Glasilo Socia^ zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 11 I^TUJ, 18. marca 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD »Tednik« -ja pod tfm Imenom CK) i-i uovernort) IHttl Jaljt wo sklepu oDfrinslub odt^ro"" SZDL Ptui In Ormoi ~ Udaja iavoa •Ptu]sk3 tednik«. Piui Odgovor- ni urednik: Anton Baaman. — Uredništvo m uprava. Ptul He- roja Lacka 2 — Tel 156 Stev. tekočega rafruna: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- s''!^. Maribor. Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. Letnik XIX. ZBORI VOLIVCEV VeČina predlogov uresničljivih z zbori volivcev, ki jili je razpisala predsednica občinske skup- ščine Ptuj za čas od 10. do 20. marca 1966, pa tudi z zbori delovnih skupnosti, je glavni namen slišati mnenja, pripombe in predloge občanov in članov delovnih skupnosti o vsebini osnutka predloga občinskega proračuna za 1966. leto, pa tudi na tolmačenja novega zakona o gozdovih na podeželju, ker mora po novem zakonu ob- činska skupščina sklepati o dodelitvi zasebnih gozdov v gospodar- jenje gozdnemu gospodarstvu. Prvi zbori so bili v nedeljo, 13. marca 1966, v 16 krajevnih skupnostih. V imenu občiinske slcupščine so se jih udeležili ob- činski odborniki, nekateri re- publiški poslanci in strokovni delavci občinske uprave. Volivci so se v zadovoljivem številu udeležili zborov, ki so trajali tudi po več ur. Tudi na teh zborih se je pokazalo, da se lotevajo občani mnogih vpra- šanj bolj glede na izdatke, pred- vsem za zdravstvo in socialno varstvo ter za dejavnost kra- jevnih skupnosti, manj pa glede na možnosti, kako bi v ptujski občinski skupnosti dosegli vse dohodke, ki bi bili potrebni za uresničenje potreb in za odpra- vo vseh problemov. V okviru izdatkov za socialno varstvo je bilo največ pripomb in predlogov glede socialnih podpor. Dosedanji sistem dode- ljevanja podpor ne zagotavlja občinski skupnosti, da je z do- deljeno podiporo res pomagala upravičencu, ker se dogaja, da z njo temu ni vedno pomagano, temveč njegovi okolici, ki je sposobna, da bi si dohodke dru- gače pridobila kot s podporo ostarelemu ali socialno ogrože- nemu občanu. Razpravo je bilo mogoče razumeti tudi s te stra- ni, da bi morali za boljše raz- mere ostarelega v drtižinah bolj skrbeti za delo sposobni družin- ski člani, pa bi marsikje odpadla potreba po pomoči iz občinskega proračuna, ki bi jo sicer lahko porabili za dn.ige humane na- mene. Na večini zborov so občani dokazali, da imajo krajevne skupnosti premalo sredstev za vzdrževanje in urejevanje ko- munalnih objektov. Predvsem so mislili pri tem na ceste ne gle- de na to, iz katerih proračunov jih finansirajo, na razsvetljavo, na ureditev pokopališč itd. V večini krajevnih skupnosti si pomagajo s krajevnim samopri- spevkom, vendar kljub temu sredstva iz proračuna in ta sredstva ne zadoščajo za krajev- ne potrebe. Po mnenju občanov je krivi- čen davek od samorodne trte, ker ta pridelek ne predstavlja nikakšne ekonomske pridobitve, prezrejo pa, da povzroča šmar- nica ogromno škodo na zdravju uživalcev; ta se v številkah ne da primerjati z višino davka, ki ga pridelovalci morajo plačati bolj iz preventivnih razlogov kot iz pridobitnih. Slovenske gorice bi se morale prej ali slej rešiti tega škodljivega pridelka, ne pa davka nanj. Analiza stro- škov zdravljenja poškodb zaradi pijanosti po šmarnici in drugih zdravju 'škodljivih vplivov po- trjuje upravičenost resnega in odločnega boja proti temu pri- delku. Več utemeljitev so imeli tudi v zvezi z upravičenostjo do de- viz. Te dosegajo odkupna pod- jetja z njihovo živino, ki jo pro- dajajo inozemstvu. Kmetovalci bi si z doseženimi devizami na- bavili potrebne kmetijske stro- je, ne pa da si morajo nekateri nabavljati te stroje šele s kup- ljenimi devizami in s pomočjo raznih sorodnikov. V zvezi z novim zakonom o gozdovih ne morejo občani ra- zumeti namena in vsebine tega zakona, ki jim pušča do gozdov pravno lastnino, pravico do go- spodarjenja s prirastkom lesa pa daje gozdnemu gospodarstvu. Po mnenju občanov so določila tega zakona najbolj kruta v tem, da ne morejo več starši — lastniki gozdov, dati lesa za gra- ditev hiš in drv niti svojim otro- kom, temveč morajo celo otroci ta les kupiti od gozdnega go- spodarstva. Odkupnina lesa po njihovem ni v pravičnem raz- merju z zneskom, ki ga dobi lastnik lesa. Usluga gospodarje- nja in trgovanja z lesom nika- kor ne more predstavljati polo- vice vse vrednosti lesa. Ostali zbori bodo v nedeljo, 20. marca 1966, zbori delovnih skupnosti pa so tudi med ted- nom, Nedvomno bodo tudi z njih prinesli udeleženci mnogo pripomb in predlogov v zvezi z gospodarjenjem v ptujski ob- čini v 1966. letu. V. V. Program dela Ob.SS Ormož Na zadnjem plenumu Občinske- ga sindikalnega sveta Ormož so navzoči med ostalim obravnavali in nato sprejeli program dela ob- činskega sindikalnega sveta za le- tošnje leto. Celotno delo občinske- ga sindikalnega sveta bo potekalo letos v št.irih komisijah. Komisija za gospodarstvo bo spremljala gi- banje gospodarstva v občini. Spremljala bo produktivnost, eko- nomičnost, rentabilnost poslovanja po tromesečjih, ski-atka, celotno gospodarsko poslovanje v delov- nih organizacijah. Komisija bo sprotL opozarjala delovne organiza- cije na napake, slabosti in pomanj- kljivosti. Svoje ugotovitve bo po- sredovala občinskemu sindikalne- mu svetu. Nadalje bo komisija preučevaJa sistem nagrajevanja po delu. Naloga komisije je, da izde- la izčrpno analizo o delitvi oseb- nih dohodkov, da sestavi najpri- mernejša merila in metode v poli- tiki delitve dohodka. Na plenumu je bilo poudarjeno, da je treba po- sebno pozornost posvetiti nagra- jevanju po učinku ter vprašanju nagrajevanja strokovnega kadra. Komisija za samoupravljanje in samoupravne akte ima nalogo, da s pravno službo občinskega sindi- kalnega sveta organizira seminar pod naslovom »Samoupravljanje in samoupravni akti«. Namen semi- narja bo nuditi samoupravnim or- ganom ustrezno pomoč pri izdelo- vanju samoupravnih aktov. Na se- minarju bodo obravnavane tudi priprave na volitve v delavske sve- te in upravne odbore. Komisija za samoupravljanje bo predložila ple- numu ObSS analizo delovnih enot. Komisja mora ugotoviti stanje po- slovnih enot. ekonomsko stanje, organizacijo dela, vpliv ekonom- skih enot na matična podjetja, de- litev osebnih dohodkov. Naloga ko- misije je, da obravnava in reši številne probleme v samoupravlja- nju in da prepreči vse tiste težave, ki ovirajo samoupravljanje v de- loAmih enotah. Komisija bo teme- ljito in vsestransko preučila vlogo, položaj in m.etodo dela sindikalnih podružnic v delovnih organizaci- jah. V letošnjem juniju bo plenum občinskega sindikalnega sveta ana- liziral pravilnike in se zanimal, ka- ko se uveljavljajo v praksi statuti delovnih organizacij. Plenum bo med ostalim tudi ocenil politično delo sindikalnih podružnic na področju oblikovanja in izpopolnjevanja delovne zako- nodaje, njihovo reagiranje in ukre- panje v primerih kršenja samo- upravnih aktov. Nadalje bo anali- ziral rezultate in pojave ob prvi obvezni rotaciji direktorjev in vprašanje, kako tečejo nadaljnje priprave za rotacijo vodilnih ka- drov v delovnih organizacijah Z neposrednimi proizvajalci bo tre- ba organizirati razgovore in posve- tovanja o uveljavljanju statutov delovnih organizacij v praksi. Izvršni odbor ObSS bo obravna- val problem začasne nezaposleno- sti v občini in zaposlovanje delav- cev v tujini. Nadalje bodo preučili vlogo, vse- bino dela in materialni položaj De- lavske univerze Ormož. Potrebno je ugotoviti, kako je DU sestavila program za usposabljanje nepo- srednih proizvajalcev. Seznaniti se je treba, kakšen je odnos delov- nih organizacij do družbenopolitič- nega izobraževanja. Kako delovne organizacije gledajo na strokovno izobraževanje zaposlenih in kakšni so pogoji zai>oslenih za individual- ni študij. O bistvenih ugotovitvah bo razpravljalo predsedstvo občin- skega sindikahiega sveta. Strokov- no izobraževanje zavzema vedno pomembnejšo vlogo v današnjem hitrem gospodarskem razvoju. Le dober strokovnjak je lahko dober Izdelali bodo tudi strukturo o strokovnosti zaposlenih. Plenum občinskega sindikalnega sveta bo ob tej priložnosti obravnaval vprašanje dopolnilnega izobraže- vanja zaposlenih in kako te uspo- sobiti za intenzivno gospodarjenje. Odločno se bo treba zavzeti, da bodo zaposleni dosegli osnovnošol- sko izobrazbo, kar mora še pose- bej veljati za mlajše generacije, ki se zaposlujejo brez popolne osem- letke. Plenum bo razpravljal tudi o učnih uspehih na osnovnih šolah. Precejšen problem je to, da še ve- dno .50 o/o učencev ne dokonča po- polne osemletke in tako otroci ni- majo pogojev za nadaljnje šola- nje Problem izobraževanja v ob- čini bo preučila komisija za izo- braževanje skupno s sindikalnim odborom za