr): 1. Kunst Ivo (Enotnost) 59,30 m 2. Rojc Zdravko (Kladivar) 59,04 m — met krogle (5kg); 1. Rojc Zdravko (Kladivar) 12,20 m, 2. Kunst Ivo (Enotnost) 11,56 m. Vsega je nastopilo na tekmovanju 21 ekip društev in aktivov od katerih je kompletnih nastopilo 10 ekip, vseh tekmovalcev pa je 186. Po ekipah je vrstni red naslednji: 1. FD Kladivar, Celje 6068,6 točk 2. FD Enotnost, Lj. 5479,8 točk 3. FD Železrfičar, Mar. 4649,0 točk 4. FD Murska Sobota 4562,0 točk 5. FD Enotnost II., Lj, 4400,2 točk 6. FD Elan. Novo mesto 4122,2 točk 7. F D Kropa, Kropa 3833,2 točk 8. FD Krim, Ljubljana 3612,6 točk 9. FA Gimnazija, Jes. 3596,8 točk 10. FD Št. Vid nad Lj. 3413,0 točk Ocenjevalo se je po finskih tabelah za mnogoboje, ki jih je izdal FISAJ z dodatkom o ocenjevanju meta bombe. Vso točke dosežene pri metih, se je pomnožilo z 0,8 zaradi lažjega orodja, ki je predpisana za mladince. Na udeležbo ekip mladincev pri nas ne moremo biti zadovoljni, če upoštevamo to, da nekatera z.elo močna društva niso dala niti ene ekipe. Na tein tekmovanju je zopet zelo zaostajala Dolenjska z Notranjsko in pa spodnji predel Gorenjske, pa tudi Štajerska in Zasavje. Kot najaktivnejši so se pokazali v Murski Soboti kjer je nastopilo "7 ekip in pa na Jesenicah z 6 ekipami. Ljubljana je žal nastopila le z 4 ekipami, Celje celo z emo samo, isto Novo mesto. Ako pa se ozremo na druge federalne edinice, ki prednjačijo v tej panogi fiz-kulture. smo pa lahko zadovoljni. II. zvezna liga Ljubljana, 12. oktobra. Zaradi današnje mednarodne tekme za balkansko prvenstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo v Zagrebu, so odpadle v prvi zvezni ligi vse tekme ,v drugi zvezni ligi pa so bile odigrane samo tri. Največje zanimanje je vladalo v Ljubljani za izkl srečanja med ljubljansko Enotnostjo, ki je nastopila v Titogradu pred 4000 gledalci proti Budue-nosti, ker so po zadnjih nspehib Enotnosti mnogi, kot se je izkazalo tudi nnravičeno, upali na presenečenje. Niso se motili. Iz Titograda je prispela vest, da je Enotnost igrala z Budučnostjo neodločeno 3:3 in da je Presenetljiva vest 3:3 s tekme v Titogradu LESTVICA II. ZVEZNE LIGE Sloga 8 7 0 1 17:2 14 Naša krila 9 6 1 2 23:10 13 Budučuost 8 4 2 2 18:12 10 Mornar 8 4 1 3 12:8 9 Enotnost 8 3 3 2 13:10 9 Metalac 7 4 1 2 13:11 9 Tekstila« 8 3 1 4 15:17 7 Dinamo 7 3 0 4 9:13 6 Željezničar 7 1 2 4 6:16 4 Rabotnički 8 0 3 5 5:18 3 Kvarner 6 0 0 6 2:16 0 driali. Sodil je Orel. Tekmi je stvovalo 1100 gledalcev. Prijateljsko tekmovanje v streljanju med Slovenijo m Krvatsko Celje, 12. okt. V izvedbi SFD Kladiva rja je bil danes prijateljski dvoboj v streljanju med ekipama Hrvat-priso- ske in Slovenije za darilo FZS. Rezultati bo bili naslednji: Garnizija Lj.: Litija 7:0 (1:0) Med tednom odigrane tekme I. zvezne lige: Partizan : Ponziana 5:0 (2:0) ______________________ _ _ _ „ Beograd, 9. okt. Danes je bila na v drugem polčasu celo vodila 3:2. Vse- stadionu CDJA v Beogradu odigrana kakor je to izreden uspeh Enotnosti, tekma I. zvezne lige med Partizanom ki priča o utrditvi forme njenega moštva in ji daje lepe izglede za nadaljnje tekmovanje. V Zemunu so Naša krila tudi priredila presenečen re in premagala doslej še nepremagano Slogo iz Novega Sada z rezultatom 1:0_, v Škoplju pa je domači Rabotnički dosegel nepričakovano samo neodločeni rezultat v tekmi s Tekstilcem iz Varaždina. Ker nam ni bilo mogoče dobiti telefonskih poročil o poteku tekem, navajamo samo njihove rezultate: Enotnost: Budučnost 3:3 (1:1) Naša krila : Slona 1:0 I Rabotnički: Tekstllac 1:1 EKIPNO TEKMOVANJE. MOŠKI: Vojaška puška na 300 m, precizno Ljubljana, 12. okt. Nogometna tek- streljanje: 1. Slovenija 1622 točk (od ma za oup FLRJ med moštvom Gar- 2400 dosegljivih); 2. Hrvatska 1529 nizije iz Ljubljane in FD Litijo, ki je točk. Za vsako ekipo je tekmovalo 8 bila odigrana na igrišču Doma armije, tekmovalcev v vseh treh stavih. Ekipe se je končala z visoko in zasluženo so bile sestavljene takole: Slovenija: zmago Garnizije. Cestnik. Planinc, Mejavšek, Mihorko, Pušic. Galič, Jager in Kveder. Hrvatska: Mašek, Corič, Vider, Maurer, Praunhardt. Vincelak, Gorup in Lo-Ljubljana, 12. okt Kot prva tekma vreček. za cup FLRJ M se morala odigrati da- Vojaška puška, hitro streljanje na nes na igrišču Doma armije tekma Sftfl m: 1. Slovenija 348 točk (60 zadetkov); 2. Hrvatska 101 točk (38 zadetkov). V vsaki ekipi so tekmovali po 4 tekmovalci. Moški posamezno na 300m: 1. Cestnik (Slovenija) 250 točk (od 300 možnih); 2. Planinc (Slovenija) 225 točk; 3. Mejavšek (Slovenija) 223 točk: 4. Mihorko (Slovenija) 221 točk; 5. Gorič (Hrvatska) 217 točk: 6. Mašek (Hrvatska) 212 točk; 7. Vider (Hrvatska) 203 točke; 8. Vincelak (Hrvatska) 202 točki. Lokortiotiva : Dinamo 2:0 (1:0) Tekmo ie Sledalo preko 2000 gledal- Hitro streljanje na 300 m: 1. Mihor- .**.-"*■ *.*t jo»LfeM.,od-(K: lige med nogSLinim. JjU Garnizija Maribor : Graničar l liSSAVS, K S: ma Dinama hi Lokomotive. Po lepi to J ^ aetkov), 4. Mejavšek 77 točk (14 za napeti igri je Lokomotiva zasluženo zmagala nad vodečim moštvom Dinama z rezultatom 2:0 (1:). Gole so dali: Pozojevič in Ožegovič. Prisostvovalo je tekmi 8000 gledalcev. in Ponziano iz Trsta. Partizan je z boljšo tehnično igre premagal borbeno moštvo Ponziane z rezultatom 5:0 (2:0). V moštvu Partizana sta se najbolj odlikovala Šoštarič in Boba Mihailovič, pri Ponziani pa je bil najboljši igralec Siivoli. Krim : Sobota 3:0 p. f. med Krimom iz Ljubljane in FD Soboto iz Murske Sobote. Ker pa slednji na tekmo niso prispeli, se šteje tekma v korist Krima 3:0 p. f. MED TEDNOM ODIGRANA TEKMA Kladivar: železničar 3:2 (2:0) V četrtek 9. oktobra je bila odigrana nogometna tekma za pokal FLRJ med FD Železničarjem iz Maribora in FD Kladivarjem iz Celja. Zmagalo je moštvo Rladivarja z rezultatom 3:2 (2:0). Tekmo je gledalo preko 2000 gledalcev. •4*11 ie m sfogsnsstm cup FLRJ detkov); 1:0 (1:0) detkov). Maribor, 12. okt. Danes sta se pome- Pištola na 25 m, ekipe: 1. Hrvatska rili na igrišču FD Studenci dve vo- 605 točk (od 800 dosegljivih); 2. Slo-jaški moštvi, in sicer Garnizon Mari- ven'ia 572 točk. bor in Graničarji, ki so praznovali ob- Pištola. posamezniki na 25 m: stoj svojega polka. Tekma je bila pre- 1. Cestnik (Slovenija) 165 točk (od cej živahna, zlasti ko je padel prvi gol 200 dosegljivih): 2. Praunhardt (Hrza Garnizijo. Požrtvovalni Graničarji vatskal 157 točk; 3. Vider (Hrvat- Rutfar: Kovinar (Tezno) 1:0 (1:0) nasprotnika. Tehnično igra ni bila na Maribor, 12. okt V tekmovanju za višini, nasprotnika pa sta bila enako-pokal FLRJ sta se danes pomerila v vredna. Moštvo Rudarja je bilo boljše bi bili zaslužili zmago. Tekmo, ki ji „ . . , , , Tr • *e Prisostvovalo 1200 gledalcev, je so- mocio Kovinarja, toda napad Kovinar- (jQ ja je bil premalo odločen pred vrati točk; 4. Corič (Hrvatska) 5. Planinc (Slovenija) 140 Mariboru Rudar iz Trbovelj in Kovinar kot celota, toda s Tezna. Tekma se je pričela z nad- Kovinarja so se požrtvovalni igralci vendar zelo dobro MLADINA : ŽELEZNIČAR : STUDENCI 3:1 (3:0) ŽELEZNIČAR II : STUDENCI 3:1 (2:0) Finale industrijskega tnitagofHija v Beogradu Zmagali sta ekipi NA-ME iz Subotice in Nakladnega zavoda iz Zagreba Beograd, 12. okt. V petek se je v Beogradu na stadionu CDJA začela velika športna manifestacija delavcev in delavk Jugoslavije — tekmovanje za prvenstvo države v industrijskem mnogobuju. Svečani otvo-rštvi so prisostvovali predstavniki CO ESNJ, nato sekretar komiteta za fizkulturo Mile Cubrič, sekretar CO FISAJ-a Miro Kreačjc in drugi. Točno ob 15.30 so s treh strani vkorakali tekmovalci, visoko noseč zastave ljudskih republik in se razvrstili sredi igrišča nasproti velike stoke maršala Tita. Po intoniranju himne je tekmovalce pozdravil v imenu CO ESNJ sekretar Nikola Kotla. Med drugim je poudaril kot velik uspeh dejstvo, da se ta velika manifestacija — tekmovanje v Industrijskem mnogoboju — prireia v prvem letu petletke. V imenu CO FISAJ-a je tekmovalce pozdravil in jim govoril Miro Kreačič. Tekmovanje se je nato začelo s tekom na 100 m, prostimi vajami in metom bombe za moške ter tekom na 60 m in prostimi vajami za ženske. 2e v začetku se je pokazato, da bodo borbe hude v vsaki disciplini. Med tekmovalci so mnogi poznani fizkul-turniki_ kot na primer državni prvak v namiznem tenisu Vilim Harangozo, smučarski reprezentant Ciril Praček, član državne ekipe v partizanskem maršu Benedičič (železar na Jesenicah), itd. Prvi dan tekmovanja je vodila ekipa NAME—Subotica med moškimi in med ženskami pred obema ekipama Železarne—Jesenice in drugimi. Drugi dan tekmovanja so tekmovale ženske in moške ekipe v petih disciplinah. Članica ekipe »Buduč-nosti* iz Titograda. Kosa Klikovac, je vrgla bombo 4! m daleč. Ivanka Jeriha iz Ljubljane pa petekla 800 m v času 2:38.7. Tudi pri moških se je opazil viden napredek. Skoraj vsi tekmovalci so postavili boljše rezultate kot na repub':šketn tekmovanju. Plasma najboF ,ih poedincev: T e k m o v al c i: Met krogle: Slavko Bronič (kombinat Borovo) 11.48: skok v daljino: Božidar Javor (OGRAPOD, Zagreb) 6.30m: Alojz Horvat (železničarska delavnica. Maribor) 6 m. Tek na 3fi0a m: Bernot OGRAPOD, Zagreb) 9:46,2 min.. Ivan Lab (Žel. del. Maribor) 9:52,8, Mirko Benedičič (Jesenice) 9:51, Skok v višno: Mirko Čerpes (Žel. del. Maribor) 170 cm, Karlo Ivančič (NAMA. Subotica) 168 cm. Tekmovalke: Skok v daljino: Lucija Dubjumšič (kombinat Borovo) 4,53 m. Met bombe: Kosa Klikovac 41 m. Tek na 809 m: Jeriha (»Ljudska pravica«. Ljubljana) 2:38.7. Met krogle: Mimi Pucelj (Lj.) 9.88 m. Skok v višino: Lucija Dubjumšič (Borovo) 130 cm. Plasma posameznih ekip po drugem dnevu tekmovanja je bil naslednji: Ženske ekipe: 1. NAMA (Sobotica) 1452 točk. 2. Kombinat (Borovo) 1396, 3. Železarna Jesenice) 1329 točk itd. Danes se je tekmovanje končalo ob prisotnosti velikega števila gledalcev in predstavnikov CO ESNJ in CO FISAJ-a. Med ženskimi eki- pami je v končnem piasmanu zmagala in osvojila prvenstvo industrijskega mnogoboja za leto 1947. ekipa NAME — Subotica. Prvak moških ekip v industrijskem mnogoboju pa je postala ekipa Nakladnega zavoda Hrvatske — Zagreb. Moške ekipe: 1. OGRAPOD (Za- greb) 2594, 2. Žel. del. (Maribor) 2477, 3. NAMA (Subotica) 2421, 5. Metalac (Pančevo) 2414 točk itd. ska) 157 154 točk; točk. Mladine!, malokalibrska pnŠka na 50m: 1. Wagner (Slovenija) 173 toči« (od 300 dosegljivih): 2. Mašek (Hr-vatskaj 170 točk: 3. Kržan (Slovenija) 169 točk; 4. Srtič (Hrvatska) 128 toflk. Ženske, malokalibrska j>uška na 50 m: 1. Gorup Kalarina (Hrvatska) 152 točk (od 200 dosegljivih); 2. Rataj Marinka (Slovenija) 123 loek. Kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije bo v Trbovljah Dne 19. t. m. bo v Trbovljah gorsko kolesarsko prvenstvo Slovenije. Društva, kj pošljejo svoje člane-iek-movalce na dirko, naj do 15. t, m. javijo to pismeno FZS ali FD Rudarju v Trbovljah. Natančna navodila o