šolstvo, delavsko uni- verzo in zavodom za pedagoško službo Sindikalne podružnice, družtva in ostale družbeno politične orga- nizacije morajo imeti stalni stik z delavsko univerzo. Delavska uni- verza Ormož ima 36 izobraževalnih centrov in enot. Sindikati posve- čajo posebno skrb tudi rekreaciji in oddihu zaposlenih. V ta namen bo komisija za oddih in rekreaci- jo pri občinskem sindikalnem sve- tu s sodelovanjem ObSS izdelala analizo o rekreaciji in oddihu za- poslenih. Težiti jetreba da bodo delovne organizacije organizirale rekreaci- jo in oddih za zaposlene na morju, kjer preživijo zaposleni svoj od- dih. Komisija za oddih in rekreacijo bo organizirala posvetovanje s predstavniki samoupravnih orga- nov in sindikalnih organizacij gle- de formiranja skladov za letni od- dih in o izdelavi pravilnikov za uporabo sredstev za rekreacijo. Letos bo organizirala komisija za ožjih in rekreacijo pri ObSS razne zanimive izlete in ekskurzije po Sloveniji m v sosednjo Hrvatsko. Ob tej priložnosti si bodo člani sin- dikata ogledali Varaždin, Stubiške toplice, Kumrovec, Trakoščan. Ca- kovec. Opeko, Vinico in drugo PRIPRAVE NA KONGRES SZDL SLOVENIJE V občini Ormož se intenzivno pripravljajo na kongres SZDL Slovenije. Priprave so se začele s krajevnimi konferencami. Na teh in na občinski konferenci so člani SZDL in njihovi delega- ti sproščeno, resno in temeljito razpravljali o problemih nadalj- njega razvoja občine. Vsebina razprave v občinski organizaciji obvezuje delegate, da na kon- gresu spregovorijo zlasti o vlogi SZDL in problemih kmetijstva. SZDL se je v preteklem ob- flobju afirmirala ne le kot naj- •Hilj množična politična orga- nizacija, ampak tudi kot stvarna Politična sila, ki je sposobna reševati najtežje probleme in naloge. Z intenzivno dejavnostjo na vseh področjih družbenega j" gospodarskega življenja se •ibčinska organizacija SZDL ob- likuje v najširši samoupravni nichanizem občanov. Zavedamo da se nahajamo šele na za- f'Ptku tega propifsa in da bo tieba v nadaljnji graditvi naše organizacije izvršiti obsežno po- litično in organizacijsko delo. Treba je ustvariti sistem pe- ®^rega in vsebinsko bogatega •dlogi in vprašanja od- bornikov. Težki dnevi v družini severnoatlantskega pakta I^ova francoska mina Članice severnoatlantskega pak- ta so na sestanku v sredo obrav- navale najnovejše sklepe fran- coskega predsednika de Gaulla o spremembah v dosedanjih od- nosih v tej blokovsko obrambni organizaciji, ki pravzaprav po- menijo konec zanjo. Očitno |e namreč, da bi v primeru, da sprejmejo francoske zahteve, od obrambne organizacije v letih 1950/1966 ne ostalo skoraj nič. Predvsem pa bi bili hudo priza- deti ameriški načrti v Evropi. De Gaulla že nekaj let sem imenujejo »strašnega otroka« zahodnih zaveznikov. V prizade- vanjih, da bi Franciji povrnil nekdanji ugled in slavo, je pred- sednik de Gaulle razvil idejo o evropski domovini neodvisnih dežel, s čimer je odklonil vse vrste tako imenovanih mednaci- onalnih organizacij, kjer se su- verenost dežel počasi razblinja. Združevanja naj bi temeljila na medsebojnih pogodbah, ki pa bi zagotavljala nacionalno svoj- stvenost in proste roke v odnosu do tretjih partnerjev. Takim načrtom se upirajo Američaflii in ob podpori Zahod- ne Nemčije in večkratnem priki- mavanju Britanije uveljavljajo politiiko »skupne usode«, ki po- vezuje članice v odnosu na »komunističen vzhod« in njegova hotenja. Seveda se ta ameriška skrb kaže v znanem strateškem obkoljevanju socialističnega sve- ta v Evropi in Aziji, predvsem pa obeh nosilcev SZ in Kitajske. Dejstvo, da skuša Washington na pobudo Moskve ohraniti znosne ameriškosovjetske odnose in da se temu odločno upira Kitajska s svojimi »bojevitimi gesli« o dokončnem obračunu z imperia- lističnim svetom, četudi na račun atomske vojne, ije spreminja na- črtov ameriških strategov. Atlantski pakt je člen proti- socialiistične verige, ki sega prek južnega krila NATO, tj. čez Grčijo in Turčijo, čez Iran in Pakistan v območje pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO) in dalje do ameriških oporišč na Japonskem. Od tod tudi odloč- nost, da ZDA za vsako ceno ostanejo fizično navzoče tudi v Južnem Vietnamu. Znano je tu- di, da se je Britanija v bistvu umaknila z območja »vzhodn<> od Sueza« v korist bogatejše Amerike, vendar tako, da še na- prej sodeluje in ima zagotovljene določene obveznosti, koristi in pravice. To obkoljevanjc seveda umet- no vzdržuje mednarodno nape- tost. De Gaulle je take načrte v praksi odklonil v trenutku, ko je navezal diplomatske stike s Kitajsko in napovedal tudi tes- nejše sodelovanje z Vzhodom, Najnovejši sklepi v Parizu, na- perjeni proti NATO, so le po- sledica take francoske politike. Francoska vlada sedaj zahteva: • razpuste naj vse organe NATO, kjer sodelujejo častniki raznih narodnosti (tako ime?io- vani nadnacionalno združeni or- gani), tako da bi Francija posta- la spet povsem svobodna; • ti organi naj v prihodnje ne delujejo na francoskem ozemlju (oporišča v Franciji, ki so pod n^zorstvora ameriških oborože- nih sil, naj preidejo pod franco- sko poveljstvo, da bi imela fran- coska vlada popoln vpogled, kaj se dogaja v njeni hiši); • glede francoskih sil v Zvez- ni republiki Nemčiji naj bi skle- nili posebni francosko-nemški sporazum. Večji del članic NATO ne 'že- li, da bi organizacijo razpustili, četudi ne nasprotujejo reviziji. Če bo Francija vztrajala pri svojem, se bo sedež NATO mo- ral preseliti iz Pariza na sever, prav tako vsa tuja oporišča v okviru organizacije, vojaška skladišča in druge naprave. Zato nekateri krogi v ZDA že napo- vedujejo NATO — brez Franci- je. Seveda bi pri tem dosedanja povezana veriga počila na pre- cejšnjem prostoru. Tega pa si večina ne želi. Zato bo skušala ublažiti francoske zahteve in jih omejiti na zmerno revizijo. Ne kaže pa, da bi predsednik de Gaulle popustil. Dru^i dogodk' Boj za osvajanje vesolja se nadaljuje. Američani so v sredo izstrelili vesoljsko ladjo ageno, za njo pa ladjo gemini 8 z ve- soljskima potnikoma Armstron- gom in Scottom. Le-ta sta se spet združila s prvo ladjo, toda ker so nastale tehnične napake pri pogonskem mehanizmu, sta se predčasno ločila od agene in srečno pristala v Tihem oceanu. Ponovno vesoljsko srečanje je torej uspelo. Nič čudnega ni, če je predsednik Johnson pozneje izjavil, da bo prvi človek na Mesecu — Američan. Nekako ob istem času sta se s poti po vesolju vrnila tudi sovjetska psička, ki sta potovala tudi skozi tako imenovani radia- cijski pas. Kakor poročajo, sta zdrava in se dobro počutita. Sovjetski znanstveniki pa so do- bili s tem nove dragocene po- datke o radioaktivnem ozračju, kateremu bodo izpostavljeni bo- doči vesoljarji. POOBLASTILA SUKARNU Predsednik Indonezije Sukamo je te dni izročil vrhovnemu po- veljniku vojske vsa pooblastila, da zaduši nemire in zagotovi dr- žavno trdnost in suverenost. Obenem je privolil, po vsem so- deč na pritisk desničarskih kro- gov v armadi In desničarske mladine, da prepovedo KP Indo- nezije. Na drugi strani poroča- jo, da je bilo doslej ubitih več kot 200.(XK) pripadnikov partije in tistih, ki so jih za take raz- glasili. General Suharto je sicer izja- vil, da ne bo dovolil, da bi v deželi prevladala desnica, pa tu- di ne skrajno levičaiski nazori. Omenil je tudi, da svojo nalogo opravlja v imenu predsednika Sukarna. Le-ta je v sredo zmova odločno izjavil, da je on pred- sednik po redno izvoljeni poti v skupščini, da se ni odrekel predsedništva, kot to namiguje- jo mnogi krogi na zahodu, in da so opolnomočja, ki jih je dal Suhartu, le začasne narave. Ven- dar prevladuje mnenje, da je predsednik postal ujetnik gene- ralske desnice, ki edino še upo- števa — zaradi javnosti — ve- like predsednikove zasluge za indonezijsko neodvisnost. Pričakujejo, da se bo položaj, ki je tako napet od poizkusa prevrata do obračuna s KP In- donezije, rahlo umiril. Vendar spor, ki se je pričel s Kitajsko zaradi tesnih stikov KPI s Pe- kingom, traja še naprej in se bo kvečjemu še zaostril. ITALIJA IMA SPET VLADO Italija je dobila po daljši krizi svojo vlado levega centra z do- sedanjim predsednikom Aldom Morom na čelu. Res je sicer, da je moral mandatar sprejeti zara- di trenj med raznimi skupinami znotraj krščanskodemokratske stranke tudi dva predstavnika desnice, vendar se znanemu desničarju Scelbi, nekdanjemu notranjemu ministru, ni posreči- lo, da bi se vrnil v vlado. Proti njemu so soglasno nastopili tudi koalicijski partnerji socialni de- mokrati, socialisti in republi- kanci. Računajo, da bo sedanja vlada trdnejša. Socialisti so si zagoto- vili eno ministrstvo več. Razgo- vori o minimalnem koalicijskem programu so ugodno potekali, zato je skupščina tudi potrdila vlado. Pri tem naj omenimo, da ugodno potekajo razgovori med socialisti Ln socialnimi demokrati