poteku gorske dirke bodo društva naknadno prejela. FZS, odbor za kolesarstvo. Avtsitiabiilsko m gersko prvenstvo LRS Komisija republiškega odbora za av- tiste, ki se Putniku pravočasno prija-tomobilizem in motorizem je te dni ccm, avtomobili 1000 ccm, druga grupa izbirala progo za gorsko prvenstvo pa bodo ščiportni avtomobili vseh ka-Izmed vseh v poštev prihajajo- tegorij. čih gorskih cest, je najidealnejša ona vijo. Uprava Postojnske jame je odo-ianinf iri e« „«.4«~~- - brila polovično vstopnino v jamo za v Pianini, ki se vije od vojašnico pre-ko »kačjih ridx proti Postojni. Cilj je določen nekako dva kilometra pred Postojno, v znani drugi preseki. Na startu bomo videli približno 100 dirkačev iz vseh centrov naše republike. Tako je prijavila Ljubljana «»> vozačev, Kamnik šest, Kranj štiri, Ajdovščina štiri, Trbovlje 12, Novo ir.esto 1. Prijave iz drugih mest še niso prispele, izvedeli pa smo, da bodo tudi Štajerci in Notranje! polnoštevilno zastopani. Tekmovale bodo kategorije: mikro-motorji do 125, turni motorji uo 600 ccm. Prikolice do 600 ccm in nad 250 ccm, 350 ccm, 500 ccm in nad 500 ccm. Dalje športni motorji 250 ccm, 350 ccm. 500 ccm in nad 500 ccm. Prikolice do 600 ccm in nad 600 ccm. Avtomobili bodo startali v dveh grupah — avtomobili 500 ccm. avtomobili 750 Obenem s prireditvijo bo masovni izlet v Postojnsko jamo, ki ga organizira Putnik. Za prireditev in izlet Je dovoljena polovična vožnja za vse one, ki se izkažejo s plačano vstopnico za dirko. Vstopnice za dirko se bodo prodajale tudi pri okencu ob vhodu v Postojnsko jamo. Hotelska uprava hotela »Postojnska jama« je osigurala celodnevno prehrano za vsakega obiskovalca po enotni ceni. Po prireditvi pa bo v vseh hotelskih prostorih množični miting z razdelitvijo nagrad. —■ Odhod vlakov bo urejen tako, da so bodo udeleženci imeli priliko pozabavati v družbi naših motoristov. Med prireditvijo bodo vzdolž proge poslovale okrepčevalnice. Izvedba dirko jo v rokah rep. odbora s sodelovanjem avtomoto društva Ljubljana, ki je dokazalo, da Je kos organiziranju prireditev velikega stila. Občinstvo naj zasleduje objave v dnevnem časopisju, kjer bodo prihdnje dni objavljena imena sodelujočih, kakor tudi navodila o odhodih in prihodih vlakov. Vse podrobne informacije daje pisarna Potnika in pisarna avtomoto društva Ljubljana, Narodni dom, tel. št. 47-72. S petletnim plonom je uvedena v naše tizkulturno del® načrtnost, z uvedbo splošne telesne vzgoje pa je položen temelfni kamen za kakovostni dvig naše fizkulture! FIZKULTURA V PETLETNIM PLANU (Referat glavnega sekretarja FZS Vlada Jurančiča) Še na zadnji seji glavnega odbora Figkultume zveze Slovenije ©mo razpravljali o nalogah, ki stojijo pred nami spričo sprejema zveznega in republiškega zakona o petletnem razvoju našega gospodarstva ter smo za fizkultumi pokret Slovenije postavili načelne in perspektivne zaključke. Petletni gospodarski plan je zrastel na naporih našega ljudstva v narodno osvobodilni borbi in obnovi naše domovine in vsebuje ekonomske pogoje za nadaljnji načrtni razvoj narodnega gospodarstva in kulture. Ne mislim sedaj obširno govoriti o samem petletnem načrtu, ker smo o tem že govorili zadnjič. Toda poudariti je treba osnovne črte in karakteristikei, ki igrajo odločujočo vlogo pri postavljanju našega, t. j. fizkultumega petletnega plana. Petletni plan ima za glavni cilj postavljene sledeče naloge: likvidirati gospodarsko in tehnično zaostalost našega naroda, ojačati njeno ekonomsko in obrambno šilo, učvrstiti in razviti socialistični sektor narodnega gospodarstva in nove odnose, ki iz njega izhajajo, 'dvigniti blagostanje delovnih ljudi na področju vseh treh gospodarskih sektorjev. Zato petletni plan postavlja ogromen borbeni program našega ljudstva in zahteva mobilizacijo vseh sil, pa bodo tudi plodovi tega plana Veliki. Razvoj, ki ga bomo napravili v predvidenih petih letih, lahko imenujemo velik zgodovinski skok iz industrijsko - tehnično in kulturno zaostale države v napredno državo, v kateri bo tehnika, kultura in blagostanje last delovnega ljudstva. Danes, po zasedanju IV. plenuma FISAJ-a v Sarajevu, ki je jasno odredil linijo našega dela in v grobem izdelal petletni načrt razvoja fizkul-turne dejavnosti v Jugoslaviji, smo dolžni, da se konkretneje razgovorimo, kolik delež tega plana odpade na našo republiko, na Fizkultumo Zvezo Slovenije. Dolžni smo, da prav teko vsaj v grobih obrisih izdelamo petletni načrt razvoja fizkuUure v Sloveniji. Prav tako, kakor vsem ostalim sektorjem obče ljudske dejavnosti, daje tudi fizkulturi naš petletni plan vse materialno možnosti za njen. razvoj. Fizkultura dobiva v Titovi Jugoslaviji spričo spremenjenih družbenih odnosov popolnoma drugi karakter, saj igra veliko vlogo pri ostvarjanju gospodarskega petletnega plana. Z aktivnim udejstvovanjem v fizkulturi se človek fizično razvija, postaja močnejši, okretnejši in odpornejši, to se pravi lažje prenaša razne fizične napore. Poleg tega fizkultura privzgaja mnogo pozitivnih karakternih sposobnosti, kakor so hrabrost, iznajdljivost, odločnost itd. Ljudje s takimi osohinami in močno voljo za uspehom so potrebni v borbi za oživotvorjenje petletnega plana. Fizkultura ima ogromen vpliv na zdravstveni standard našega ljudstva. Telo se s stalnim udejstvovanjem v različnih športnih panogah krepi, poleg tega je izpostavljeno soncu in zraku, vsled česar postaja odpornejše pred napadi raznih bolezni. Posebno vlogo pa igra fizkultura pri krepitvi vojno obrambne moči naše države. Z aktivnim udejstvovanjem v fizkulturi se mladinci fizično in duševno pripravljajo za službo v Jugoslovanski armadi ter s tem sodeluje pri vzgoji sposobnih borceh, čuvarjev pridobitev narodno osvobodilne borbe. Zato smo dolžni razvijati predvsem one športne panoge, ki so potrebne našim borcem v času borbe, kakor je plavanje, smučanje itd. Fizkisltumlki navadita tudi dsfesri delavci Naš petletni plan je veliko kolektivno delo vseh narodov Jugoslavije. Mnoge športne igre so sredstvo, ki vzgajajo smisel za kolektiv in tovarištvo, saj je znano, da trpi posledice celo moštvo, če je v ektpt po-edinec slab. Tudi v produkciji zavist uspeh kolektiva od dobrega dela poedincev. Tudi smisel za red in disciplino, ki sta danes tako važni v produkciji, ee človek privzgaja z dobrim delom v naših organizacijah. Če bo delovna disciplina v podjetju na višini, potem bo podjetij e izpolnjevalo svoje produkcijske naloge. Z organizira-njemi raznih fizkulhimih prireditev dobivajo naši funkcionarji smisel za organizacijo, saj ni slučaj, da so organizatorji naših zletov in nastopov postali tudi dobri organizatorji v produkciji. In končno, ko govorimo o pozitivnih lastnostih fizkullumika, moramo omeniti še to, da se preko mnogih športnih srečanj zbližujejo in utrjujejo odnosi med jugoslovanskimi narodi, kropi se velika pridobitev narodno osvobodilne vojne — bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Z raznimi mednarodnimi gostovanji pa vedno boli prodira v svet med demokratično ljudstvo resnica o Titovi Jugoslaviji. Iz vsega tega vidimo, kaj pomeni fizkultura za naš gospodarski razvoj, pri delu v Izpolnjevanju petletnega plana. To potrjuje tudi poznano dejstvo, da so fizkultu-miki tiKli dobri delavci v svojih podjetjih in lažje prenašajo fizične napore v proizvodnji. Skratka, preko fizkul-ture se vzgaja nov močan rod, ki bo sposoben graditi in braniti svojo do- movino. Ker fizkultura služi našemu delovnemu ljudstvu, ji pridajo ljudska oblast velik pomen in vso materialno podporo pri njenem razvoju. Za razliko poglejmo, kako je bilo s športno dejavnostjo v stari Jugo-slavijL V stari Jugoslaviji je bila vsa fizkultuma dejavnost usmerjena tako, da je služila interesom kapitalistične gospode in tedanjim reakcionarnim režimom. Športne organizacije, ki so obstojale, niso bite v stanju, da zajamejo vso našo mladino, zato ni nič čudnega, če se je ona športno izživljala v raznih divjih klubih. Podobno temu je bilo tudi stanje pri fizkultumem pouku v šolah. V mnogih šolah se fizkultura oziroma telovadba sploh ni poučevala, sicer pa se je telovadba smatrala kot postranski predmet, Cesto tudi kot balast šole. Profesorje telovadbe se je zapostavljalo, ni se jih smatralo za enakopravne člane profesorskih kolektivov. Dalje dijakom se je iz posebnih režimskih razlogov oviralo vsako fizkultumo udejstvovanje izven šole. Znani so nam slučaji, da se je take »neposlušne dijake« kaznovali ali celo izključevalo iz šol. še manj pa se je v stari Jugoslaviji skrbelo za opremo telovadnih prostorov, v mnogih šolah pa isti sploh niso obstojali. Zaradi tega, ker so športne organizacije v stari Jugoslaviji služile tedanjim protinarodnim režimom, smo odločno postavljali stališče, da športne organizacije nimajo ničesar skupnega e politiko in odklanjali vsak vpliv ©imnkarstva. Danes se nam včasih dogaja, da od poedincev sli- šimo glasove: »politiko iz fiakulture«. Vprašamo se, ali so ti poedinci bili tudi v stari Jugoslaviji istega mišljenja? Mislim, da bomo dobili negativen odgovor, kajti vsi usti, ki so se včasih borili proti reakcionarnim režimskim vplivom v športne« gibanju, danes zastopajo stališče, da gre novi fizkultumi pokret v koraku s cilji ljudskih množic in ljudske oblasti. Resnično, fizkultumi pokret mora biti izdatna pomoč ljudstvu ta njegovemu gospodarskemu naporu v borbi za izvedbo petletnega plana. Danes sc pred nas postavlja konkretna naloga, da poskrbimo za planski razvoj fizkulture in jo uomerimo tako, da bo vedno pravilno m pravočasno zadovoljila občeljudske težji j e. Zaradi tega sta Komite za fizkulturo pri vladi FLRJ in Centralni odbor FGSAJ-a na IV. plenumu v Sarajevu predložila petletni nažrt razvoja fizične kulturo r Jugoslaviji, ki je v skladu s splošnim gospodarskim razvojem naše države. Zakaj se je pristopilo k planskemu načinu deta tudt v naši organizaciji? 1. Naša fizkultuma društva in aktivi bodo imeli perspektivo pri svojem delu in pred seboj jasno postavljene naloge. Njihova dolžnost bo, da sprejete načrte dosledno izvajajo, še več. da jih tudi prekašajo. 2. Nad razvojem fizkulture je globoko zainteresirana država in jo zato vključuje r svoj petletni načrt. S tem bo zasigurana vedno pravočasna in zadostna materialna pomoč, kar samo dokazuje da fizkultura danes ni več prepušecna sama sebi. Bo L I95I besno zajeli v Slfi/vetfilji v našo organizacijo 75^000 fizkultumiifcov Ko pristopamo k planskemu načinu dela, je prvenstvene važnosti predvsem za realno zastavljanje plana kadrov, investicij in rekvizitov, da predvidimo številčni razvoj našega fizkultumega pokreta. Petletni plan razvoja fizkulture v Jugoslaviji predvideva na osnovi dognanih možnosti v organizacijskem pogledu, na osnovi povečanja življenjskega standarda pašega ljudstva, predvidenega plana kadrov in investicij in same želje naše mladine, da se v teku petih let poveča število aktivnih fizkultur-nikov na 750.000 ali trikrat več v odnosu na loto 1939. To pomeni, da bo 4.3°/o od skupnega števila prebivalstva iz leta 1931 zajeto v organizacijo Fizkulhzme zveze Jugoslavije ter se aktivno udejstvovalo v fizkuliuri. Mislim, da je prav, da to številko takoj konkretiziramo s tem, da Fiz-koliuma zveza Slovenije sprejme v petletni plan svoj proporcionalni delež. Ljudska republika Slovenija ima s priključitvijo velikega dela Primorske preko 1 milijon in pol prebivalcev, kar pomeni da si postavimo v plan do 1961 leta zajeti 75.000 fizkul-turnikov. S terni bi se v letu 1951 SVo od skupnega števila prebivalstva v naši republiki bavilo © fizkulturo. Ta procent je sicer malo večji, toda z ozirom na tradicije in izkušnje iz preteklosti t>o s požrtvovalnim delom naših odborov možen in dosegljiv. Če predpostavljamo, da je norma našega planirtrnja številčno stanje prebivalstva ne pa dosedanja aktivnost in tradicije v fizkulturi se mo- ramo zavedati, da bodo težišče našega dela predstavljale našo vasi in tovarne, kjer še danes mnogokrat veljajo zastareli pogledi na fizkulturo. Plan predvideva, da ima vsaka tovarna svoj fizkultumi aktiv ali društvo, kakor tudi svoje fizkultuma prostore. Tak način planiranja nas obvezuje, da v petletnem obdobju zajamemo s fizkultumo dejavnostjo tudi poslednjo vas. Tega se morajo zavedati predvsem naši odbori, društva in aktivi in v to smer uravnati svoje delo. Spričo planskega sistema dela bomo ležišče postavili na društva in aktive, ki si bodo z ozirom na svoj teritorialni delokrog postavili svoje okvirne plane in obveze. Tako si bo F D Ptuj v svoj plan postavilo do leta 1951 pridobiti 500 aktivnih članov (Ptuj ima približno 10.000 prebivalcev, od tega vzeto 50/o, ter za njihovo aktivno udejstvovanje oskrbelo izgraditev športnih igrišč in nabavo rekvizitov ter s tem zasiguralo potrebne materialne pogoje. Z ozirom na to število bo društvo moralo tudi planirati potrebe strokovnega kadra. Od pravilne postavitve in dela na izpolnjevnaju planov, aktivov in društev zavisi tudi uspeh celotnega plana razvoja fzkulture v Jugoslaviji. To moramo imeti stalno pred očmi. Zato se morajo zavedati tako glavni odbor FZŠ, kakor okrajni fizkultumi odbori, da je težišče našega dela pomoč društvom in aktivom; pomagati jim stalno pri njihovih naporih za’ planski način dela. Naše delo ne sme biti administrativnega ali pisarniškega značaja, ki ga danes povsod odklanjamo, temveč živo terensko delo pri konkretnih nalogah in ‘pomoč našim osnovnim organizacijam in njihovim športnim sekcijam. Važno je omeniti, da se je pri planiranju razvoja fizkulture v Jugoslaviji oziralo na sledeča dejstva: a) Za fizkulturnika se smatra samo tistega, ki se stalno sistema-matifno bavi s fizkulturo. Zato za fizkulturnike v bodoče ne bomo več šteli tistih, ki se udeležujejo samo krosov, posameznih nastopov itd., nato pa z aktivnostjo ponovno prekinejo, ali pa one, ki se bavijo s posameznimi panogami neredno in neorganizirano kot n. pr., da pri kopanju plavajo, pozimi smučajo, izvajajo zasebno jutranjo gimnastiko itd, b) V število fizkulturnikov v planu se prav tako ne vračunavajo lizkulturniki v JA, niti učenci po šolah, ki so zajeti v šolo — obvezni fizkulturni pouk. Poleg šolske fizkulture smo namreč dolžni sprovajati še prostovoljno fizkul-tunio delo preko srednješolskih fizkulturnih aktivov. c) Plan ima za cilj, da izboljša tudi kvaliteto posameznih športnih panog. V letu 1939 je na enega fizkulturnika povprečno prišlo 1.2 športne discipline, a do kraja petletnega plana moramo to številko najmanj dvakrat prekositi. To v stvari pomeni, da se mora vsak fizkulturnik poleg splošne telesne vzgoje baviti tudi z drugimi športnimi panogami. S takim delom bomo dosegli večjo vsestra-nost naših fizkulturnikov. d) V planu je dan največji poudarek in prednost onim športnim panogam, ki imajo največjo praktično in fiziološko vrednost. To so: splošna telesna vzgoja, v kateri mora biti zajeto najmanj 50*/» fizkulturnikov, dalje so velika pozornost posveča razvoju plavanja, smučanji!, lahki {atletiki, streljanju, planinstvu in športnim igram, kajti te panoge morajo v bodoče predstavljati osnovo naše fizkul-turne dejavnosti. tečajih, ki bodo na visokem strokovnem nivoju; vršili se bodo pod neposrednim vodstvom Komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ in Centralnega odbora FISAJ-a. Trener mora biti dober strokovnjak in dober vzgojitelj mladine, kajti trener, ki nima strokovnih in moralnih kvalifikacij, mora zapustiti ta posel. Za vodstvo naših organizacij in poučevanje na šolah so nam potrebni strokovni fizkulturni kadri s srednjo in z višjo strokovno izobrazbo. Naš petletni plan zavisi v veliki meri od fizkulturnih kadrov. Brez zadostnega števila inštruktorjev in trenerjev si ne moremo zamisliti stvarnega razvoja fizkulture. Z«to je kadrovsko vprašanje eno najvažnejših problemov naše organizacije. Kakšno situacijo imamo danes na tem področju? Nekaj fizkulturnih tečajev pri FZS je moralo biti odpovedanih iz enostavnega razloga, ker društva in okraji niso poslali tečajnikov. Mnogokrat pa so bili lizkulturniki, poslani na razne tečaje, tako slabi, da so zelo malo koristili terenu. Dalje društva ne smatrajo za svojo nalogo voditi agitacijo med svojim članstvom za vpis v fizkulturne šole itd. itd. Plan gradnje FiZkulturnfili objektov Zvezni petletni plan predvideva za gradnjo športnih naprav in splošne potrebe fizkulture kredit v višini 900 milijonov din, a naš republiški 48 milijonov din. Predvideva se gradnja športnh objektov zveznega, republiškega in lokalnega značaja. Plan predvideva v Sloveniji izgraditev 8 fizkulturnih parkov, t. j. moderno urejenih stadionov za lahko alletiko in nogomet. To so športni objekti republiškega značaja, ki še seveda niti izdaleka ne zadovoljujejo naših potreb. Zato se bo gradilo oziroma dogradilo v tej petletki še 76 fizkulturnih prostorov lokalnega značaja. S tem bodo vsi večji centri v Sloveniji dobili potrebne prostore za udejstvovanje v fizkulturi. Kot zvezna gradnja je predvidena preureditev Planice, kjer se bo dogradila 130 metrska skakalnica, na novo zgradila 80 metrska skakalnica, 40 in 25 metrska dogradila in na novo zgradila 20 metrska skakalnica. Poleg tega bodo v Planici zgrajene še druge Spoj ine naprave, kakor prostori za košarko, odbojko, tenis, drsališče in plavalni bazen. V raznih krajih Slovenije se bo zgradilo ozi-loma popravilo še 20 skakalnic za smuške skoke. Za razvoj plavalnega športa se predvideva gradnja 5 plavalnih bazenov. Po naših planinah se bo zgradilo 6 planinskih domov, kar bo brez dvoma še bolj omasovilo in okrepilo naše planinske skupine. Danes je še v Sloveniji občutno pomanjkanje zaprtih fizkulturnih prostorov — telovadnic. zato petletni plan predvideva zgraditev oziroma obnovitev 25 fizkulturnih domov. V planu se predvideva, da bodo vsa šolska poslopja, ki se bodo v teku petletke gradila, opremljena s telovadnicami in po možnosti tudi telovadišči. To so v grobem nakazana vsa predvidena gradbena dela večjih obsegov. Toda poleg tega, kar plan sicer ne predvideva, moramo zgraditi še vrsto manjših športnih objektov za naše kmečke in sindikalne fizkulturne aktive v stremljenju, da jim osiguramo njihovo delo. S krediti, ki so nam na razpolago v gradbene svrlie, moramo zgraditi več kakor predvideva plan, to pa na ta način, da bomo opravili nekatera dela, predvsem zemeljska, s prostovoljnim delom našega članstva. Na tem mestu moramo omeniti, da se je ljudska mladina Slovenije že obvezala, da prevzame gradnjo 30 fizkulturnih stadionov. Plast fizJcultuMiega featlra Plan številčnega razvoja fizkulture zaideva tudi določeno število strokovno usposobljenih kadrov. Vzgajati bomo morali kader vzporedno z razvojem naše fizkulture v institutih, šolah in tečajih. Za masovni razvoj poedinih šport-nh panog, kakor tudi za vodstvo aktivov, nam je potrebno preko 1000 raznih fizkulturnih inštruktorjev. V planu stoji, da se bo instruktor-ski kader regrutiral iz vrst najaktivnejših fizkulturnikov ter dobival potrebno strokovno znanje na krajših (enomesečnih) tečajih. Omenjeni tečaji bodo pod vodstvom FZS po načrtu, ki ga bo izdelal Komite za fizkulturo pri vladi FLRJ. Poleg inštruktorjev pa morajo društva in okraji skrbeti za to, da vzgojijo kader vodnikov (desetarjev), ki bodo vodili naše osnovne fizkulturne vrste. Na teh vodnikih, kakor tudi na inštruktorjih, leži pionirsko delo pri razvoju fizkulture v kvalitativnem kakor tudi kvantitativnem pogledu. Za uspešen razvoj poedinih športnih panog nam bo potrebno preko 50 trenerjev. Trenerji se bodo morali re-grutirati iz vrst znanih fizkullurni-kov in dobrih inštruktorjev. Strokovne kvalifikacije bodo trenerji dobivali v posebnih trenerskih šolah in Da se dvigne produkcija fizkulturnih rekvizitov, so v Jugoslaviji formirana tri podjetja, od katerih je »Elan« v Sloveniji. Ta podjetja bodo v letu 1051 producirala 7 krat več fizkultuTnih rekvizitov v odnosu na leto 1946. V Jugoslaviji bomo izdelovali tudi pne rekvizite, ki smo jih dosedaj uvažali iz tujine, kakor so: reketi za tenis, dirkalna kolesa itd. S tem bomo premostili tudi ta težki problem pomanjkanja rekvizitov v teku pelletnega plana. Važno vlogo bo igrala razdelitev izgotovljenih rekvizitov. V Sloveniji obstoja v ta namen prodajna zadruga »Fizkulturni magacinc, ki še danes zaradi splošnega primanjkljaja ne more v celoti zadovoljiti potreb terena. Toda v bodoče mislim, da bo prav, če se bodo rekviziti razdeljevali po kriteriju aktivnosti, po številu aktivnih fizkulturnikov. Gledati bomo pa morali tudi na to, da nudimo gotove količine rekvizitov tudi sedaj še neaktivnim terenem v stremljenju njihove čim močnejše aktivizacije. Začeti morassua s planskim načinom dela Kakor vidimo je tudi v naši organizaciji možen planski način dela, kajti zastavili smo si plan številčnega razvoja fizkulture, plan investicij, rekvizitov in plan strokovnih kadrov. To se pravi, da mora v bodoče naše delo sloneti na izdelavi realnih planov, na to pa na stremljenjih, da se ti plani izvedejo. Z uvedbo planskega načina dela bomo morali napraviti tudi preobrat v našem dosedanjem delu, končati moramo s nesistematskim, nenačrtnim, često tudi površnim delom. Posledica takega dela so bile slabo pripravljene fizkulturne prireditve. Kakšni ukrepi so danes potrebni, da naši odbori, društva in aktivi prične stvarno z načrtnim delom? Prvič. Dobro je treba spoznati gospodarski petletni plan, v zveznem, republiškem in lokalnem merilu ter iz njega izvleči perspektivne zaključke za bodoče delo. Spoznati moramo dejansko stan je svojega terena na katerem delamo, kakor tudi njegov sploš ni razvoj v dobi petih let. Drugič. Napraviti oceno dosedanjih izkušenj v delu, tako pozitivnih kakor negativnih. Tretjič. Predvideti realno število fizkulturnikov, ki bodo do 1951. leta zajeti v naša društva in aktive. Istočasno pa moramo skrbeti