o združitvi, četudi ta pojav ni všeč niti krščanski demokraciji niti drugim desničarskim stran- kam. POMAGAJMO INDIJI! Nekoliko pozno smo se spom- nili na zbiranje prispevkov za pomoč prijateljskemu indijske- mu ljudstvu, ki je v hudi stiski zaradi strahotne lakote. V ne- katerih deželah so že zbrali iz- datna sredstva s prostovoljnimi prispevki. Naš zvezni izvršni svet je že konec februarja skle- nil dodeliti pomoč Indiji v hrani za milijon dolarjev. Kot država smo tako pokazali svojo mednarodno solidarnost. Poka- žimo jo sedaj še posamezno, tako kot so jo ljudje drugod po svetu, ko smo bili mi v stiski. Poročila o lakoti v Indiji v dnevnem tisku in po televizij- skih sprejemnikih so grozljiva. Besede so pretresljive, še bolj pretresljive in grozljive pa so fotografije. Na slikah vidimo sestradane skelete izčrpanih otrok, mater in starcev. Ob po- gledu nanje čuti človek notranjo bolečino, predvsem takrat, ko se globoko zamisli. V Indiji živi nad 450 milijo- nov prebivalcev. Ljudje v tej deželi živijo ob normalnih leti- nah na robu lakote in je za njih sleherna slaba letina tragedija in grožnja, da bo na milijone ljudi umrlo od lakote. Letošnja slaba letina, ki je posledica strahotne suše, je zdaj že druga po vrsti. Za Indijce je riž osnov- na hrana, ki ga indijskim mno- žicam katastrofalno primanj- kuje. V življenjski nevarnosti ie skoraj tretjina indijskega pre- bivalstva. To je 150 milijonov ljudi in od tega skoraj 20 mili- jonov otrok. Lakota med indijskim prebi- valstvom je prešla v zadnjem času že vse meje človeške vzdržljivosti. Indija nujno po- trebuje 14 milijonov ton žita in 130 tisoč ton mleka v prahu. Te količine ji bodo omogočile vsaj za silo prebroditi to skrajno stisko. 150 milijonov življenj je v nevarnosti, če se bo zbiranje po- moči za Indijo preveč zavleklo. Gibanje za pomoč Indiji, to je vsesplošno gibanje človeške so- lidarnosti. Vedno smo izražali svoje iskreno prijateljstvo do indij- skega ljudstva. Tudi tokrat do- kažimo naša resnična prijatelj- ska čustva in pomagajmo iz srca. Zda} bolj kot kdajkoli! Vse to naj ne ostane samo pri bese- dah in pri pozivih Rdečega križa in Društva za združene narode za nujno pvomoč. Občani, delovne organizacije in društva zberite in čimprej pošljite prispevke na tekoči ra- čun 505-746-2-75 JRK — Glavni odbor Slovenije — sklad za po- moč Indiji. Pri nas na srečo ne vMno več, kaj je lakota in kaj umiranje zaradi skrajnega pomanjkanja. Naši otroci ne stradajo. Na to pomislimo in na stari pregovor, kdor hitro pomaga, pomaga dvakrat! Si ran 4 TEDNIK — petek, 18. marca 1966 Stran 2 Pomanjkanje nekaterih umetnih gnoiii - največji problem PRIPRAVE NA SPOMLADANSKO SETEV Pri spomladanski setvi na ormoškem območju bo sodelovalo nad 50 traktorjev. Zadruga in zasebni kmetovalec si morata biti najboljša prijatelja. Zasebna kmetijska proizvodnja izdatno do- polnjuje družbeno. Priprave na spomladansko se- tev so na območju občine Or- mož v polnem teku. Kmetijski kombinat je letošnji spomladan- ski setvi posvetil posebno skrb. Za pravočasno in kakovostno setev so potrebne obsežne pri- prave, posebno pri uvajanju kolobarja. Zasebno in lastno kmetijsko proizvodnjo je treba zagotoviti z zaščitnimi sredstvi, umetnimi gnojili in s semenskim materialom. Težava je le v po- manjkanju nekaterih umetnih gnojil. Na območju občine je približ- no 4000 večjih in manjših za- sebnih gospodarstev, ki se bolj ali manj ukvarjajo s kmetij- stvom. Tudi za te zasebne ob- delovalne površine je zadruga poleg lastnikov zemlje odgovor- na, da bodo obdelovalne povr- šine dobro obdelane, zasejane s kakovostnimi sortami in da bodo kullure pravočasno in učinkovito zaščitene pred nalez- ljivimi boleznimi in škodljivci. Kmetijska zadruga Ormož nudi zasebnim kmetovaJcem vsestran- sko pomoč s traktorskimi uslu- gami, za njih izbira semenski material, nudi strokovno službo in drugo. Naloga zasebnega in družbe- nega {kmetijstva je pridelati čim več kakovostnih in na zunanjem ter notranjem tržišču iskanih pridelkov. To pa je moč doseči le z ma- ksimalno uporabo agrotehničnih sredstev. Nekateri zasebni kme- tovalci nimajo dovolj razvite materialne osnove, da bi svoje zasebno kmetovanje postavili na noge, na drugi strani pa od- klanjajo sodelovanje z zadrugo. Tako gospodarjenje ne vodi k napredku in-^ v nasprotju z načeli gospodarske reforme. Pridelati čim več, to je naloga vseh. Nakup drobne mehaniza- cije (enoosnih traktorjev, roč- nih kosilnic) bo znatno olajšal dosedanje fizično delo kmeto- valcev. Kmetijske zadruge še niso v stanju, da bi ob konicah del nudile pravočasno dovolj trak- torskih uslug zasebnim kmeto- valcem. Zato bo drobna kmetij- ska mehanizacija zasebnikov dopolnjevala družbeno. Kmetijska zadruga Ormož ima približno 1250 hektarov polje- delskih površin in letošnje spo- mladi bodo zasejali 390 hektarov koruze in od tega bo 200 hek- tarov koruze za zrnje, na osta- lih površinah pa bo zasejana koruza za silos. V laboratoriju je bila pregledana zemlja tistih njivskih površin, ki so namenje- ne za spomladansko setev. Ana- liza je pokazala dobro založe- nost zemlje s hranilnimi snov- mi. Zato bodo povprečno pora- bili le 1150 kilogramov umetnih gnojil po hektaru ali neka] manj kot lani. Na novo kuplje- nih površinah bodo porabili več umetnih gnojil zaradi slabe za- loženosti hranilnih snovi v zem- lji. Letos so se izognili jarin za- radi rje in spomladanskih po- plav. Poleg koruze bodo spomla- di zasejali tudi 47 hektarov ob- delovalnih površin z deteljno travnimi mešanicami na odroč- nih parcelah. Temeljite in vsestranske so priprave na spomladansko setev na ormoškem območju. Neka- teri zasebni kmetovalci so za spomladansko setev pripravili površine in le čakajo na ugod- nejše toplo vreme. Rez in prva kop v vinogradih sta opravlje- ni. Pričelo se je spomladansko škropljenje sadnega drevja, katerega opravljajo škropilne ekipe kmetijske zadruge in ne- kateri zasebniki. D. R. IZDELKI TAP ZA DOMAČE POTREBE IN ZA IZVOZ Tovarna avtoopreme Ptuj je obdržala txidi po reformi ves program za izdelavo izdelkov za domači trg. Znano je, da je za- lagala ta tovarna že prej TAM Maribor, IMV Novo mesto. TO- MOS Koper, Avtomontažo Ljub- ljana in nekaj manjših podjetij v Sloveniji ter Crveno zastavo v Kragujevcu, FAP Priboj, 11. oktober Skopje, Zmaj Zemun, Ikarus Zemun, Pretiš Sarajevo in druga podjetja z opremo za osebne avtomobile, kamione, avtobuse in mopede. Vsaj 50®/o proizvodov proda tovarna za trgovsko mrežo grosistom, kot so Slovenija avto, Ferromoto Maribor, Trgoavto Koper ter nekaterim podjetjem v Hrvat- ski, Srbiji, Bosni in Makedoniji. Vzporedno z izdelavo za do- mači trg so zač-eli pri TAP mi- sliti tudi na izvoz, kar bo prej ali slej vplivalo na zmanjšanje števila prejšnjih vrst izdelkov in na uvedbo novih izdelkov, za katere se bodo pogodbeno ve- zali z inozemskimi kupci oziro- ma kooperanti. Dosedanji kon- takti z inozemskimi kupci so pokazali, da se ti najbolj zani- majo za take vrste izdelkov, na katerih je mnogo ročnega dela, ki ga ne more rentabilno izvr- šiti niti njihova visoka meha- nizacija, oziroma za dela, ki jih niti ni mogoče rentabilno meha- nizirati. Potgoji, ki jih nudijo, so za TAP Ptuj precej težki, ker zahtevajo kljub temu dolo- čeno osnovno tehnično oprem- ljenost. To si bo morala tovar- na šele nabaviti, če se bo ve- zala na večjo pK>godbo in na daljši čas. Dosedanja naročila so bolj poskusna s proizvodne plati. Izvršitev teh kaže na do- bro voljo tovarne ob pogojih, ki jih postavlja s pogodho Jugo- banka Ljubljana, storiti vse, kar je mogoče in se uveljaviti tudi na svetovnem trgu. Gre za razne rezervoarje za goriva, glušnike in drago iz pločevine, kjer je potrebnega mnogo varje- nja in ročnega dela. Za te izdel- k se zanimajo predvsem tovar- ne avtomobilov v Zahodni Nem- čiji in v Avstriji. Z bližnjo liv- strijsko firmo ima tovarna ko- operacijsko pogodbo, ki lahko koristi TAP Ptuj tako z izme- njavo izdelkov kot tudi stro- ko^Tiih izkušenj. Po spremembah v zvezi z re- formo je ostal tovarni pretežni del strokovnega kadra, kolikor ga tovarne ob sedanjih nas naprej v celoti obdržijo delov- ne im druge organizacije. Zato bo- do morale organizacije odvajati določeni del teh sredstev na po- seben ra^čun pri službi družbenega knjigovodstva, in sicer toliko, ko- li)kor to določi občinska skupščina z odlokom. Da bi lahko občinska skupščina določila, koliko morajo delovne :n druge organizacije odvajati za sub- vencioniranje stanarin, je bilo po- trebno na eni strani ugotoviti, ko- liko znaša 4-odsit. stanovanjski pri- spevek v občini, na drugi :;trani pa, koliko sredstev je potrebno zbrati za subvencioniranje stana- rin za leto 1966. Izraičuni so pokazali, da znaša 4-od®t. stanovanjski prispevek v občimi za leto 1965 skupaj 582 mi- lijonov sitarih dinarjev. Na novo določena stanarina bo po še ne- popolnih podatkih znašala za novanja v družbeni lastnini okrog 450 rnilijonov starih dinarjev. Za subvencioniranje bo tedaj po predvidevanjih potrebno zbrau okrog 230 milijonov dinarjev. Zato je občinska skupščina z odlokom določila, da morajo delovn -in druge organizacije izločiiti od ob- držanega stanm''anjskega prispev- ka 40 odst. sredstev za subvencio- niranje sitanairin v letu 1966. 