tudi za materialne pogoje njihovega dela. S tem ko napravimo plan razvoja športov, moramo napraviti tudi plan materialnih potreb, fizkulturnih gradenj in plan kadra. četrtič. Ko si zastavimo načrte, moramo gledati na njihovo realizacijo. Oskrbeti moramo potrebne moči in sredstva ter izvesti za realizacijo pla- nov široko agitacjo. Delovne obveze naših društev in aktivov naj bodo način našega dela pri postopnem izvajanju našega plana. Petič. Organizirati moramo statistiko in evidenco, preko katere bomo imeli stalen vpogled na potek izvajanja našega plana. Fizkulturna zveza Slovenije pripravlja formular za osuovna enomesečna statistična poročila, preko katerih bomo spremljali številčno rast našega članstva. Šestič. V naše delo moramo zavesti strogo, plansko disciplino in visok čut odgovornosti. Sedmič. Utrditi moramo našo organizacijo tako, da bo sposobna oži-votvoriti vse pastavljene naloge. V tem pogledu bomo izkoristili letne pred-stoječe skupščine društev in aktivov in poskrbeli, da pridejo v upravne odbore aktivni in predani fizkultur-niki, ki ne bodo klonili pred morebitnimi težavami. Osmi č. Sekretariati in strokovni odbori si bodo morali sestavljati na osnovi svojega plana in letnega koledarja enomesečno načrte dela, kjer bodo do podrobnosti predvideli svoje delo in sestanke za dobo tekočega meseca. Devetič. Letni športni koledar bo moral temeljiti na planu. Razširiti ga moramo tako, da bo postal koledar dela in prireditev. Kakor vidimo, je pot k planskemu delu v naših organizacijah težka, toda edino pravilna in uspešna. Boriti se bomo morali z vsemi napakami in zastarelimi pogledi, ki jih še danes fiakultumi pokrel Slovenije vleče s seboj. Naša fizkulturna društva in aktivi še vedno niso trdne edinice, Po načrtu inž. Blondka (na sliki levo zgoraj) bo planiška mamutska skakalnica povečana in bo omogočala skoke do 130 m predvsem niso urejene s formalne strani. Po prejetih podatkih je v Sloveniji 10.861 registriranih fizkulturnikov, zajetih v 102 društvih in 25 aktivih, a neregistriranih 1679. Naj o m en 411 samo to, da 45 fizkulturnih društev in 52 fizkulturnih aktivov ni izvršilo svojih osnovnih dolžnosti, ker še danes niso registrirani. Poleg tega tudi omenjene številke'našega članstva še z daleka ne odgovarjajo dejanskemu stanju, ko vemo, da se je na deset in desettisoče fizkulturnikov udeleževalo naših masovnih prireditev (krosi, dan plavanja itd.) in okrajnih fizkulturnih nastopov. Na tem po-prišču čaka naša društva in aktive še ogromno delo. V pogledu reda in discipline smo še na zelo nizki stopnji, kar dobiva poseben odraz na fizkulturnih igriščih. Nogometna moštva še vedno zapuščajo med igro terene itd. Mislim, da je prav, da se nad nepoboljšljivimi izrekajo ostre kazni ter se jih za daljšo dobo odstrani od udejstvovanja na fizkulturnih prireditvah. Primere nediscipline bi lahko naštevali v nedogled, toda ti primeri nas morajo >_;č;ti, da bomo morali v bodoče še mnogo delati za vzgojo našega članstva, predvsem onega, ki nastopa na raznih prvenstvenih prireditvah. V naših organizacijah je še vedno udomačena navada, da se na dopise ne odgovarja, ali pa se odgovarja z veliko zamudo. Spričo planskega načina dela moramo tudi na tem področju zavesti potrebno odgovornost. Naš petletni plan bo imel brez dvoma pozitiven in vzgojen učinek na naše fizkulturnike. Pred sabo bodo imeli jasno nakazano perspektivo, za to ne bodo štediili svojih moči, da se naš plan izvede. Vsem nam pa^ mora bili jasno, da je to šele plan številk na papirju in od našega intenzivnega dela zavisi tudi uspešna izvedba. Za to neposredno stojimo pred sledečimi nalogami: 1. Vsak aktiv, društvo in okraj mora preiti k planskemu načinu dela in si za to postaviti svoj petletni plan. S prvimi osnutki petletnih planov razvoja fizkulture in iz njih izhajajočih obvez moramo priti pred svoje članstvo že na predstoječih letnih skupščinah. Letne skupščine naj se pripravijo za aktive in društva v času od 15. oktobra do 15. novembra t. 1., skupščine okrajev pa v dobi od 15. novembra do 1. januarja, dočim bo skupščina zveze predvideno okrog 15. januarja 1948. 2. Pri sestavljanju petletnih planov moramo računati, da v Sloveniji zajamemo 75.000 fizkulturnikov, kar predstavlja SVo v odnosu na stanje vsega prebivalstva. Do kraja leta 1948 pa zajeti 35.000 fizkulturnikov ali 2.4 odstotka od skupnega števila prebivalstva. Vedeti moramo, da bo ta plan dosežen le tedaj, če bo svojo dolžnost izpolnilo poslednjo društvo in aktiv. 3. Stalno delati na utrjevanju naših aktivov in društev, njihovo delo organizirati v smislu zahtev petletnega plana. Posebno pažnjo bomo posvetili kmečkim in sindikalnim aktivom. 4. Veliko pažnjo bomo posvečali izbiri kadra za razne strokovne šole in tečaje, gledali bomo, da bo število zahtevanih kandidatov vedno popolno, kakor tudi z zahtevanimi kvaliteta nii. 5. Predvideli bomo na svojem področju plansko izgradnjo fizkulturnih objektov, predvsem tistih, ki jih bomo zgradili s prostovoljnim delom našega članstva. 6. Tesno se bomo povezali z odgovarjajočimi odbori LMS, sindikatov, OF in edinicami JA, ki nam bodo pomagali pri naših stremljenjih. 7. Vse sile za izvedbo našega petletnega plana. Naš osnovni namen mora biti, pomagati delovnemu ljudstvu pri izvedbi občeljudskeen gospodarskega načrta, zato se morajo v naši organizaciji vzgojiti dobri fizkul-turniki, dobri delavci, udarniki in novatorji za naše tovarne in rudnike, dobri dijaki za naše šole. Naša parola: vsak mladinec fizkul-turnik naj se razširi: vsak fizkultiirnik predan borec za izvedbo prvo Titove petletke. Ukrepi za razvoj splošne telesne vzgoje (Poročilo strokov, sekretarja FZS Edvarda S e r p a n a.) Ugotovitev IV. plenuma glavnega odbora FISAJ-a, da moremo doslej govoriti o našem fizkulturnem udejstvovanju kot zgolj o kampanjsko-manifestacijski obliki dela, velja v veliki meri za celotno fizkulturno aktivnost. Sicer je I. skupščina FSZ v principu pravilno postavila problem rednega udejstvovanja v okviru sekcij za splošno vadbo in športnih sekcij, veaidar o tem rednem udejstvovanju še ne moremo govoriti, če izvzamemo redno telesno vzgojo na šolah, redno gojenje fizkulture mla- nam posamezni fizkulturni dogodki pomenijo mobilizacijsko ugoden čas za vključevanje v redno fizkulturno življenje aktiva ali društva. Z ozirom na naloge, ki jih ima fiz-kultura v našem javnem življenju in pomenu, ki jo ima obenem za slehernega posameznika pa sama fizkul-turna organizacija odslej odločno prekinja s tem načinom dela, kar pomeni, da z vsem svojim organiziranim članstvom prične v okviru splošne telesne vzgoje in posameznih športnih sekcij z redno, načrtno in sistemaiično fizkulturno vzgojo. V fizkulturni organizaciji tedaj ne sme biti več sezonskega nihanja s posameznimi nenormalnimi vzponi in padtii ob priliki posameznih fizkul-turnifa dogodkih, marveč moramo v bodoče zaznavati stalen vzpon, predviden 'in prekoračen z društvenim fizlmlturrim petletnim planom. Pomanjkanje predvidenih aktivnih sekcij za splošno vadbo v naših F D in FA je predvsem vzrok za tako dosedanje slanje. Nedostajanje teh organizacijskih form dela v naših društvih in aktivih, ki bi zajemala in združevala svoje celokupno članstvo, je ustvarjalo znane težave ob priliki naše mobilizacije za nastop v Beogradu. V nobenem centru Slovenije nismo dosegli ali celo presegli predvidenega števila fizkulturnikov, potrebnega za kvalitetno izbiro našega nastopa, kar pomeni, da v okviru naše organizacije, sekcije za splošno vadbo v posaineznih^FD ne dosegajo s svojimi mladinskimi in članskimi oddelki nekaj stotin vadečih. Razumljivo je, da so iste težave ob takih pogojih čutili pri izvedbi Okrajnega fiz-kulturnega dne ali društvenega nastopa tudi okrajni fizkulturni odbori in društva ter so si zato pri nastopih predvsem pomagali e srednješolsko mladino, ki je reševala situacijo, ali pa so na hitro sestavili improviziran program, za katerega ni bila potrebna posebna redna vadba — vsaj po njihovem mnenju ne — da so lahko priredili formalno fizkulturni dan brez orave notranje fizkulturne vrednosti. Take točke so obsegale tekmovanje v vseljudskem peteroboju, ekshibicijo košarke ali nogometa, igre pionirjev in morda še hitro naučene vaje za fizkulturni znak. Da ni bilo posebnega napora z vadbo, so večkrat nastopajoči ali prireditelji smatrali za hvalevredno okolnost. k,ot n. pr. ekipa sindikalnega aktivo železarne z Jesenic. ki je na tekmovanju industrijskih sindikalnih aktivov v Ljubljani izjavila, »da so se proste vaje naučili šele včeraj.« ali kot je zoh^ ležil »Polet« 29. septembra o mladinskih prvenstvih FLRJ v lahki atletiki z Jesenic, »Rezultati so zadovoljivi, posebno če upoštevamo, da so mladinci nastopili brez vsakega treninga.« Vzroki neuspslia vzpostavi;,asija sekcij za splošno vadbo dine v času delovnih akcij, zlasti na mladinski progi Šamac—Sarajevo, priprava članstva in mladine za zlet v Beogradu, nekaj primerov rednega udejstvovanja pionirjev v posameznih FD, ter športne treninge posameznikov ali ekip za sodelovanje na domačih prvenstvenih in mednarodnih srečanjih. Vse noše stalno delo, zlasti še tisto, kjer smo dosegli relatjvno množičnost, pa je bilo rezultat kampanje, ki smo jo zaradi organizacijske šibkosti lastne organizacije izvedli predvsem preko mladine in sindikatov in je zaradi tega imelo skoraj docela značaj manifestacije. To je bil primer pri vseh dosedanjih krosih, Titovih štafetah, vseljudskih peterobojih, fizkulturnih nastopih in celo pri tekmovanjih za fizkulturni znak. Bistvo tega načina je bil v enkratnem krajšem vključevanju in pristopanju k tekmovanju brez zadostne priprave, po izvršeni manifestaciji pa odpadanje skoraj vseh zajetih »fizkulturnikov«, da bi se v naslednji fizkulturni manifestaciji zopet priključili. V znatni meri dobiva tudi fizkulturno udejstvovanje mladne v delovnih brigadah in zletu v Beogradu značaj manifestacije. četudi so bili v obeh primerih jrostavljeni že solidni temelji za redno fizkulturno dejavnost, pa nismo znali obdržati mladine, čeprav je bilo z njene strani potrebno razpoloženje. K a mipa n jsko- m an i f est a ci jsk a oblika je bila pri vzpostavljanju osnovnega kadra v fizkulturni organizaciji v začetku prav golovo potrebna in je med neaktivnimi člani množičnih organizacij še vedno za njihovo aktivizacijo, do neke mere tudi danes opravičljiva, vendar s to bistveno izpremembo, da Da nismo uspeli z vzpostavljanjem sekcij za splošno vadbo kot osnovno formo sistematičnega dela v društvih in aktivih, bi lahko ugotovili predvsem sledeče vzroke: 1. Nejasna opredelitev splošne vadbe in zamenjavanje njene vsebine s telovadbo bivših telovadnih organizacij ter odpor, ki je bil zaradi lega napačnega pojmovanja proti njej zlasti pri športnikih. 2. Pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra za pravilno vodstvo vadbenih ur pri splošni vadbi. Pri vzpostavljanju sekcij smo se naslonili predvsem na kader bivših telovadnih organizacij, katerih nekdanja telovadba je bila dejansko temu najbližja, s čimer danes označujemo splošno vadbo. Vendar smo pri tem vključevanju storili mnogo nepotrebnih napak s tem. da nismo vključili vsega razpoložljivega, vsestransko kvalificiranega kadra. Na zveznih tečajih štirinajstdnevnih do enomesečnih smo skušali izpopolniti znanje vodnikov, kakor tudi vzgojiti povsem nove kadre, ki so bili še brez temeljnih izkušenj. Ponekod so ta problem reševali tudi okrožni fizkulturni odbori, mestni ozir. okrajni fizkulturni odbori, pa tudi naprednejša FD. Izkušnja teh tečajev nam je pokazala. da smo imeli koristi predvsem od tistih tečajnikov, ki so prišli z že določeno stopnjo fizične kulture. Ti tečajniki so se navadno vrnili v svoja FD, nadaljevali svoje delo kot dni-štveniki vodniki in s praktičnim udejstvovanjem izpopolnjevali svoje znanje. Od tako zvanih »manifestan-tov«. iz zadrege mobiliziranih tečajnikov pa fizkullurna organizacija ni imela nobene stvarne koristi, kajti ti tečajniki niso v potrebni meri mogli sprejemati znanja ter ga po povratku prenašati v društvu ali aktivu. Kot vodniki so dejansko popolnoma odpadli ter je bil opravljen lečaj za nje kvečjemu osebnega pomena, v kolikor so ostali aktivni fizkulturniki. Verjetni so primeru da so odpadli tudi kot fizkulturniki, kajti prav lahko se je zgodilo, da so v zahtevnem tečaju izgubili veselje do fizkulture. Prav nič ne šepa primer, če ugotovimo. da so društva ravnala, kot bi storili starši, ki bi otroka namesto v prvi razred ljudske šole poslali kar v gimnazijo. Pri vzgojanju kadra pa jih je šlo mnogo še na druge načine v izgubo, namreč tako. da pozvani forumi sploh niso poslali nikogar v razpisani lečaj. Posamezni fizkulturni odliori so se včasih izgovarjali, da zaradi kratkega termina ne morejo poslati potrebnega števila kandidatov v tečaj. 7,a drugo polletje letošnjega leta je bil izdelan načrt tečajev, objavljen že pred nekaj meseci, vendar vidimo, da imamo pri zasedbi tečajev večje težave kot lani. Kljub ponovnemu pozivanju ter sodelovanje mladine in sindikatov pri pošiljanju v zvezne tečaje smo uspeli, da so doslej izvedeni tečaji zasedanj le 30 % do 40 Ve kar je vsekakor pri današnjem stanju kadrov ogromna izguba. V tej zvezi naj omenim, da zaradi premajhnega števila udeležencev trpi tudi kvaliteta samega tečaja. V dosedanjih dveh nogometnih tečajih n. pr., kjer se je prijavilo 7—10 tečajnikov, je bilo nemogoče praktično predelati razne sisteme igre, kar med drugim še posebej manjka vsem našim FD, ki goje nogomet in kar je nujno potrebno za kvalitetno napredovanje. Naslednja napaka našega vaditeljskega kadra je bila v nenaSrtnosti, nesistematičnosti dela. kar je vodilo v mnogih primerih do enoličnega ša-bloniziranja, ki je ubijalo veselje do splošne vadbe. Prav tako je manjkala v vaditeljskem zboru aktiva ali društva, kakor tudi med zbori v večjih krajih povezanost v obliki delovnih sestankov, vaditeljskih posvetov, na katerih bi obravnavali praktične probleme vadbenih ur kot n. pr. vzorni sestavi vadbenih ur za vse oddelke, predelava novih redovnih vaj, enotnega paradnega koraka, predelava prostih vaj, vključevanje vadbeno tvarine za fizkulturni znak, metodik no vključevanje vadbene tvarine t splošno lelosno vzgojo za množična tekmovanja kot so krosi, mnogoboji in drugo, obravnavanje elementov športov in športnih iger, osnove smučanja. plavanja, problem streljanja itd. 3. Nepravilen odnos posameznikov do rednega udejstvovanja in nagnjenost k manifestaeijskemu vključevanju v fizkulturno organizacijo z oportuni-stičnim izgovarjanjem: »Za fizkuituro pa res nimam časa,« češ da je to udejstvovanje povsem tretjerazredna naloga. 4. Šibkost nadrejenih strokovnih' odborov za splošno vadbo pri okrajnih fizkulturnih odborih, kakor tudi pri FZS. ki niso izpolnili v celoti svoje vodstvene naloge pri pravilnem usmerjanju in razvijanju splošne vadbe. vadbenih načrtov, sestave vaj, točk za akademije, vzgajanju kadrov in pisanju strokovne literature. Z odstranjevanjem navedenih napak bomo uspeli, da bomo splošni ielesni vzgoji lahko kmalu vzpostavili solidne teni.elje. ki bodo ostali trajna osnova vsega našega fizkulturnega življenja, saj je referat o splošni telesni vzgoji na IV. plenumu FISAJ-a in diskusija o njem prinesel jasnost o opredelitvi in nalogah splošne telesne vzgoje, njenih sredstvih, organizaciji vadbe, vključevanju vadbene snovi za fizkulturni znak, evidenci, vzgoji kadrov in množičnih nastopih > Opredelitev in ituloge splošne telesne vzgoje f V zgodovinskem razvoju fizično kulture sta se razvili predvsem šport in gimnastika (v smislu orodne telovadbe). nekateri pa štejejo še igro in ples kot forme s svojimi posebnimi vzgojnimi metodami. Znano je, da je bil med športom in gimnastiko oster hoj za prevladujoč položaj, ki ie nekako zabubljen preživel vojno in zaradi napačnega razumevanja pričel boj s splošno vadim ali kakor so jo imenovali Srbi in Hrvatje «osnovno gimnastiko«. Splošna vadba ali osnovna gimnastika je pomenila organsko združitev nekdaj si nasprotujočih metod v n o -v o metodo enotnega sistema vsestranske telesne vzgoje. Znanstvena nedoslednost poima »osnovna gimnastika« je iz zgodovinskih razlogov do neke mere opravičevala odpor športnikov proti njej. kjer je šlo zopet, četudi samo za navidezno prvenstvo. »Osnovna gimnastika« je torej bila fizknltruni bumerang, ki te hotel odpraviti staro, pa je zaradi svoje forme zadeval prav to »osnovno gimnastiko«. Z našim izrazom »splošna vadba« smo bili malo na boljšem, vendar ie tudi tu bil proces podoben, ker smo v preteklosti pri nas poznali ne gimnastiko, marveč telovadbo. pa se ie tedaj pod splošno vadim razumevalo — četudi napačno —‘ predvsem orodno telovadim. Zaradi znanstvene doslednosti ort onredelovaniii poima splošne vadim (osnovne gimnastike) je plenum zavrgel dosedanji izraz ter ga po na- logu in vsebini opredelil s »splošno telesno vzgojo« (opšte lizičko obrazo-vanje). Tedaj bomo v bodofe govorili le o splošni telesni vzgoji, pri kateri nam gre za fizično-duhov-no oblikovanje in vsestransko vzgajanje flovcka v mladih letih, v vzdrževanju njegovih sil v dobi zrelosti, pri športniku pa za splošno športno kondicijsko - harmonično mobilizacijo .vseh sil. Tako pojmovana in množično izve- dena splošna telesna vzgoja lahko postane resničen oblikovalec lizične kul-txre delovnih množic, ki jih usposablja za večjo delavno storilnost, bodisi na poprišču fizičnega ali umskega dela, ki jih s stalno mobilizacijo vseh telesnih in duhovnih sil kvalificira za vedno pripravljene čuvarje domovine, ki jim zagotavlja vse osebne zdravstveno-higienske koristi, a športnikom poleg tega še omogoča najboljše športne uspehe. O sredstvih sploŠK« telesne vzgoje Omenili smo že, da sp bile nekdanje telovadne organizacije s svojo telovadbo najbližje temu, s čimer danes označujemo splošno telesno vzgojo. Vendar obstoja ravno v tej bližini nevarnost, da bi zapadli preko sioer dobronamernih staro - vzgojenih kadrov v ozkost vadbenega treninga za vaje na orodju — četudi ne zmanjšujem s to ugotovitvijo pomena samih vaj na orodju, ki ga enakovredno zavzemajo poleg ostalih športnih panog v I. razredu športov. S tem hočemo le ugotoviti, da splošna telesna vzgoja poleg temeljne gojitve vaj na orodju, s svojimi sredstvi zajema v širino vseh športnih panog in jim tako služi kot osnova. Po tej strani se nam kaže ta vzgoja kot najširša baza, iz katere opredeljujejo posamezniki po svojih individualnimi sposobnostih v odgovarjajoče športne panoge. S. t. v. tedaj nikakor ne pomeni povratek na pozicije stare telovadbe, marveč pomeni po svoji vsebini nekaj novega. Sredstva vadbenih ur splošne telesne vzgoje bodo poleg prostih vaj in vaj na orodju tudi elementi športov (med njimi tudi plavanja in smu-č ^ Jovan (Št. Vid) 4:26,0. dena strumno in efektno ter bo ostala v spominu vsem udeležencem. Tako] po paradi so bile skušnje za popoldanski nastop, ki je bil zelo dobro obiskan. Na telovadišču se je zbralo 3000 ljudi. Vse točke nastopa so bile izvedene naglo in strumno. Nizale so se v zanimivi povezavi druga za drugo, tako da je ljudstvo do konca vztrajalo ter vsako dobro točko dobro pozdravljalo. Vsega je bilo izvedenih 12 točk. Najbolj efektni nastopi so bile vaje mladink na dvovišinski bradlji, beograjske zletne vaje članov in članic ter nekaj vežb iz parlerne gimnastike. Ugajali so tudi skobi čez mizo in igre pionirjev z žagami in zastavicami. V šlafeti 3X100 m je zmagalo moštvo Udarnika v času 38,6 sek., vmes pa je bilo razdeljenih 44 fiz-kulturnih znakov. Igrišče je bilo okin-čano s slikami in emblemi ter zastavami ter je nudilo neobičajno slavnostno obeležje. Ko je v zaključni sliki v obliki zvezde korakalo nad 500 telovadcev in je sonce klonilo za šmarjetno goro, je bil zaključen za Kranj uspešen dan, ki bo brez dvoma tvoril osnove za nadaljni razvoj fizične sile ljudstva v njegov lastni Sabolovič je ponovno izboljšal rekord progpej1_ (o paradi in nastopu bomo na 400 m lostno je bilo tudi pogledati število 12,1. 400 m: Kopitar (K) 54,3; Vidrih (E) 57,9. 800 m: Ferluga (K) 1:58,3; Novak šib evropskih tekačev (letos je dosegel Prage 43.5 sek., 2. Beograd ‘43.7 sek. najboljši čas na 100 m 10.6 sek.) izgu- Danes, v ponedeljek, bo drugi dan podrobno poročali še v prihodnji številki.) | P.enmn mestneaa ffzlmllnr-nep cdbora V soboto je bil na Taboru plenum Mestnega fizkullurnega odbora Ljubljana, katerega so se udeležili delegati vseh ljubljanskih in izvenljubljanških društev ter večjih aktivov, zastopniki vojske, LMS, OF in KSS. Plenumu je prisostvoval tudi sekretar Komisije za fiz-kulturo Silvo Furlan. JMfsrfess: Kalina v metu krogle in Vomacka v pili v sredo popoldne. V Zagrebu pri- Skok v daljino: Kosec (E) 6,05; Cop Bedniku Plešku, ta pa je v krajšem teku na 1500 m. čakujejo lahkoatletsko reprezentanco (E) 6,04. referatu nakazal, kako nujna Je danes Rezultati prvega dne tekmovanja Prage z velikim veseljem, ker so pre- Met krogle: Miler (E) 11,73m; Ko- povezava fizkulturne organizacije z so naslednji: pričani, da bo uspelo njihovim tekmo, sec (E) 11,62 m; Vehar (E) ll,16m. masovnimi organizacijami, predvsem Tek na 110 m čez ovire: T. Srp valcem v ostri borbi z odličnimi če- Met diska: Miler J. (E) 38,89 m; Ko- z LMS ter sindikati, ki bodo skrbele, (Beograd) 15,3 sek. 2. Snajder (Praga) škoslovaškimi tekmovalci izboljšati še sec (E) 35,42 m; Vehar (E) 35,40 m. (ja se njihovo članstvo vključi v redno 15,6. 3. Rebula (B) 16,0, 4. Malv (P) nekatere letošnje najboljše rezultate, Met krogle (mladinci): Miler B. fizkulturno delo. 23 3 Malemu ie padla med tekom z ali celo še kak državni rekord. (Triglav) 11,83 m; Kocutar (E) 11,81 m; Referat o razvoju fizkulture v pet- ' Keber (Krim) 11,30 m. Jelki je podal Osole Boris, sekretar ■ Propagandni lahkoatletski miting v Ljubljani pSmkS Ljubljana, 12. okl NedUjak« luk- j™«*- "'Jj, ® A4^,, *** (K) 13,8; S«? JSSSTjt SSZ/S& lin krizo tako v kvaliteti še boli ob- n00 m skok v višino) Skok v daljino: Gradisar (K) 4,81 m; tun lahko izživljali, je predvidena čutno pa'v kvantiteti. Nekaj desetin Organizacija tekmovanja je bila Seni jure (E) 4,71 m; Deržek (K) Trnovem TTkor tekmovalcev, ki jih vedno srečujemo slaba, saj se je pričelo s polurno za- 4,61 m. . . .. XT , ,. , na igriščih, nikakor ne sme in ne mudo in je imelo polno hib. (N. pr. Met krogle: Derzek (K) 9,31 m; tudi dograditev starih. Nadalje se bo more biti lahkoatletski nivo za Ljub- ob samem pričetku tekmovanja je bilo Sntjurc (E) 7,60 m; 1 osinek Ijano. Tekmovanje so prav za prav ugotovljeno, da ni metra za mete.) Ža- 6,63 m. Tešili celjski tekmovalci, ki so se ude- --------------------------------------—------------------ ležili mitinga. Vendar smo še vedno videli teke, kjer sta tekmovala le po dva, nekatere discipline so pa sploh odpadle, ker ni bilo tekmovalcev. Od rezultatov je najboljši čas Fer PARADA IN OKFIAJNI FIZKULTURNI UASTOP V KRANJU (K) dogradil štadion ter napravit pomožni v gramozni jami, oba pa bo spajal tunel! Gradili se bodo lokalni fizkul-turni parki v Št. Vidu, Mostah, Trnovem in v Zg. Šiški. Da se bodo poživili zimski športi je predvidena gradnja modernega drsališča, uredila se bodo smučišča in sankališča, v zvezi „ nuT„:„p. sindikalnih edinic in narodne ter , . Kranj, 12. okt V okviru - j državne zastave V paradi so igrale s tem pa organizirale širom Ljublja- uge na 800 m, ki ga uvršča na če r- „a festivala je bila danes dopoldne v j. KMnia in Tržiča. Številno ne smuške slanice z vsemi potrobnimi to mesto v državi. V lepi borbi z No- Kranju fizkulturna parada, ki je uspe- je 6*plo5nik07 navdušeno rekviziti. Da se bo fizkultJa na vseh vakom sta prelek a p vi on ja v mnogih ozirih. Udeležili so se j |KWX]raVlialo fizkulturnike v sprevodu, teh objektih pravilno razvijala, je po- preostro (54 sek.). kar se je pozna o vsi FA tovarn in sol iz mesta m oko- udeležencev je zgo- treben kader, ki bo izšel iz srednje pn finišu. Miler je dosegel svoj (teeb- Hce> predvsem iz Tržiča m sicer je voren dokaz> da je bila pTRUD« je z umerjenim korakom prišlo visoko, močno dekle. Šestkratna državna prvakinja Klavdija Majučaja je preteklo leto na evropskem prvenstvu v Orlu vrgla kopje od vseh tekmovalk maijdalje. Šestkrat je v poslednjih dveh letih poletelo njeno kopje za zastavico, ki je označevala ofieielni svetovni rekord Nemke Steinhauer (47.24 m). Na Norveškem sta svetovni rekor-'der Finec Nikaon-en in evropski prvak Šved Attervvall kot zavzeta zbiralca dolgo ogledovala in otipavala leseno orodje sovjetske prvakinje. Nizozemka Koening je na prvenstvu Evrope prosila Majučajo, naj ji posodi kopje in ko je dobila privoljenje, je z rezultatom 43.24 m zasedla tretje mesto. V letu 1944 je Majučaja skupno s svojim trenerjem Markovim izdelala to kopje. Čeprav je zelo mehko ima to lastnost, da v zraku po nepotrebnem ne vibrira, kar zavira daljino leta. Na stadionu »TRUDc je Majučaja vzela v roke kopje in se pripravila za zalet. Prvi koraki so bili mehki in sproščeni. Počasi je postajal tek hi- Anokma in 3.08 m boljše od službe-trejši in prešel končno v oster sprint, nega svetovnega rekorda. Na črti meta je roka z močnim^zama- Desetletne sanje Klavdije so se urokom vrgla kopje v višino. Zapičilo se sničile. Z rezultatom 5.32 m je rešen je v zemljo za belo zastavico, ki je davni spor med nadarjeno leningraj- označevala ofieielni svetovni rekord in skoro dosegla rdečo zastavico — rekord ZSSR (48.39 m). Cesto se dosezajo rekordni podvigi v prvem metu lahko in nepričakovano. Toda za to navidezno lahkoto stoje dolga leta iskanja in vadbe. V rekordni rezultat se daje najbolj idealni, po tehniki popolen met. To je dosegla tudi Klavdija Majučaja v tretjem metu. Mirni in sproščeni zalet, silen zamah z roko, ki je v idealnem ritmu z zaletom (brez zastanka v gibu) ji čanko Ljudmilo Anokino in moskov-čanko Klavdijo Majučajo. Dve leti sta bili na vseh težkih tekmah — prvenstvih ZSSR in Evrope — stalni riva-liniji in nekajkrat je Majučaja uspelo premagati Anokino. Sedaj je prvakinja Evrope postala svetovna rekorderka. Rekord je bil postavljen tihega, sončnega, toda hladnega popoldne. Veliko vlogo je v tem slučaju igrala priprava organizma za met. Pravilna razdelitev časa, razne gimnastične priprave in lahki teki so pripraviil mišice b de- je prinesel sijajen rezultat — 50.32 vršenosti. Razumno »ogrevanje« je metra! To je skoraj za 2 m boljše od privedlo do tega, da hlad ni škodoval sovjetskega rekorda, ki ga je pred rekordnemu podvigu sovjetske sport-dvema letoma postavila Ljudmila niče. štuiif teka na Im m Na tablici sovjetskih lahkoatletskih rekordov vzbuja pozornost zaostalost sovjetskih tekačev na kratke razdalje. Do danes sta še nepopravljena rekorda Ljulka na 200 m — 21,6 (iz leta 1936), in na 400 m — 48,6 (iz h 1934). Deset let pa je že prešlo, kar se je posrečilo Golovkinu izboljšati za 0,1 sek. rekord Kornjenka na 100 m, ‘: je bil postavljen že leta 1928 (10,7). KJE LEŽI VZROK ZAOSTALOSTI? Pred vsem moramo iskati osnovne napake v nerednih letnih treningih in v tem, da si trenerji preveč naivno predstavljajo proces teka na kratke proge. Poslednja ugotovitev vodi često k nepravilni metodiki sprinterskega treninga. Ves trening ne more biti osnovan- samo na razvijanju neke kvalitete — sprinterske hitrosti. V razdobju splošnih priprav, kakor tudi v času specialnega treninga za tekmovanja ne smemo deliti priučene tehnike teka od vzgoje psiho-fizičnih kvalitet športniKa: moči, izd žljivoeti, hitrosti in volje do zmage. Sprint je najbolj skoncentrirana lahko atletska panoga, v katero mora športnik naenkrat vložiti vse svoje sposobnosti. Nastaja vprašanje — kako opredeliti smer, v kateri bomo delali s sprin-terjem, kakšne sposobnosti moramo v njem najprej in neobhodno razviti. Obstoja nekaj metod opredeljevanja sprinterskih kvalitet. Glavne so: 1 Metoda kinosnemanja. Na rilm-ski trak snemamo: a) prve startne korake (15—20 m) za detajlno proučevanje začetne br-zine. b) tek na odseku od 40—60 m za proučevanje maksimalne hitrosti, in c) tek na odseku 85—100 m za proučevanje sprinterske vzdržljivosti. 2. Opazovanje števila in dolžine korakov. Vso progo razdelimo na pet odsekov. Prvi od starta do 15 m, drugi od 15—30 m, tretji od 30—60 m, četrti od 60—80 m in peti od 80 do 100 m. Vsak odsek zaznamujemo s povprečno črto. Oddaljenost sledi ene noge do sledi druge opredeljuje doi-žino in število korakov na vsakem odseku. 3. Metoda proučevanja hitrosti teka. Izvajamo jo na teh istih petih odsekih. Casomerec mora izmeriti čas za vsak odsek posebej. Kuj nam povedo sheme in številke, izmerjene pri teh poizkusih? Privedejo nas l_hko k izmenjavi tehnike v prehodu skozi določene distance, dajo nam lahko najbolj racionalni korak, sprintersko hitrost in izdržljivost. Taka analiza kinograma sprinterjev Karakulova in Golovkina kaže, da m ^ --V , iPPSlSil •ičMdk&M njuna tehnika v detajlih še potrebuje nadaljnega izboljšanja. Njun tek je preveč krčevit (glej sliko). Noga v; višino bolj odriva kot pa naprej. Telo je v pasu nepravilno nagnjeno naprej. Delo rok ne sovpada vedno z udarcem nog in je usmerjeno bolj v črti naprej — nazaj, kot pa od zgodaj — dol — nazaj; tako delo rok malo pomaga tekaču v gibanju naprej. Ta kratki pregled napak, dokazanih na filmskem t aku, razjasnjuje, zakaj kolebajo rezultati najboljših sovjetskih sprinterjev od 10,6 do 11,2 sek. Zanimive so tudi ugotovitve pri raziskavi dolžine korakov in hitrosti teka. Obema sovjetskima tekačema manjka predvsem ritmični prehod od kratkih začetnih korakov v normalni korak. Raziskovanja so pokazala, da hitri prehod na normalni korak privede do prehitrega vzravnavanja tekača. Za prime- naj navedemo, da se Karakulov in Golovkin (in še vrsia 'drugih sprinterjev) vzravna po 12 do 15 m od starta, medtem ko se Owens in Metcalfe šele po 25—30 m. Našim sprinterjem je potreben prirodnejši prehod na polni korak. Metoda opredeljevanja sprinterskih' kvalitet je bila preizkušena pri eksperimentalnem delu s skupino tekačev-začetmkov. Zadali smo si nalogo, najti najbolj efektno nalogo trenerskesa procesa, ki bi dala polno sliko teka na 100 m. Raziskovanju smo podvrgli dve skupini: športni šoli št. 1’ moskovskega mestnega komiteja za fizknlturo in skupino mladincev sprinterjev. poslanih na vsezvezni lahkoatletski zbor. Prva preiskovanja in merjenja dolžine korakov s < pokazala, da je srednje število korakov na 100 m progi okoli 55.6. a srednja dolžina koraka znaša 185 cm. Tempo in ritem teka je bil neenakomeren. Prebod na polni, normalni korak je bil prepozen. Prebod je bil izveden na odseku med 30—60 m. Raziskovanje hitrosti teka je pokazalo, da so osnovne Efipake mladih’ sprinterjev v tem, da ne znajo hitro razviti skrajne brzine in jo nato obdržati. Treba je bilo veliko delati na področju razvijanja brzine in sprinterske vzdržljivosti. Opazovanja so trajala osem mesecev. Rezultati niso toliko pokazali pravilnosti zaključkov, kakor pra-vibio pot odstranjevanja napak. Kino posnetki so obogatili tehniko teka. Odstranile so se grobe napake na stariu in na progi. Tek je postal zna-čilnriše ritmičen. Med treningom so se dvignili tudi rezultati tečajnikov. Če je bil prej najboljši rezultat na 100 m 13 sekund, a najslabši 15,3, je bil do treningu najboljši 12,0, a najslabši 12.9. Vsi ti faktorji kažejo, da hitrostni tek, čeprav’ je tako kratek, lahko kljub temu razdelimo na sestavne cemente in jih analiziramo ter na podlagi tega opredelimo sposobnosti določenega sprinterja. Na osnovi podobne analize lahko izberemo pravilno, individualno metodo treninga, (zaslužni mojster športa, kandidat pedagoških ved) P. Žukov. Državno prvenstvo v Ljubljani Dr. Trifunovič vodi po prvi tretjini prvenstva Tretji finalni turnir za državno prvenstvo FLRJ se igra, kakor je bilo pričakovati, ob največjem zanimanju občinstva. Današnjo nedeljo je bil na turnirju rekorden obisk, prireditev je poselilo okoli 500 gledalcev. Za prihodnje dni so napovedani večji obiski iz podeželja, tako iz Maribora več sto šahietov. Prva kola so dala dokaj nervozne borbe in je bilo tudi več nepričakovanih rezultatov. Po sedmem kolu je sigurno in krepko v vodstvu doseda- Dr. Peter Trifunovič nji prvak dr. Trifunovič, ki ima 6 točk in je oddal samo 2 remija. V sedmem kolu je dosegel v eni najvaž-nejšib partij turnirja z dobro pozicij, igro zmago proti Gligoriču. Poleg tega je porazil inž. Vidmarja mlajšega, Bi deva, Tota in Miliča. V nekaj partijah se je zdelo, da je imel srečo. Z Bidevom je bil že v izgubljeni poziciji, Tot in’ Milič pa bi bila lahko najmanj remizirala, pa sta s težkimi napakami partiji proti njemu izgubila. Po dosedanjem poteku kaže, da je dr. Trifunovič zopet najresnejši tekmec za prvo mesto. Na