4. Stanovanjska podjetja Do uveljavitve stanovanjske re- forme so gospodarili s stanovanj- skimi hišami v družbeni lastnini hišni sveti. Temeljni zalion o go- spodarjenju s stanovanjskimi ni- šami v družbeni lastnini uvaja za gospodarjenje s sitanovanjskimi hišami posebne gospodarske orga- nizacije — stanovanjska podjetja. Izhodišče zakona namreč je, ^ se s stanovanjskimi hišami v druž- beni lastnini gospodari po načelih gospodarskega posslovanja. To pa je mogoče uresničiti le tako, da se gospodarjenje s stanovanjskimi hišami poveri posebnim gospodar- skim organizacijam — stanovanj- sikim podjetjiem. Predmet poslovanja takega sta- novanjskega podjetja je v prvi vrsti investicijsko in tekoče vzdr- ževanje stanovanjskih hiš in sta- novanj, ki so v skladu stanovanj- skih hilš. Podjetje bo oddajalo v najem stanovanja, lahko pa tudi poslovne prostore' in zgradbe, lah- ko se ukvarja tudi z drugimi po- sli, ki so v poverr.vl z dejavnostjo podjetja. V ta namen lahko usta- navlja servise, obrate in druge de- lovne ©note. Stanovanjsko podjet- je lahko tudi prodaja stanovanja in stanovanjiske hiše iz svojega sklada ter gradi ali kupuje hiše in prevzema v ta namen kredite. Za stanovdnjske hiše in pasilovne prostore se uporabljajo predpisi, ki veljaijo za osnovna sredstva podjetij. Za sama stanovanjska podjetja se uporabljajo splošni predpisi o podjetjih. Stanovanjsko podjetje bo oprav- ljalo tedaj pomembne družbene naloge. Gospodarilo bo z velikim di-uzbenim premoženjem, zato je nujno potrebno čim večje sodelo- vanje in odločanje stanovalcev m ustanovili elj ev sitanovanjskega pod- jetja. Zato imajo v zvezi z gospo- darjenjem s stanovanj-skimi hiša- mi določene pravice tudi stano- valci in ustanovitelji slanovanjiske- ga podjetja. V delavskem svetu stanovanj-ikega poajetja enako- pravno odločajo predstavniki sta- novalcev iin ustanoviiteljev, ki so vnesli svoje hiše in stanovanja v sklad stanovanjskih hiš. VLOGA H8ŠNIH SVETOV IN STANOVALCEV PRI UPRAVLJANJU STANO- VANJSKIH HIŠ Da bi se zagotovile in uredile pravice fer obveznosti stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjski- mi hiš<;mi v družbeni lastnini, je .siprejela skupščina SR Slovenije zakon o pravicah in dolžnostih stanovalčev pri .upravljanju stano- vanjskih . hiš.. Zakon določa, da stanovalci uresničujejo pravice 'n dolžnosi;i pri upravljanju stano- vanjsikih hiš neposredno — na zbo- rih sitanovalcev in posredno po hišnih svetih, ki jih sami volijo. Zakon določa, da ima hišni svet vsaika stanovanjska hiša. ki ima pet ali več stanovanj. V stano- vanjsikih hiišah, ki imajo manj kot pet stanovanj, opravljajo pravice in dolžno-siti hišnega sveta vsi sta- novalci. Zakon je jasno opredelil vlogo hišnih Kvetov in stanoval- cev v samoupravnem sistemu sta- novanjskega gospodarstva. Hivšni SA^el opravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše ter skupnih pro- storov in naprav v hiši ter za to, da stanovalci vzdržujejo in uporab- ljajo stanovanja v skladu s pred- pisi. normaitivi ter s hišnim redom in sklepi hišnega sveta; 2. predlaga zboru stanovalcev letni program za tekoče vzdrže- vanje stanovanjske hiše, -predra- čun dohodkov m izdatkov stano- vanjske hiše in zaključni račun stroškov tekočega vzdrževanja; 3. odloča v mejah letnega pro- grama in predračuna o tekočem vzdrževanju in o drugih vpraša- njih, ki sO v zvezi s tekočim vzdr- ževanjem; 4. cbA-e.sča stanovanjsko podjetje o potrebi po izvršitvi investicij- skih vzdrževalnih popravil stano- vanjske hise ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiži; 5. sklepa pogodbe s stanovanj- skim pod,vetjem o prenosu teko- čega vzdrževanja hiše na stano- vanjsko podjetje; 6. odloča o tem, ali se s^pomo vprašanje predloži v rešitev sta- novanjsiki arbitraži in vloži tožbo zoper odločbo stanovanjske arbi- traže, razen v primerih, ko gre sporna vprašanja, Ici se tičejo pt .sameznih sta.novrabo sta. novanjske hiše in za urejanj, stavbnega zemljišča, na katerejv je hiša; 8. določa način uporabe skupni]; prostorov in naprav v stanovanj, ski hiši (kopalnice, pralnice, sn silnice, centralne kurjave in po, dobno) in o povračilu posebnif 'stroškov, ki so zvezani s tako upo, rabo, ter o porazdelitve stro škov za vedo, odvoz smeti ir podobnih skupnih stroškov, za ka. terih plačilo je obvezana hiša; 9. opravlja finančno poslovanj, v zvezi s tekočim vzdi-zevanjeit stanovanjske hiše, če tega ne prt. pusti stanovanjskemu podjetju; 10. opravlja druge zadeve, ki n^ jih nalagajo zakon in drugi pred. pisi v zvezi s tekofiim vzdrževa. njem stanovanjskih hiš in stano. vanj. Zakon pa je poleg tega uvede še novo obliko samoupravljanj; v stanovanjskem gospodarstvu skupščino stanovalcev, ki ima po. memben vpliv na delo stanovanj, skega podjetja in zagotavlja sta- novalcem odgovorno vlogo v de- lavskem svetu stanovanjskega pod. jetja. Skupščino s!-anovalcev sestavlja, jo delegati stanovalcev stanovanj. £'K;ih hiš, s katerim; gospodari sta. novanjsko podjetje. Delegate sta- novalcev v skupšičino stanovalce, volijo zbori stanovalcev za dobe 2 let. S.^upščina stanovalcev: 1. voli in odpokliče predstavni- ke stanovalcev v delavski sve; stanovanjskega podjetja; če je več skupščin stanovalcev, voli vsaka skupščina stanovalcev toliko pred- sta'vnikov stanovalcev, kot je do- ločeno v statutu stanovanjskegi podjetja; 2. daje predstavnikom stanoval- cev v delavskem svetu stanovanj- skega podijetja smernice za sood- ločanje v zadevali iz drugega od- stavka 39. člena temeljnega zajkonj o gospodarskem poslovanju (go- spodarjenju) s stanovanjskimi hi- šami v družbeni lastnini (Ur. Ha SFRJ, št. 35-611/65); 3. imenuje dva člana stanovanj- ske arbitraže kot predstavnika sta- novalcev; 4. obravnava poročila o delu sta- novanjskega p^jetja in daje i tem poročilom svoje pripombe mnenija in predloge; 5. obraivnava splošno problema tiko stanovanjskega gosjKKi^stvs in seznanja s sivojimi stališči sta- novalce, krajevno skupnost, oto črnsko skupščino in druge organt' Skupščina stanovalcev opravi; tudi druge zadeve v zvezi z g< spodarjenjem s stanovanjskiir hišami, ki jih določajo zakon i drugi predpisi. Stanovanjska reforma tedaj hilš- nih svetov ni odpravila, kakor a se širile neutemeljene govorice ampak jih je v celoti vMjučila v sistem samoupravljanja s stano- vanjskimi hišami v družbeni last- nini. Razbremenila jih je le mno- gih administrativnh nalog, zato pi morajo še napr-ej skrbeti zlasti k tekoče v2xirževanje stanovanjskiti hiš. V ta namen bodo imeli ni razjjolago tudi določena material- na sredstva. Stanovanjsko podjetja pa se bo pri svojem delu tesno naslanjalo na hišne svete in b« težko uspešno gospodarilo s sta- novanjsikimi hišami, če v hišniJi svetih ne bo poiskalo svojih so- delavcev, ki lahko hitro oipozar jajo na najrazličnejše naloge, p^ manjkljivosti, določene zadeve iS tudi dajejo nešteto koristnih poi bud. Po zakonu lahko ustanovi sta- novanjsko podjetje občina in de; lovna ali druga organizacija. V skladu s temi določbami je občiH'! ska skupščina ustanovila stano-, vanjsko podjetje Ptuj. Razen teg^i je ustanovil svojo stanovanjsk' podjetje tudi Kmetijski kombina' Ptuj, ki ima 762 stanovanj. V sta' novanjsko podjetje Ptuj je vkljU' čenih 2098 stanovanj, vrednost tet pa znaša 7 milijard din. Po zakonu predstavlja stanarini dohodek stanovanjskega podjetja Ker pa ti' -.e gre za dohodek, k si ga je podjetje ustvarilo s svo jim delom, so družbena skupnos' kakor tudi stanovalci zainteresi' rani, da se ta sredstva namensk' uporabijo. Zato je občinska skup; ščina z odlokom določila, kolikšs® del sredstev stanarine gre v amon tizacijski sklad, kolikšen del s< uporabi za investicijsko m kolil?' šen dol za tekoče vzdrževanje sta novanjskih hiš in stanovanj. Razef tega je občinska skupščina z odi® kom tudi določila, katera popra' vila se štejejo za tekoče vzdrževa nje i katera za investicijsko vzdi" ževanje s.anovanjskih hiš in st» novanj, katero tekoče vzdrževanj" stanovanja gre v breme stanoval' ca ter je tudi določila povprečn' dobo trajanja posameznih elemeJr tov in opreme v stanovanju. ■ tem je zagotovljeno, da se bod' sredstva namens-ko uporabljal^ Organi samoupravljanja stanovanj' skega podjetja pa bodo v okvir* tako namensko formiranih sred stev sprejemali programe del uporabo teh sredstev. Iz navedenega izhaja, da je st? novanjsko podjetje