drugem mestu bo po dovršitvi prekinjene partije z Gruberjem verjetno stal velemojster dr. Vidmar. Kaže namreč, da bo partijo z Gruberjem dobil. Dr. Vidmar je igral doslej turnir izredno dobro in bi bil moral imeti celo več točk kot kaže tabela. V četrtem kolu je imel dobljeno partijo s Tomovičem, ki jo je pa sesrečno izgubil. V zelo dobrem slogu je porazil svojega sina inž. Vidmarja, Radojčiča in Bideva. Kaže, da bo dr. Vidmar resno posegel v borbo za prvo mesto. Na naslednjih mestih bodo po dovršitvi prekinjenih partij stali verjetno Pirc, Puc in Tomovič, vsi s 5 točkami. Pirc je igral prve tri partije zelo dobro, pozneje pa je popustil. V petem kolu je z Bidevem že po štirih potezah dosegel dobljeno pozicijo, pa je potem nenavadno slabo nadaljeval in partijo celo izgubil. To je seveda bistveno vplivalo na stanje v tabeli. Puc igra vse partije zelo živahno in podjetno. Je poleg Trifunoviča doslej edini neporažen na tur-niju, je pa 4 partije samo remiziral. Tomovič je izgubil partijo s Pircem in remiziral v težki borbi s Kostičem, vse ostale partije pa je dobil, pri čemer ga je včasih spremljala sreča. Prekinjeno partijo z Radojeičem bo verjetno samo remiziral. Eden glavnih tekmecev za prvo mesto, Gligorič. je po prvih kolih kar občutno zaostal. Po porazu v prvem kolu proti Pucu, je v sedmem kolu izgubil še proti dr. Trifunoviču. Osta- le partije, večinoma proti slabšim nasprotnikom, je z lahkoto dobil. Samo proti Miliču je v šestem kolu remiziral, pri čemer je imel Milič celo po-ponoma dobljeno končnico, pa je nepričakovano slabo nadaljeval. Nad 50°/« točk imata samo še Bidev in Božič s 4 točkami. Bidev igra dokaj nestanovitno, eno partijo dobro, drugo zelo slabo. Božič je kakor vedno zelo odporen v obrambi, z Vukovičem pa se mu ie posrečila tudi ostra napadalna partija. Presen ličen je turnirja je dosedanje slabo stanje velemojstra Kostiča, ki je doslej komaj 2 partiji remiziral, vse ostale partije pa izgubil, oziroma ima v njih izgubljene pozicije. Kaže, da je tokrat res popolnoma nerazpoložen za igro. Šesto in sedmo kolo V šestem kolu je dr. Vidmar porazil svojega sina inž. Vidmarja. Kot črni je dobil kmeta in zmagal v končnici. Gligorič je brez težav porazil Radojčiča. Dr. Trifunovič je slal proti Miliču že slabše in je Milič odklonil remi. Tedaj pa je Milič prezrl enostavno kombinacijo, s katero bi dr. Trifunovič dobil celo damo ali pa dal mat, pa se je moral Milič takoj udati. Gruber je proti Tomoviču dosegel dobljeno pozicijo, pozneje je bila partija enaka, pa je Gruber prekoračil čas in izgubil. Puc je že v otvoritvi dosegel proti Kulžinskemu odločilno prednost in zmagal. Bidev je premagal Vukoviča, ki je imel že boljšo pozicijo, pa je slabo nadaljeval. Partija Tot—Pirc je bila zelo živahna. V srednji igri je imel Tot prednost, po prekinitvi pa je slabo nadaljeval, Pirc je prodrl s svojim kraljem in ima po drugi prekinitvi popolnoma dobljeno pozicijo. Kap. Markovič je imel z Germekom dva kmeta več in dobljeno pozicijo. Napravil pa je napako, Germek je do- bil damo za trdnjavo in zmagal. Partija Božič—Kostič je končala po živahni igri remis. V sedmem kolu je dr. Vidmar zabeležil novo važno zmago proti Bidevu. V kral jevo-indijski obrambi je dosegel kot beli že v otvoritvi prednost in potem odločilno materialno premoč. Remizirala sla Vukovič in Tot. V kralje vo-indijski obrambi je Vukovič dosegel dobljeno pozicijo, potem pa prezrl nasprotnikovo potezo in dovolil izenačenje. Gruber je v damsko-indij-ski obrambi kot beli prišel v odločilno prednost proti Božiču, pa ni pravilno nadaljeval in Božič je s figuro več zmagal. Kostič je igral proti inž. Vidmarju ml. V Carokannu je Kostič s trdnjavo in dvema kmetoma proti dvema figuroma imel verjetno dobljeno pozicijo. Napravil pa je izredno težko napako in izgubil. Zelo živahna je bila partija Pirc—Puc. V Tarraschavi obrambi damskega gambita je imel Pinc ves čas prednost in je osvojil kmeta. V časovni stiski pa ni najbolje nadaljeval, izgubil je kmeta nazaj in partija se je končala remi. Milič je kot črni v ostri varianti holandske obrambe porazil Genneka. Najvažnejša partija kola je bila med dr. Trifunovičem in Gligoričem. Slednji je kot črni izbral ostro varianto kraljevo-ind. obrambe. Stal je v otvoritvi dobro, pozneje pa je verjetno napravil napako. Dr. Trifunovič je prišel v pozicijsko prednost in je v večernem nadaljevanju izsilil zmago. Nista še končani partiji Radojčič—Tomovič in Kul-žinski—Markovič. Radojčič je v otvoritvi žrtvoval zelo izgledno figuro in je po mnogih zapletljajih dosegel končnico, ki je remi. Tomovič ima trdnjavo in lovca proti trdnjavi in kmetu. Kapetan Markovič ima proti Kulžinskemu z dvema prostima kmetoma proti kvaliteti popolnoma dobljeno končnico. oslabljena. V poštev pa je prihajalo Tgl. 21. ...D<18—c7, 22. Sgl—e2, Sb7 —<18, Sedaj gre skakač na pomoč k obrambi kraljevega krila. 23. 12—f3, Sd8—17, 24. Ii3—hi, Ta8 —a7, 25. Tel—gl, a4:b3, 26. a2:b3, T18—a8, 27. Ta:a7, Ta8:a7. S tem, da ima črni v oblasti a-lini-jo, so napadalne možnosti belega na kraljevem krilu bistveno zmanjšane. O priliki lahko igra črni tudi Ta2. 28. g4—g5, 16:g5, 29. Le3:g5, h7 —h6! Na videz slabitev, toda črni je točno izračunal, da pride sedaj celo do napada. 30. Lg5—e3, Dc7—d8. 31. h4—h5, Ddg—h4-f, 32. Kh2—g2, Sf7—g5, 33. Tgl—hi, L<17—h3+, 34. Kg2—12, Sg5:13!, Lepa žrtev ligure, ki je črni zaradi grožnje T17+ sploh ne sme sprejeti. S tem je partija odločena. 35. IW2—<13, Ta7—17, 36. h5:g6, T17—18, 37. Thl:h3, To daje še največ protiizgledov, pa koncem koncev tudi ne pomaga. 37. ... S13—g5+, 38. K12—el, Dbl :h3, 39. Le3:g5, h6:g5, 40. Dd3:l>5, Morda je bolje 40. S15, 40. ... Sb6—c8, 41. b3—b4, c5:I>4, 42. c3:b4, Sc8—c7, 43. Db5—b7, Se7: g6, 44. Sg3—15, T18—17, 45. Db7— e8+, Kg8—h7, 46. Dc8—e6, T17—c7, 47. S15:g7, Dh3:e6, 48. Sg7:e6, Tc7 :c2, črni ima s kvaliteto več seveda Rekordna prireditev v Celju V nedeljo, dne 12. t. m. je bil v Celju prvii množični moštveni brzo-turnir Celjskega šahovskega okrožja. Sodelovalo je 36 moštev, vsako z osem igralci. Med njimi je bilo 18 mladinskih, oziroma pionirskih moštev, eno izmed njih žensko. Skupno je torej igralo na prireditvi 288 šahistov. Sodelovali so ljudje vseh Starosti in vseh poklicev, prireditvi pa je prisostvovalo tudi mnogo gledalcev. Turnir sta otvorila tehnični vodja okrožnega šahovskega odbora tov. Mirnik in pred-sodnik Svetek. Dopoldne so bila predtekmovanja, v katerih je v prvi skupini zmagal Kladivar I. s 60, sledili so Kladi-var III. 44 in pol in Laško 40. V drugi skupini je zmagal Kladivar II. s 50, Rudar (Trbovlje) je dosegel 49 in pol, Oplotnica pa 44. Izmed mladinskih moštev sta se uveljavili moštvi Vll.b razreda gimnazije in gimnazijski kon-vikt. V popoldanskem finalu so bili rezultati naslednji: Kladivar I. 49, (iz 56), 2. Rudar (Trbovlje) 39 in pol, 3. Oplotnica 32, 4. Kladivar II. 30 in pol, 5. Laško 25 in pol, 6. Kladivar III. 23 in pol, 7. Cim. konvikt 17 in pol, 8. Vlll.b raz. gim. 6 in pol. Prva tri moštva, posebno pa še mladinska moš-tva, so prejela nagrade v knjigah in šahih. Tekma je bila vzorno organizirana in je potekla v no-polnem redu. Za prihodnji mesec je napovedana tekma na 100 deskah med Cel jskim in Mariborskim šahovskim okrožjem. Iz tekme ZSSR — Anvlija Objavljamo dve partiji iz nedavnega matcha ZSSR — Anglija v Londonu. Prva je primer, kako črni v španski partiji z dobro obrambo doseže celo prednost. Druga pa posebno nazorno pokaže ogromno premoč sovjetskega mojstra Bronštejna nad nasprotnikom. španska partija Bell: Aleksander črni: Keres 1. e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— c6, 3. Lfl—b5, a7—a6, 4. Lb5—a4, Sg8—f6, 5. 0—0, Lf8—e7, 6. Tfl—el, !>7—fo5, 7. Lal—63, 0—0, 8. c2—c3, <17—d6, 9. h2—h3. Slo—<17. To je sedaj najmodernejši sistem obrambe črnega v španski otvoritvi. Dejansko pa izvira še od ruskega velemojstra čigorina, le izpopolnila sta ga Smislov in Ragozin. 10. <12—<14, Le7—16, 11. d4—d5, Še slabše je 11. Le3, Sa5, 12. 1x2, Se4. 11. ... ScG—a5, 12. Lb3—o.2, c7— c5, 13. Sbl—<12, S<17—b6, 14. S<12—11, g7—gO, 15. g2—g4. Beli pričenja z značilnim napadom na kraljevo krilo. 15. ... L16—g7, 16. Sil—g3, Lc8— d7, 17. b2—b3, Beli hoče igrati Le3, pa najpreje preprečuje Sc4. Toda poteza daje črnemu priliko, da odpre na damskem krilu linijo za protiigro. 17____Sa5—b7, 18., Kgl—h2, afi— a5, 19. Lel—e8, a5—a4, 20. Ddl—d2, 17—16, 21. S13—gl, črni se tu in v naslednjih potezah ne odloči za zamenjavo lovcev z Lh6, v bojazni, da bi bila potem točka 14 Paul Keres (ZSSR) jasno dobljeno končnico. Zaključek partije podajamo v skrajšani notaciji. 49. Sg5: + , Kg 8, 50. Kdl, Tb2, 51. Sc3, Tb4:, 52. Kc2, Sf8, 53. Sf3, Sd7, 54. Sh4, Sc5, 55. S15, Tb6, 56. Se3, K17, 57. Sc4, Ta6, 58. Kd2, Ke7, 59. Ke3 Tal, 60. Ke2, Tel, 61. Kd2, Thl, 62. Ke3, 152, 63. Sd2, Th3+, 64. Sf3, Kd7, 65. Ke2, Sb3, 66. SfoS, Tg3, 67. K12, Tg8, 68. Ke3, Tc8, 69. Kd3, Sc5 + , 70. Ke3, Tb8, 71. Sc3, Tb3, 72. Kd2, Se4: + , beli se vda. Kraljevo-indijska obramba Beli: Abrahama črni: Bronštajn 1. Sgl—13, Sg8—16, 2. c2—c4, g7— g9, 3. Sbl—c3, L18—g7, 4. e2—e4, d7—d6, 5. d2—d4, 0—0, 6. Lfl—e2, Sb8—d7, 7. 0—0, e7—e5, 8. Lel— g5?, h7—h6, 9. Lg5—e3, c7—c6, 10. h2—h3, Tf8—e8, 11. d4—d5, c6—c5, 12. Ddl—d2, Kg8—h7, 13. g2—g4, Sf6—g8!, 14. Kgl—h2, Sd7—18, 15. Le2—d3, Kh7—h8, 16. Tfl—gl, Sf8 . —h7, 17. Tgl—g2, Lc8—d7, 18. Sc3— e2, Df8—f6, 19. Kh2—g3?, Te8—f3, 20’. h3—h4, Df6—e7, 21. Dd2—c2, Sh7 —f6, 22. Sf3—h2, Sf6:g4!, 23. Sh2: g4, f7—f5, 24. Sg4:e5, d6:e5, 25. f2 —f4, Sg8—f6, 26. Tal—hi, f5:e4, 27. Lrd3:'e4, Sf6:e4 + , 28. Dc2:e4, e5:f4+, 29. Kg3—f3, De7:e4 + , 30. Kf3:e4, Ta8—e8-)-, 31. Ke4—d3. Ld7—f5-r, 32. Kd3—d2, f4:e3-L, beli se vda. IM? sotelfučlei« listo Nogcmetna prvenstva evropskih držav mM nogometni prvak Huderslielii : Bolton Warulerers 6:1, Liiverpol : Chelsea 3:0, Everton : Middlesbrough 1 '.O, Portsmouth : Der-by County 0 :0. Shelield U. : Sunder-land 3 :2. f Moskva, 12. okt. Danes 17W (rti so bile odigrane v nogometnem prvenstvo tri _BU. tekme. V najvažnejšem srečanju Je moštvo CBKA v Stalingradu v svoji zadnji tekmi premagal Traktor z visokim rezultatom 5:0 Tako Je prišel Bohemians na čelo prvenstvene lestvice CSR. V današnjem srečanju na stadionu Sparte v Pragi je Sparta premagala doslej vodilno Slezsko Ostravo z nenavadnim rezultatom 8 'A (4:3). V zmagovalnem moštvu je zveza Cejp dal pet golov. Kokštejn 2 in Hronek enega, za Slezsko ' Ostravo pa znani hockeydtl igralec in češkoslovaški reprezentant Bouzek 3 gole, Dubovski pa enega. Ostali rezultati so bili naslednji : Viktoria (Plzen) : Trnava 5:1, Sla-vla : Zilina 1 :0, Jednota Košiče : Češke Budjejovice 4:2, Na lestvici vodi do pet<,m kolu Bohemians z 8 točkami pred Slavijo s 7, Slezsko Ostravo 6, Sparto in Trnavo 5, Bratislavo, Vikto-rio (Plzen) in Jednoto Košiče 4, žili-no 3. Cechie Karlin in Ceske Budjejovice 2 točki. _____ ____ _____ Vrh lestvice slednji: je PO tem kolu na- Arsenal 11 9 2 0 24 :5 20 Prs-ston N. E. 12 9 1 2 19 :14 19 Blackpool 12 6 3 3 10 :9 15 Portsmouth 11 6 2 3 18 :9 14 Wolvves 11 6 2 3 28 :17 14 Burniey 11 4 5 2 11:7 13 Shefield U. 12 5 3 4 17 :22 13 Middlesbrough 11 5 2 4 19 :15 12 Everton 12 6 2 5 16 :16 12 Chelsea 11 5 2 4 15 :17 12 Najbo.jsi strelec CDKA B o d i o v je dal v odločilni tekmi dva sola za svoje moštvo in tako mnogo pripomogel h končni zmagi (2 :0) ter st s to zmago osvojil naslov prvaka ZSSR v nogometu. Po tekmi, ki jo je odigral v torek CDKA v Tbilisiju z domačim Dinamom 2 :2, je iz-gledalo malo verjetno, da bo CDKA v svoji zadnji tekmi premagal v Sta-glingradu Traktorja s 6 :0, kolikor mu je bilo najmanj potrebno za osvojitev prvenstva na osnovi boljše razlike doseženih in prejetih golov pred Dinamom iz Moskve. Toda CDKA se je izkazal tudi v tej zadnji tekmi, kakor v nedavnem srečanju proti Zenitu, ki ga je premagal z 8:1. Uspelo mu je z odlično igro popolnoma prevladovati na igrišču in doseči potrebno število golov, ki so jih dosegli Bobrov 2, Nikolajev, Fedotov in Demin. že v petek je v Beningradu domači Dinamo premagal Spartaka z 1:0, danes pa se je tekma Dinamo (Minsk) : Zenit v Leningradu končala neodločeno 1:1. V Moskvi sta Igrala tudi neodločeno Torpedo : VVS 2:2. Do konca prvenstva je ostalo še nekaj tekem, kt pa ne morejo spremeniti vrstnega reda na vrhu lestvice, ki Izgleda sedaj tako-le: CDKA (Moskva) 24 17 6 1 61:16 4U Dinamo (Moskva) 24 19 2 3 57:13 40 Dinamo (Tbilisi) 23 13 5 5 53:29 31 Dinamo (Kijev) 24 9 6 6 27:31 27 Torpedo (Moskva) 21 8 6 7 34:24 22 Kril ja Sovj. (Kujb.) 24 8 6 10 31:44 22 Traktor (Stalingr.) 23 7 7 9 34:38 21 Spartak (Moskva) 23 6 8 9 34:26 20 Zenit (Leningrad) 23 9 2 12 31:48 20 Dinamo (Leningr.) 24 7 5 12 32:48 19 Krilja S. (Moskva) 22 5 5 12 21:37 19 Dinamo (Minsk) 23 5 3 15 17:46 13 VVS (Moskva) 23 3 5 15 21:51 U Pariz. 12. okt. Zmaga Naneyja med vodilnim St. Etienneom 4 :0 predstavlja največjs presenečenje današnjega kola francoskega nogometnega prvenstva. Mie je premagal Montpellier 1:0, Reims pa je kot gost premagal Cannes z rezultatom 3 :0. Tako sta ti dve moštvi ponovno zasedli vrh lestvice. V Parizu se je domači derby Stade Francais : Red Star končal z zmago Red Stara z rezultatom 4 :0, za katerega sta dala po dva gola Ben Barek In Nyers. Ostale tekme so se končale takole: Roubaiz : Racing 5 :2 Marseille : Strassbourg 1 :0, Metz : Sete 4 :2, Reims : Toulouse 1:0, So-chaux : Aleš 2:0. Lestvica izgleda na vrhu takole: Bern, 12. okt. V VI. kolu nogometnega prvenstva Švice je Servette premagala nepričakovano Grashopers 6 :4 (5 :0). Ta poraz vodilnega Grashopersa je najbolj izkoristil Chaux de Fonds, ki je z neodločnim rezultatom v tekmi z Beselom izboljšal razliko v golih in se povzpel na vrh lestvice. Bern je premagal Lugano 2:1, Lausanne je premagala Locarno 3 :1, Grenchen : Young Felotvs 7 :0, Blel : Zurich 1:0, Cantonal : Belicona 1:1. Na lestvici vodi Chaux de Fonds z 9 točkami pred Grashopersom tudi 9, Belicono in Grenchenom 8, Young Felotvson, Locarnom in Servetteo 7 točk Giilotsieva lestvica temškils igralcev Pariz, 12. okt. Po dosedanjih raznih objavljenih lestvicah najboljših teniških igralcev je sedaj objavil svojo lestvico tudi Francoz Pierre Giliou, ki je prisostvoval vsem letošnjim najvažnejšim turnirjem na svetu. Njegova lestvica se je pričakovala z največjim zanimanjem, ker se v teniških krogih smatra za najme-rodajnejšo. Lestvica izgleda takole: t. KRAMER (ZDA) 2. PARKER (ZDA) 3. SCHROEDER (ZDA) 4. BROMVVICH (AVSTRALIJA) 5. DROBNV (CSR) 6. PAILS (AVSTRALIJA) 7. TOM BROWN (ZDA) 8. BUDGE PATTV (ZDA) 9. ASBOTH (MADŽARSKA) 10. MULLOV (ZDA) Reims Lille St. Etlenne Marseille Roubai* Metz Nancy Racing 22:6 24 :12 23 :16 19:16 22:18 19:14 21 :16 20 :19 14 14 13 13 12 11 11 11 Milan. 12. okt. Danes jo priredil pred 65.000 gledalci največje presenečenje petega kola italijanskega nogometnega prvenstva milanski Inter z zmago nad doslej nepremaganim Juventusom (Torino) s 4:2. Še dve presenečenji tega kola predstavljata zmaga Atalante nad Medeno 2 :1 in neodločeni rezultat v tekmi Livorno : Milano 1:1. Ostali rezultati V. kola so naslednji: Fiorentina : Napela 1:0, Bologna : Roma 2 :2, Torino : Vicenza 2:0, Genoa : Alessandria S :0. Lazio : Pro Patria 1 :0. Salerni-tana : Luchese 6:2, Trlestina : Bari 1 :1. Po tem kolu je prišlo prvič do spremembe na vrhu lestvice. Sedaj vodi Torino pred Interjem in Juventusom vsi po 8 točk, slede Milano in Flgrentina po 7 točk, Genua in Bologna po 6 točk. ŠVEDSKA Stockholm, 12. okt. IX. kolo švedskega nogometnega prvenstva je prineslo prvi poraz doslej nepremaganega Mal-mo SS, ki ga je premagal lanski prvak Norrkoping s 3 :2. Tudi rezultati ostalih tekem so bili presenetljivi in so naslednji: Djurgarden : Elfsbory 2 :0, GBtoborg : AIK 1 :0, Halmstad : De-gerfors S :4, Halsingborg : Halmia 1:3, Jonkoping : Gais 1:1. Kljub da-dašnjemu porazu je Malino obdržal vodstvo na prvenstveni tabeli, ki Izgleda takole: MalmO 9 6 2 1 26:12 14 Gais 9 4 3 2 20 :14 11 Nordkoping 9 5 1 3 26 :20 11 Degerfors 9 4 3 2 11:16 11 iAdcuMžctJtfrtecL. Budimpešta. 12. oktobra. Včeraj In danes sta bili zaradi mednarodne tekme _ za balkansko prvenstvo med Medžarsko In Romunijo odigrani samo dve tekmi v madžarskem nogometnem prvenstvu. Salgotarian je premagal DVSC z rezultatom 2 :1, Szeget pa Sz AG Baratsag z rezultatom 3 :1. Madžarska B : Romunija B 0:9 Budimpešta, 12. okt. Danes je bila tu odigrana mednarodna nogometna tekma B moštev Madžarske in Romunije, ki se je končala neodločeno brez doseženega gola z ene ali druge "trani. vče- raj je bilo v Bratislavi srečanje med domačo SK Bratislavo In praškim Bo-hemiansom. Čeprav so bili domači Igralci v premoči večji del igre. so kljub temu po vodstvu 2:1 v 32. minuti drugega polčasa nesrečno izgubili tekmo s končnim rezultatom 2 :3. London. 12. okt. šte London. 12, oktobra. Številna presenečenja so bile značilnosti sobotnega kola I. angleške nogometne lige. Carl-ton je premagal Wolverhampton Wan-derers 5 :1, Burnley pa Backpool 1:0. Grimsby je kot gost premagal Manchester United s 4 :3, dočim je Stocke City dobil svojo tretjo tekmo proti Black-bourn Rovversu z 2 :1. Od vseh 88 moštev, ki sodelujejo v angleškem prvenstvu. je ostal nepremagan samo Ar* senal, ki je nadaljeval svoj edinstveni podvig z zmago nad Aston Vlilo z rezultatom 1:0 In tako obdržal vodstvo na lestvici. Drugi z lestvice Preston E. E. je premagal zelo dobro moštvo Manchester Cityja z 2 :1. Ostali rezultati tega presenečenj bogatega kola so naslednji: Boksarski dvoboj ZSSR : Poljska lo: 6 Varšava, 12. kt. Danes je bilo na stadionu Vojske Polskego pred 35.000 gledalci boksarsko srečanje reprezentance ZSSR in Poljske. Sovjetski boksarji so prispeli v Varšavo že včeraj z letalom pod vodstvom prof. Kristanikova. Za današnje srečanje je vladalo tako ogromno zanimanje, da so pričeli gledalci prihajati na stadion že zgodaj zjutraj. Po pozdravnih govorih in odigranih himnah se je začela prva borba v m u -š j i kategoriji, v kateri je bil Segalo vič (ZSSR) po izenačeni borbi v vseh treh kolih proglašen za zmagovalca po točkah nad Poljakom Grzywoczem. V pete 1 i n j i kategoriji je Poljak Bazarnik premaga! po točkah sovjetskega mojstra Azdejeva. Borba v peresni kategoriji je bila ena najbolj zanimivih v tem srečanju. Poljski prvak Antkietvicz je premagal v po izredno ostri borbi prvaka ZSSR Knjazeva po točkah. Oba tekmovalca sta končala borbo popolnoma izčrpana. V lahki kategoriji je sovjetski prvak Grciner premagal Poljaka Radema-cherja po točkah in tako izenačil stanje točk na 4:4. V polsrednl kategoriji je sovjetski boksar Ščerbakov, kot se je pričakovalo, močno premaga! Poljaka Chiehla po točkah. V srednji kategoriji je imel poljski prvak Koiczynski med borbo majhno prednost pred sovjetskim boksarjem Ggurenkom, toda sodnikiki so prisodili zmago sovjetskemu boksarju. Zadnjo zmago je dosegel za Poljake v p o 11 e ž k i kategoriji Szymura, ki je premaga! Stepanova (ZSSR) po točkah. Končno je v težki kategoriji sovjetski mojster in prvak Korolev premagal Po- Bromwich (Avstralija) Na lestvici sta dva teniška igralca, ki Jih v njej niso pričakovali, in sicer Pat-ty, katerega klasiiikacijo pisec podkrepljuje z njegovo zmago nad Bromvvichem in Drobnym, ter Madžar Asboth, ki ga je Giliou postavil v lestvico zaradi njegovega uspeha na teniškem prvenstvu Fran. cije. •ir ITALIJA Je včeraj premagala v Rimu Švedsko s 4:1 v tenisu. Rezultati posameznih srečanj so bili: Cucelli (I) : Rols son (Š) 6:2, 6:3, 6:4; Bergelin (Š) : Mar cello del Bello (I) 6:t, 6:4, 3:6, 6:1; Cu celil - Rolando del Bello (I) : Bergelin Rolsson (S) 7:5, 5:7, 6:3, 18:t6; Gana pelle (I) : Eliasson (S) 6:3, 6:2, 6:2; Cucelli (I) : Bergelin (S) 7:5, 3:6, 2:6, 6:0, 6:3. * r Najboljši sovjetski boksar Korolev Ijaka Niewadzi!a s knock-outom v drugem kolu. Tako je ZSSR premagala Poljsko z rezultatom 10:6, toda dosežena razlika v točkah predstavlja velik uspeh za poljske boksarje. Sodnika v ringu sta bila Stefanov (ZSSR) in Zaplatka (Poljska), sodnika pri dodeljevanju točk pa Pasturčev (Poljska) in Budučev (ZSSR) ter kot nevtralni sodnik Čehoslovak Kobza. MARCEL CERDAN (Francija) je predvčerajšnjim v svojem prvem nastopu v Ameriki premagal v Montrealu (Kanada) Američana Bila Wa!kera v prvem kolu s tehničnim knock-outom po komaj 145 sekundah borbe. (Nadaljevanje a 1. strani) Jugoslavija-.Boloarija 2:1 drugem polfem utrujen. Najboljši v našem moštvu so bili Horvat, Mitič in mladi Ožegovič, ki je povsem opravičil upanje, ki sem ga stavil van-i- . cu ■ Kapetan bolgarskega moštva Stojan Nedeljkov: Zadovoljen sem s sodnikom. 'igralci in občinstvom. Igralci so bili požrtvovalni in je rezultat realen. Občinstvo je bilo vseskozi objektivno. Po moji sodbi je bil Čajkovski I najboljši igralec. Pričakovati pa smo več od jugoslovanskega napada, zlasti od Bobeka in Mitiča, o katerih smo že mnogo slišali. Kapetan jugoslovanskega moštva Stepan Bobek; Zmaga Jugoslavije je zaslužena, toda razlika v golih bi morala biti večja. Mnenja sem, da moštvo ni bilo dovolj vigrano. Bolgari so igrali dokaj ostro. Rajko Mitič: Tekma je potekla v prijateljskem razpoloženju. Bolgari so bili nekoliko ostrejši od nas. Mi smo bili boljši v prvem polčasu. Sodnik Bela Varna; Igra je bila zelo živahna, a rezultat je realen. Nisem imel mnogo posla, ker sta obe moštvi igrali zelo fair. V obeh reprezentancah sta bili najboljši obrambi. Najbolj mi je ugajal Čajkovski. Občinstvo je bilo zelo objektivno. Spregledal sem nekoliko lažjih prekrškov. ki pa niso vplivali na potek in izid tekme. TI6K TTSKAKNB .SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. - GLAVNI O REDNIK ZDENKO VAHTAR. - UREDNIŠTVO TN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOB. TELEFON 64-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE60-4045-21