gospodarsK' organizacija posebne vrste in so samoupravne pravice te gosp^ da,r£ke organizacije urejene takj da sodelujejo pri upravljanju od' inčilno fstanovalci in ustanovitelj stanovanjskega podjetja. (Kon^e^ NE SKRBI JIH SAMO PRODAJA, TEMVEČ TUDI SKLADIŠČENJE BLAGA TRGOVSKE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V PTUJSKI OBČINI »PANONIJA«, »MERKUR«, »LES« IN POSLOVALNICE GOSPODARSKIH ORGANIZA- CIJ IZ DRUGIH KRAJEV V SLOVENIJI TER V SO- SEDNI HRVATSKI PRIČAKUJEJO TUDI V LETOŠ- NJEM LETU, DA BO PROMET BOLJŠI KOT LAN- SKO LETO; POTROŠNIKI BISTVENO NE BODO ZMANJŠALI POTROŠNJE, PODJETJA PA NE BODO VEČ TAKO ČUTILA VSEH SPREMEMB, KI JIH JE PRINESLA S SEBOJ REFORMA. Na lanskoletni promet, ki je bil za 25 odst. večji od predlan- skega, je nekoliko vplivala ne- gotovost, ki je prizadela potroš- nike, pa tudi sama trgovska podjetja. Nove podražitve, po- večana prodaja blaga za goto- vino in zmanjšana na potrošni- ške kredite so bili vplivni po- javi na eni strani, ngi drugi strani pa težave trgovskih pod- jetij pri nabavi in izbiri blaga, omejitev kreditov za obratna sredstva in pomanjkanje suro- vm. To je trajalo le nekaj časa, v jeseni pa se je zopet uredilo, kar sta pokazala najvišji vred- nostni promet v novembru in decembru 1965. Celotni izpad sicer ni bil nadomeščen, ker so potrošniki hitro ugotovili, da je bilo na izbiro manj blaga, da so se cene še dalje spreminja- le, da se je spreminjal tudi prometni davek in da so kupo- vali blago predvsem potrošniki, ki so imeli prihranjeno gotovi- no. Čeprav se v Ptuju prodajni prostor veča, bo ostalo tudi le- tos predvsem vprašanje skla- diščnih prostorov. Trgovine so uredila že trgovska podjetja »Panonija«, »Merkur«, »Boro- vo«, prej pa že ostala domača in druga podjetja. Odprto pa je ostalo vprašanje, ali je opra- vičljivo ogrožanje milijardnih vrednosti vskladiščenega blaga v premalo zračnih, vlažnih, po- žarno nevarnih prostorih, od koder pride potem blago čez roke prodajalcev v roke potroš- nikov, prizadeto in ne več tako kvalitetno, kot Je bilo poslano iz proizvodnje. Iz tega vidika se Du puireono v Duuuce luiiii problema, kdo bo iniciator za zgraditev novih skladišč in kdo vse bo to iniciativo podpiral. Sedanjega stanja skladišč je prav gotovo nekoliko kriva ne- enotnost trgovskih podjetij v Ptuju, ki vsako po svoje išče za svoje potrebe skladiščna prosto- re po starih ptujskih hišah; ti ni- so uporabni za stanovanja in de- lavnice. Vsako podjetje po svoje ustvarja dohodek in sklade in vsako zase ni sposobno začeti akcije za zgraditev skladišč za skupne potrebe. Za take akcije tudi v bodoče vsako zase ne bo sposobno, če se ne bodo lotila tega vprašanja enotno in strnje- no, ne glede na ime, promet in število zaposlenih. V interesu po- trošnikov prav gotovo ni samo to, da jim bo trgovska mreža prodajala le kvalitetno in nepri- zadeto blago, temveč tudi to, da bo od potrošnikov zbrana sredstva porabila za skupne kori- sti, v tem primeru za skupno za- ščito blaga, ki čaka sedaj po ne- primernih skladiščih na prodajo. Po dosedanjem urejevanju tr- govin po mestu bo morala priti na vrsto graditev večjega skla- dišča in nato tudi ureditev trgo- vin na podeželju, kjer se to do- slej še ni zgodilo. Od raznih last- nikov hiš, bivših trgovcev itd. odkupljene hiše ne ustrezajo po svoji ureditvi prostorov zahte- vam sodobne trgovine, bo pa se jim potrebno približati, ker za- hteva tudi podeželje trgovino pod enakimi pogoji, kot so v me- stu. tako glede varovanja blaga ored okvaro kot tudi v ostalem. V. J. Si ran 4 TEDNIK — petek, 18. marca 1966 Stran 3 Umrl je narodni heroj Dušan Kveder Njegov ognjeni krst Ugasnilo je veliko, plodno, •bogato življenje revolucionarja narodnega heroja Dušana Kve- dra zaslužnega člana naže občine. Moreča je zavest, da se po- slavljajo od nas tisti, ki so vo- dili slovenske in jugoslovanske množice v socialistiični revolu- ciji. Med njimi je bil narodni heroj Dušan Kveder, ki mu je zahrbtna bolezen imičila življe- nje letos 12. marca. Dušana Kvedra sta privedli v vrste naših voditeljev, naših državnikov visoka stopnja inte- ligence in odločnost, s katero se je boril za visoke cilje člove- šlce družbe, za demokracijo, za mir, za socializem. Rodil se je 9. aprila 1915 v Šentjurju pri Celju. Od svojega četrtega leta starosti pa je pre- življal v Ptuju skoraj šestnajst let, zato se je, kakor je sam dejal, počutil vedno Ptujčana. Kad je prihajal v Ptuj v letih po osvoboditvi, rad je tu obujal mladostne spomine. V Ptuju je izoblikoval svoj svetovni nazor, ko je hodil v ptujsko gimnazijo. Kakor je po- vedal, je že v peti gimnaziji kritično motril tedanjo družbe- no ureditev in se upiral krivi- cam v šoli. Zato so njega in pri- jatelja Ivana Bratka leta 1931 izključili iz ptujske gimnazije. Odšla sta v celjsko gimnazijo, kjer sta hodila v šesti razred, nato pa nadaljevala študij v ptujski gimnaziji. Leta 1932 se je Dušanov prijatelj Ivan Brat- ko seznanil s komunistom Iva- nom Spolenjakom, kovačem z Brega pri Ptuju, ki ga je sezna- nil s komunizmom. Ivan je z novim nazorom seznanil tudi Dušana Kvedra in še nekatere napredne dijake. Pričeli so pre- birati marksistično literaturo. Marca 1933 so ustanovili na ptujski gimnaziji komunistično celico. Odločili so se boriti za boljši svet, za novo družbo brez izkoriščanja delavskega razreda, za socializem. Dušanov sklep je bil trden. Svoje življenje je po- svetil revoluciji. Leta 1933 je maturiral, nato pa se je vpisal na kemični od- delek tehnične fakultete v Za- grebu, kjer je ustanovil celico komunistične partije. V novo- letnih počitnicah je sodeloval pri napisnih akcijah po ptujskih ulicah. Na ptujskem gradu je s svojima sprei^jevalcema na- risal na vbodni južni stavbi velik srp in kladivo, kar je še danes v obrisih ohranjeno. Po tej akciji so Dušana Kvedra aretirali skupaj z drugimi ptuj- skimi komunisti. V ljubljanskih zaporih je preživel šest mese- cev. V jeseni 1934 se je vpisal na pravno fakulteto v Ljublja- ni. Zaradi bolezni se je po pre- gledu v ljubljanski bolnišnici vrnil v Ptuj na zdravljenje. Bo- lezen pa ga ni ovirala, da bi popustil z revolucionarnim de- lom, ki je segalo tudi izven ptujskega okraja. S ptujskimi komunisti je raziskoval v Halo- zah socialne razmere. Zelo je poživil napredno delovanje ptujskih visokošolcev v Ptuju. Med organizatorji javnih pre- davanj, ki so jih prirejali viso- košolci v Narodnem domu in Mladiki, je bil najbolj agilen. Sodeloval je na shodu združene opozicije v Ljutomeru septem- bra 1935, zato so ga za nekaj dni zaprli. Ko je jeseni 1935 znova odšel na univerzo v Ljubljano, je ustanovU list Mlada pota, ki naj bi združeval mladino v boju za skupne cilje, za boj proti fa- šizmu, za demokratične pravice. Med bivanjem v Ljubljani je bil član pokrajinskega sekreta- riata SKOJ za Slovenijo, ki so ga tedaj ustanovili. Poleti 1936 je oblast spoznala nevarnost mladinskega glasila Mlada pota in je list prepovedala. Policija je iskala urednika, zato je Du- šan Kveder odšel v tujino. Od avgusta do septembra je preži- vel na Dunaju, nato pa do avgu- sta 1937 v emigraciji v Parizu, kjer je na pobudo CK KPJ pri- čel urejati list »Glas izseljen- cev«, ki naj bi v času rastočega fašizma pravUno politično usmerjal naše izseljence. Ko se je avgusta 1937 poslovil od Pariza in napotil v Španijo branit ljudsko oblast — se je zanj začelo najnapornejše delo )v službi revolucije, ki se je končalo šele s porazom evrop- skega fašizma leta 1945. za pomočnika načelnika Vrhov- nega štaba NOV in PO Jugosla- vije. V Beogradu je organiziral Slovensko brigado iz vrst mla- dih slovenskih izseljencev. Od novembra 1944 je bil koman- dant glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Sodeloval je v bojih za Trst in postal ,po osvoboditvi Trsta komandant mesta. Leta 1946 je odšel v Sovjet- sko zvezo, kjer je leta 1948 kon- čal višjo vojno akademijo Vo- rošilov v Mos'kvi. Po vrnitvi v Jugoslavijo je bil do leta 1952 pomočnik koman- danta višje vojne akademije v Beogradu in urednik lista Voj- no delo. Napredoval je v gene- ral-podpolkovnika. Leta 1955 se je poslovil od vo- jaških dolžnosti in se posvetil diplomaciji. Od leta 1955 do 1962 je živel kot naš predstav- V Ljutomeru, kjer sva se spo- znala pri Kukovčevih, v polet- nih počitnicah leta 1933, je do- živel Dušan dve leti pozneje svoj ognjeni krst. Bilo je to 1. septembra 1935, ko je orož- ništvo streljalo na ljudske mno- žice ob demonstracijah za so- cialne in narodne pravice slo- venskega ljudstva. Dušan Kve- der in Jože Potrč sta stala ob Alojzu Mavriču, ki je kljub ta- kojšnji dr. Potrčevi zdravniški pomoči izdihnil zadet od orož- niške krogle. O takratnem Kve- drovem hrabrem zadržanju je napisal dr. Potrč v pismu Du- šanu Kvedru marca 1963 stavek »V Ljutomeru sem leta 1935 že zaslutil v Tebi hrabrega borca, kar se je tako lepo uresničilo«. Od Ljutomera naprej Dušan ni poznal več predaha v težkem boju za pravice slovenskega de- lovnega človeka. Zaradi ljuto- merskih dogodkov so ga v Ptuju aretirali, toda morali so ga iz- pustiti, saj ga nihče od njegovih sodelavcev ni bremenil. Komaj dva meseca po ljuto- merskih dogodkih je partija za- dolžila Dušana Kvedra, da zač- ne skupaj z Lidijo Sentjurc in Ivanom Bratkom izdajati »Mla- da pota«, mladins'ko izdajo »Ljudske pravice«. Do prepove- di 23. junija 1936 so odigrala »Mlada pota« odločilno vlogo pri organiziranju slovenske mladinske ljudske fronte. Ob prepovedi »Mladih potov« je policija izdala tudi nalog za aretacijo Dušana Kvedra. Are- taciji se je Dušan Kveder, ki je bil od jeseni 1935 do poletja 1936 tudi član pokrajinskega se- kretariata SKOJ za Slovenijo, skupno z Bojanom Kraigherjem in Lojzetom Ocepkom, izognil na ta način, da je po krajši ile- galnosti pobegnil v Francijo. Tu je začel takoj zbirati prostovolj- ce za Španijo. Ko je na njegovo dejavnost postala pozorna tudi francoska policija, saj ga je v Combellu pri St. Etiennu celo aretirala in izpustila šele zaradi množičnega protesta slovenskih, poljskih pa tudi francoskih ru- darjev, je tudi sam kmalu od- šel med španske prostovoljce. Kot discipliniran in hraber vojak je v španski republikan- ski vojski hitro napredoval. Bil je borec mitraljezec, ki so ga že kmalu v začetku pohvalili pred četo. V boju je bil dvakrat ra- njen. Zaradi njegove politične razgledanosti so ga kmalu ime- novali za komisarja čete, po enem letu pa je že postal po- močnik komisarja brigade. Ko- maj 23-leten je imel že čin ka- petana. Do kraja odločen pa je bil tudi v boju proti šikanam policije v koncentracijskih ta- boriščih, kamor so jih strpali v Franciji po umiku iz Španije. V tem boju se je posebno izka- zala slovenska baraka, v kate- ri je bil Dušan komandant, ves čas pa tudi aktiven političen delavec v vsem taborišču. Med prvimi je bil po kazni preme- ščen v težje taborišče, kamor so prišli pozneje tudi drugi. Ko so fašistične sile napadle Jugoslavijo, je začel Dušan skupno z drugimi jugoslovan- skimi komunisti snovati načrte za beg. da bi se vključil v boj proti sovražniku na domačih tleh. Skupino, v kateri je bil Dušan, so poslali na delo v Des- sau, blizu Berlina. Tu so ga Nemci večkrat aretirali in ga naposled poslali v prevzgojeval- no taborišče v Wattenstadt, to- da ko so ga po treh tednih zopet vrnili na delo v Dessau, je julija 1941 z nekaterimi tovariši po- begnil in se srečno prebil do Zagreba. Da bi organiziral beg še drugih španskih borcev, se je vrnil iz Zagreba ilegalno v Nemčijo. Izvršil je uspešno tudi to nalogo in se vrnil v Zagreb. Iz Zagreba se je prebil ilegalno v Ljubljano, vzpostavU zvezo s CK KP Slovenije, se zopet vr- nil v Zagreb in pripeljal v Ljub- ljano Franca Rozmana, Rudija Janhubo in še druge špansike borce. Dušan Kveder je sedaj nadaljeval boj na domačih tleh, boj, ki ga je začel skupno s tri- tisočglavo množico na ljutomer- skih ulicah leta 1935, boj, ki je bil kronan z zmago, za katero se je tudi Dušan tako vztrajno in hrabro boriL I. K. Žara s posmrtnimi ostanki Dušana Kvedra-Tomaža na poti iz skupščine h grobnici V Španiji je najprej prijel za mitraljez v internacionalnih brigadah. Kmalu je zaradi ju- naštva in vojaških ter politič- nih sposobnosti napredoval v komisarja čete, nato v pomoč- nika komisarja brigade. Napre- doval je v kapetana. Dvakrat je bil ranjen, kar ga je telesno izčrpalo. Ko je leta 1939 španska repu- blikanska armada klonila pred fašistično Francovo armado, zaradi pomoči nemškega in ita- lijanskega fašizma — je moral Dušan Kveder z drugimi borci internacionalnih brigad v tabo- rišča južne Francije, kjer so prezebali in gladovali. Izvoljen Z3 komandanta slovenske bara- ke se je boril za izboljšanje življenjskih pogojev jetnikov in je svoje tovariše politično vzga- jal in izobraževal. Med prvimi so ga premestili v slabše tabo- rišče. Po nemški okupaciji Fran- cije je odšel na delo v Dessau, od koder so ga poslali za nekaj tednov v prevzgojno taborišče Wattenstadt. Julija 1941 je po- begnil z nekaterimi prijatelji in tovariši v domovino. Njegov prihod in prihod dru- gih španskih borcev v Slove- nijo je bil velikega pomena za organizacijo oboroženega upora proti okupatorju. Dušan Kve- der-Tomaž je bil že septembra 1941 komandir brežiške čete, nato komisar štajerskega bata- ljona, komisar Štajerske briga- de, komandant druge grupe od- redov, komisar IV. operativne cone, komisar Alpske cone in aprila 1943 načelnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. No- vembra 1943 so ga imenovali za general-majorja, julija 1944 pa nik v tujini. Najprej je bil am- basador v Etiopiji, nato v Za- hodni Nemčiji, nazadnje pa v Indiji. Od leta 1962 pa do maja 1965 je bil pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve. Ko bi moral junija lani nastopiti službo našega poslanika v Veli- ki Britaniji, ga je napadla za- hrbtna bolezen. Odšel je na zdravljenje. Toda zdravje ga je iz meseca v mesec bolj zapu- ščalo, dokler nismo prejeli ža- lostne vesti, da našega velikega Ptujčana narodnega heroja Du- šana Kvedra ni več. Dušan Kveder je bil vsestran- ski revolucionar, politični orga- nizator, pisec in vojaški povelj- nik. Odlikoval ga je pogum, velike duševne sp>osobnosti in toplo tovarištvo in prijateljstvo. Nikoli ni sebi dajal prednosti. Ranjen je junaško prenašal muke. Do razrednega sovražni- ka in do narodnega sovražnika je bil neizprosen. Ni se ustrašil težav, ki so se mu pri odgovor- nem delu vedno postavljale po robu, znal jih je premagovati. Večkrat je premagal smrtne ne- varnosti, nazadnje ga je mnogo prezgodaj uničila bolezen. Njegovo ime je povezano z re- volucionarno zgodovino doma- čega kraja, kjer je odigral ve- liko vlogo, je povezano z revo- lucionarno zgodovino našega naroda, španskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov. Za svoje zasluge je prejel ve- liko odlikovanj in med njimi največje — red narodnega hero- ja. Nesmrtno ime jimaka Duša- na Kvedra bo živelo do konca v revolucionarni zgodovini ju- goslovanskih narodov. V. R. Dušan je imel povsod mnogo dobrih prijateljev, s katerimi si je občasno tudi dopisoval. Ne- katerim je pisal tudi še iz bol- niške postelje. Meni je pisal zadnje pismo dne 25. junija 1965, v dneh po uspešno končanem zveznem mladinskem festivalu v Gornji Radgoni, ki se ga za- radi bolehnosti in zaradi obvez- nosti, ki so ga vezale na Beo- grad, ni mogel udeležiti, tudi če bi prejel vabilo pravočasno. Ta odlomek iz Dušanovega pisma se glasi: »Tudi če bi pra- vočasno dobil povabilo, bi mi verjetno ne bilo mogoče odzvati se, ker imam izredno malo mož- nosti, da prisostvujem takim, drugače čisto prijetnim priredi- tvam. Poleg tega, to pot sem baš prišel iz bolnice, po operaciji ene ledvice, tako da se še sko- raj ne gibljem izven doma.« Čeprav je Dušan — po krivdi festivalske pisarne ali pa pošte — prejel vabilo šele dne 21. ju- nija, ko so bile festivalske pri- reditve v Gornji Radgoni že končane, je vseeno smatral za svojo dolžnost, da opraviči svoj izostanek, v tem ko mnogi po- vabljeni kratkomalo niso prišli in mladina še danes ugiba, kaj jih je moglo zadržati. Dušan je ohranil tak prisrčen odnos do mladine še iz časov, ko je bil od 8. novembra 1935 do 23. junija 1936 urednik »Mla- dih potov«, mladinske izdaje »Ljudske pravice« in organiza- tor mladinske ljudske fronte. Lahko mu verjamemo, da bi se rad udeležil festivala, če ga ne bi zadržala bolehnost in nujno delo. Dokler je bil zdrav, ni zamudil na primer niti enega predavanja o indijski umetnosti na ljubljanski univerzi, kar je dokaz, kako rad je prihajal med študente. Za njegovo zdravje bi bilo vsekakor bolje, če bi se manj utrujal. Vse preveč je po- zabljal na to, da je že od mla- dosti rahlega zdravja. Študij kemije v Zagrebu je moral pre- kiniti iz zdravstvenih razlogov že leta 1934. Šestmesečni zapor v tem letu mu je še bolj zrah- ljal zdravje, tako da se je mo- ral zdraviti doma ter se odpo- vedati študiju na pravni fakul- teti v Ljubljani. Komaj je okre- val, je moral v emigracijo v Francijo, od tod je odšel med prostovoljce v Španijo in po voj- ni zopet v Francijo, kjer je bil zaprt skupno z drugimi v raz- nih koncentracijskih taboriščih. Nadčloveške napore so zahtevali njegovi podvigi v Nemčiji, ko se mu je posrečil beg v Jugoslavijo, toda moral je zopet nazaj, da omogoči beg in prebijanje v do- movino še drugim Vse to bi načelo zdravje fizično bolj od- pornega človeka, kot je bil Du- šan Kveder. Toda lastno zdravje ga ni skrbelo, pač pa zdravje drugih. Tudi to prihaja do iz- raza v prej omenjenem pismu: »Zal mi je, ko slišim,« — piše Dušan — »da počasi izumirajo španski borci. To bo pač kmalu usoda naše generacije v celoti. Mislim, da je dobra ideja, da poživite delo španske sekcije Zveze borcev. Na žalost ne bom mogel mnogo sodelovati v teku nekaj prihodnjih let. Te dni grem na rekonvalescenco in ko se sredi avgusta vrnem v Beo- grad, pridem samo zato, da za- pakiram kovčke za London, kamor sem premeščen.« Vselej je mislil bolj na delo kot na zdravljenje, dokler ni bilo prepozno. Za vedno smo zgubili človeka, ki se je vse živ- ljenje dosledno boril za to, v kar je verjel od mladosti: da bo zmagala pravica nad krivico. Kvedrova družina in svojci ob grobnici herojev Spominu Dušana Kvedra Pred desetimi leti je dr. lože Potrč v javnem govoru v Ptuju izrekel tudi besede: >Iz huma- nista sem kmalu postal tudi ko- munist.< Nekateri so takrat te njegove besede napak razumeli. Čeprav so bile izrečene v govor- niškem zanosu, so bile ne le iskrene, temveč tudi dobro pre- niišljene. Mladi ljudje, ki so se zhrali okoli dr. Potrča že v predvojnih letih, med njimi tu- di Dušan Kveder, so postali Vneti komunisti prav zaradi svojega humanizma. Tudi Josip Vidmar sodi, da socializma ni Hrez humanizma in brez kul- ture. Ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda je to svojo misel takole opredelil: »Ideja socializma je nastala iz liumanistične, se pravi kulturne in realizacije te misli je Isratko malo neizvedljiva brez l^ulture... in brez tistih vzgo- nov, ki žive v nji in ki jih sa- nio ona more vnašati v življe- n je .. .< Tudi Dušan Kveder se je nav- duševal za te ideale. Niti nam Ge bo treba posegati v predvoj- no dobo, v dobo, ko jih je izpo- vedal v >Mladili potihc. V ne- kem svojem prispevku sem že <^tnenil, da je ta časnik sprem- ljal Dušana Kvedra na vseh nje- govih poteh, celo v Etiopijo, Za- hodno Nemčijo in daljnjo Indi- jo. Tega m delal le zato, da bi se ob branju >Mladih potov< la- že spomnil vseh dogajanj v času od 8. novembra 1955 do 23. ju- nija 19"56, ko se je ob njegovem urednikovanju okoli te rnladin- ske izdaje >Liudske pravica« formirala čvrsta mladinska ljud- ska fronta, temveč tudi zato, ker je ostal zvest idealom, za katere se je boril v mladosti in za katere so se borili tudi vsi tisti, ki so se množično združili v mladinski ljudski fronti. V skladu s temi ideali je bilo tudi njegovo povojno delovanje. Mar njegovo preučevanje spo- menikov indijske kulture ne od- raža istih idealov? Kdor je po- slušal njegova predavanja na filozofski fakulteti v Ljubljani, se ni mogel načuditi njegovi navdušenosti za indijsko kultu- ro. Besede, s katerimi nam jo je skušal približati, so bile tako tople in izbrane, da se nisem začudil, ko sem zvedel, kako Dušana Kvedra ceni indijska javnost, za katero vemo, da je ^režeta s humanističnimi ideali, d jih je spoštovala in jih spo- štuje celo v boju proti svojemu sovražniku. Indijska ja\'nost je Dušana Kvedra sprejela kot svojega in, ko je odhajal, se je od njega poslovila kot od svo jega. Tako je nekoč storila že Španija, za tem pa še njegova tretja domovina Indija. Povsod so mu bili ljudje blizu, spošto- vali in občudovali so ga zaradi njegovega humanizma, ki ga je vselej izpovedoval. Poglejmo, kaj je zapisal v pi- smu dr. Jožetu Potrču ob nje- govi šestdesetletnici leta 1963. >Mnogi Ti lahko zavidajo na Tvoji življenjski poti, vsa je bi- la od rane mladosti posvečena visokemu idealu. Tudi v mojem življenju si odigral odločilno vlogo. V času, ko se je v meni formirala osebnost, si mi služil za vzgled značaja in plemeni- tosti. Dal si mi fedaj del svojih bogatih izkušenj, ki so predstav- ljala moja prva znanja. Hvala Ti za to ob tej priliki!« Dušan Kveder je tako sam do- volj jasno povedal, kaj so zanj pomenili dr. Potrčev osebni vzgled in plemenita načela, ki jih je štirideset let izpovedoval njegov učitelj kot član komuni- stične partije. Vrnimo se še enkrat v Kve- drovo mladost, v tisti dve leti njegove mladosti, ki jo je kot 22-, 23-letni mladenič preživel v Španiji. Komaj je leta 1937 pre- stopil špansko mejo. že se je začel iz spoštovanja do ljudstva, ki je bilo zapleteno v junaški in hkrati tragični boj, intenziv- no učiti španski. Čeprav je bil med najhrabrejšimi, ga ni mi- kal komandantski položaj, tem- več se je kot politični komisar čete in pozneje kot pomoč- nik komisarja brigade posvečal predvsem političnemu in kultur- noprosvetnemu delu. Predaval je. pisal in urejeval stenski ča- sopis. pošiljal dopise v c«itral- no glasilo KP Španije >Mundo obrero<, v španske ilustrirane revije, bral je dela španskih pe- snikov in pisateljev, skratka za- sledoval je vse špansko politič- no in kulturno življenje. Ne vem, re je bil v vrstah inter- brigadistov še kdo, ki bi se tako hitro povezal z ljudmi te dežele. Spoštovanje so Spanci vračali s spoštovanjem ne le njemu, marveč vsem, ki so prišli k njim s podobnimi pobudami, kot je prišel Dušan Kveder. Ti so bili res v večini, predvsem pa vsi, ki jih je poslala Komunistična partija Jugoslavije. Zato še ved- no odmeva v srcih španskega ljudstva Peronova pesem zahva- le in priznanje jugoslovanskim španskim borcem, pesem, ki so jo Diegu Peronu de la Plana navdihnili borci in človekoljubi Kvedrovega kova. I. K. Slovo je bilo težko Ptuj je zelo pretresla vest o prezgodnji smrti narodnega he- roja Dušana Kvedra-Tomaža, ki se je ravno v Ptuju kot dijak razvil v revolucionarja in ža borca za napredne ideale. Ptuj je bil nanj ponosen. Ved- no ga je bil vesel, ko je prišel vsaj za kratek čas na obisk in na razgovore s ptujskimi poli^ tičnimi in upravnopolitičnimi funkcionarji, ko je prihajal kot poslanec med občane. Ptuj je bil ponosen na vsak njegov uspeh tudi v svetu, kjer je bil kot predstavnik naše domovine. Toliko bolj je bil Ptuj sedaj pri- zadet, ko je vzela prezgodnja smrt naši domovini heroja bor- ca, visokega oficirja JLA in di- plomata. Takoj v soboto, 12. marca ti., ko se je zvedelo, da je Dušan Kveder-Tomaž umrl, so se sesta- li politični funkcionarji s pred- sednico občinske skupščine in z nekaterimi odborniki skupščine v zvezi z žalovanjem po pokoj- nem v Ptuju in z udeleŽDO na jogrebu 15. marca 1966 v Ljub- jani. Ptuj je bil od ponedeljka da- lje v črnini, s črnimi in držav- nimi zastavami na pol droga. O pokojnem so govorili v šolah in kolektivih ter na podeželju. Občinskemu odboru SZDL so se prijavljale delegacije za po- greb v Ljubljani. * Med neštetimi predstavniki iz vseh strani Slovenije in iz osta- lih republik, ki so se razvrstili 15. t m. dopoldne pred skupščino SRS za položitev vencev v pro- stor v zgradbi skupščine, kjer je bila pred častno stražo žara s pepelom pokojnega Dušana Kvedra, in za mimohod, so bili tudi PtujčanL V imenu občin- skega komiteja ZKS Ptuj so se udeležili polaganja vencev in žalnih svečanosti Janez Kosta- njevec, Franc Tetičkovič in To- ne Žagar, v imenu občinske skupščine odbora SZDL Ptuj Marjan Berlič, Zdravko Turn- šek. Vlado Ban in Jože Strop- nik, v imenu občinskega odbo- ra Združenja borcev NOV Ptuj MOan Lacko, Štefka Lačen in Kari 2mauc. Vsega je bilo iz Ptuja in ptujske občine nad 150 udeležencev. Nekateri so prispe- li že ob 9. uri, ostali pa p)0 11. uri. Tudi tovarna glinice in alu- {'Sadalievanje na. 4. strani) Zadnfe pismo Si ran 4 TEDNIK — petek, 18. marca 1966 Stran 4 Josip Korošec Globoko nas je pretresla ža- lostna vest, da je 11. marca 1966 preminil univ. prof. dr. Josip Korošec, zaslužni slovenski ar- heolog, pedagog in znanstvenik. Veliki pokojnik se je rodil 13. oktobra 1909 v Ljubljani. Po gimnazijski maturi v Subotici je študiral na filozofski fakul- Josip Korošec teti v Beogradu, kjer je leta 1936 diplomiral iz klasične fi- lologije. Njegovo zgodnje" zani- manje za arheologijo se je že v času visokošolskega študija stalno poglabljalo ob udeležbah pri arheoloških izkopavanjih pod vodstvom arheološkega se- minarja ljubljanske univerze in ga po izkopavanju znamenite prazgodovinske naselbine v Vin- či, kjer je sodeloval kot provi- zorni asistent prof. Vasica, sled- njič povsem preusmerilo v arhe- ološko stroko. Na Karlovi uni- verzi v Pragi, kjer je v letih 1938 in 1939 izpopolnjeval svoje znanje, si je z znanstveno raz- pravo o kulturi ljubljanskega barja pridobil doktorski naslov. Po vrnitvi v domovino je do izbruha druge svetovne vojne služboval v Zemaljskem muzeju v Sarajevu, kjer je po presta- nem vojnem ujetništvu, prega- njanjih in zaporu mogel šele po osvoboditvi za krajši čas na- daljevati na istem mestu svoje začeto znanstveno delo. Nato je služboval v Mestnem muzeju v Ptuju do leta 1947. Takrat je bil izvoljen za izrednega, leta 1951 pa za rednega profesorja za staroslovansko in prazgodo- vinsko arheologijo na filozofski fakulteti v Zagrebu. Kot univer- zitetni učitelj je vzgojil prvo generacijo slovenskih arheolo- gov, strokovnjakov za prazgo- dovinsko in slovansko arheolo- gijo. Vodil je številna arheolo- ška terenska raziskovalna dela v Sloveniji, Hrvatski in Make- doniji. Obsežno je njegovo znan- stveno publicistično delo v do- mačih in tujih strokovnih čas- nikih, samostojnih knjigah in monografijah o posameznih ar- heoloških lokalitetah. Za pro- učevanje prazgodovinske in staroslovanske arheologije na območju Ptuja je predvsem po- membno njegovo delo pri izko- pavanju in publiciranju drago- cenih izsledkov, katere je zbral v naslednjih razpravah in sa- mostojnih knjigah: Staroslo- venska grobišča v severni Slo- veniji (1947), Poročilo o izkopa- vanju na Ptujskem gradu (1947), Slovansko svetišče na Ptujskem gradu (1948), Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu (1950), Predzgodovinska nasel- bina na Ptujskem gradu (1951), Predzgodovinsko in staroslovan- siko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja (1953, skupaj z ženo Paolo), Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu (1965). Prof. Josip Korošec je bil od leta 1948 dopisni član Jugoslo- vanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od leta 1953 dopisni član Arheološkega instituta v Berlinu. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena arheološka sekcija pri SAZU, kateri je bil prvi predstojnik. Po njegovem prizadevanju je pričelo izhajati tudi slovensko strokovno glasilo Arheološki vestnik, pri katerem je deset let sodeloval kot urednik. Na stro- kovnih posvetovanjih v domo- vini in na mednarodnih kongre- sih v tujini je s svojim visokim znanjem in z veliko razgleda- nostjo posredoval izsledke in problematiko preučevanj s pod- ročij neolita in staroslovanske arheologije v slovenskem in jugoslovanskem okviru. Sredi neumornega dela se je ob velikih neizpolnjenih načr- tih po kratki in zahrbtni bo- lezni mnogo prerano končala življenjska pot prof. Josipa Ko- rošca. Težka in boleča je izguba za našo znanost, za velikim znanstvenikom, nepozabnim pe- dagogom in plemenitim člove- kom žalujejo njegovi kolegi, njegovi učenci in številni pri- jatelji. Z. S. Delavska univerza Ptuj Pred kratkim se je končala šola za starše, ki je delovala^ pri osnovni šoli Toneta Znidariča v Ptuju. Sola za starše je obrav- navala vzgojna vprašanja za človekovo življenjsko dobo od spočetja do pubertete. Kot pri vseii predavanjih so obiskovalci šole pokaizaii prav presenetljivo zanimanje tudi za zadnje predavanje, ki je govo- rilo o skritih sovzgojevalcih mladine. Obžalovali so, da se predavanja ni udeležilo večje število odraslih, prebivalcev me- sta Ptuja. Izmed šol za statrše na področ- ju mesta Ptuj je imela ta šola še najboljši obisk. Toda tudi za to šolo bi lahko rekli, da obisk ni bil zadovoljiv, morda je bila le prešibka propaganda in za- vzetost s strani prosvetnih de- lavcev in vzgojiteljev pa tudi s strani obiskovalcev. Krivdo za to, da se je število obiskovalcev zmanjšalo proti koncu šole, pa je treba verjetno pripisati ča- sovno preveč razvlečeni obliki, saj je bila šola na željo staršev le enkrat tedensko, praksa pa je doslej pokazala, da so uspešnej- še tiste oblike, ki so časovno primerno strnjene. Na zaključnem posvetovanju so obiskovalci te šole tudi ugo- tovili, da bi bila uspešnejša krajša oblika. S predavanji so bili poslušalci zelo zadovoljni, ob zaključnem posvetovanju pa je tekla beseda o vzgoji pred- šolskega otroka, o učenju v osnovni šoli, o varstvu otrok, ki se sedaj potepajo po ulicah in za šolo nič ne delajo, o vklju- čevanju mladine v uk po šolski obveznosti in podobno. Morda se pridruži dovolj star- šev želji, da bi delavska univer- za organizirala še v teku mese- ca marca ali aprila v časovno strnjeni obliki šolo za starše druge stopnje. Ta stopnja ob- ravnava dobo dozorevanja, dobo pubertete, ki je znana kot naj- bolj problematična doba v člo- vekovem življenju. To so vpra- šanja mladine od šestega, sed- mega razreda osnovne šole pa tja prek srednje šole oziroma vajenske dobe do človekove po- polne zrelosti, tja do dvajsete- ga leta življenjske starosti. Tako šola za starše II. stop- nje ne more le zanimati staršev, ki imajo svoje otroke v zadnjih razredih o^rnovne šole, temveč so vprašanja iz te dobe pomemb- na tudi za starše, ki imajo svo- je otroke v uku ali v srednjih šolah ali pa ostajajo ti otroci po končani šolski obveznosti doma. SLABA CESTA I. REDA NA ORMOŠKEM OBMOČJU Minula zima je hudo priza- dela ceste na območju občine Ormož. Ponekod so razpokale, dvignil se je asfalt, sesul plaz na cesto in podobno. Najslab- še so ceste III. reda. Teh je v občini največ in za popravilo večkrat ni denarja. Pičla sred- stva, ki so odmerjena za po- pravilo, ne zadoščajo za oseb- ne dohodke cestarjev, za navoz gramoza in ostalo. Ceste so po- škodovane, cestarji pa jih sku- pinsko popravljajo. Na sliki: popravljanje neas- faltiranega odseka ceste I. reda med Ormožem in Središčem. VINSKI VRH Pred kratkim se je pričel na Vinskem vrhu pri Ormožu 20- urni tečaj prve pomoči. Tečaj obiskuje 28 mladink z Vinske- ga vrha. Malega in Velikega Brebrovnika. Namen tečaja je tečajnice usposobiti za nude- nje prve pomoči. Na tečaju predavajo izkušene medicinske sestre. Tečaj prve pomoči je bil že v Podgorcih, v kratkem pa bo tudi v Središču. Tečaj prve pomoči v Središču bo združen z vzgojno-gospodinj- skim tečajem. Nedavno sta bila končana v Trnovcih in v Ivanjkovcih ku- harska tečaja, ki jn je uspeš- no končalo nad 40 deklet. REFORMA IN »SOCIALA« Večkrat čujemo, da je treba po- staviti vsako delovno mesto na ekonomsko osnovo. Vsi se v tem strinjamo. Ne moremo pa se stri- njati z nekaterimi gospodarstveni- ki, ki menijo, da je treba socialno delo v delovnih organizacijah od- praviti, češ le kaj naj bi socialni delavci delali v podjetjih? PRED- SEDNIK TITO JE JASNO POVE- DAL, DA JE TREBA LJUDI, KI NISO PRODUKTIVNI, KI ČAKA- JO LE NA SOCIALNO PLACO, ODSTRANITI IZ PODJETIJ. DA JE TREBA DATI PREDNOST PRIZADEVNEJSIM LJUDEM. To je tudi edini način, da bodo ljudje delali z zavestjo in da ne bo nikdo pričakoval, da bodo drugi zanj de- lali. Titove besede smo tudi tako razumeli. Socialne službe pa $e ne imenujejo »socialne* zato, da bodo delile podpore, plače, temveč za- to, da bodo delavcem ti strokovnja- ki pomagali pri težavah, ki ovirajo ljudi pri delu, da jih bodo razsvet- ljevali, da bodo vplivali na ure- jevanje vseh tistih problemov de- lovne družine, ki bodo omogočali staršem večjo produktivnost, nji- hovim otrokom zdravo in dobro varstvo in vzgojo, ki bodo omo- gočali ljudem tudi počitek po de- lu. Delovni ljudje so včasih tudi v duševnih krizah, ki vplivajo na njihovo delovno razpoloženje. Ta- krat ni važna socialna podpora, temveč je potrebno z ljudmi govo- riti, jim svetovati in jih razumeti. To naj bi bile tudi naloge socialnih služb, ki še niso našle svojega me- sta v delovnih organizacijah. ČLOVEK JE DOBIL ODLOČBO ZA POKOJ V tovarno smo dobili nov stroj, vsi ga veselo ogledujemo in obču- dujemo. V tovarno je prišel nov delavec, ki je skoraj neopazno pri- šel v množico ljudi. Ali mu je kdo zaželel dobrodošlico, ali ga jp. kdo pozdravil, mu predstavil sodelav- ce? Morda je človek doživel naj- hujše? Vsi so ga gledali s strani. j morda je bil v začetku malo manj spreten in že so leteli očitki. Mor- da so ga celo po nekaj dneh od- slovili, nihče pa ni vprašal, ali so mu nudili ob prihodu dovolj? (Ali so mu pokazali pravo delo?) Ko- likokrat grešimo že pri vstopu lju- di, predvsem takrat, ko sprejema- mo mlade delavce stare Ib ali 18 let! Človek je dobil delo, nima pa stanovanja, nima denarja za pre- hrano in ne ve kam po končanem delu. Ostal je sam. nihče ga ni vprašati, kje in kako živi. Zaposlitev išče tudi vedno več žena. Moževe plače ne zadoščajo za preživljanje otrok. So primeri, ko žene tajijo svoje nedoletne otroke, ko zatajijo celo svojo no- sečnost, samo da bi dobile zapo~ slitev, da ne bi kdo že vnaprej ra- čunal na bolniške dopuste zarodi bolnih otrok ali rojstev. Zene so pristalp na nočno zaposlitev, ."samo da bi delale. Veliko grešimo tudi, ko odhaja delavec v penzijo. Nekiteri ima- jo srečo, uveljavili so pokojnino in delajo na svojih delovnih me- stih naprej. Drugi pa so prenehali delati v podjetju — morda za ved- no. Ta trenutek je za delovnega človeka velik in težek, nepozabni dan. Zato bi morali poskrbeti za primerno slovo, da bi se človek dobro počutil, da bi ne nehal mi- sliti na svoje nekdanje delamo mesto, skratka kolektiv bi naj ga štel za svojega še naprej. V nekem podjetju so odpustili delavca, ki je v njem delal 30 let. Ko je predal dolžnosti, so mu rekli, da lahko gre. Delavec je potrt odšel. In kaj je ostalo? Trideset let, polnih de- la, ostale so žuljave roke in nagu- bano čelo in nekaj hladnih besed v slovo. Kdo se bo v podjetju spomnil na odnose, ki bi jih mora- li gojiti do ljudi, če ne bo v njih socialnih delavcev? O teh stvareh premalo mislimo. Včasih pozabimo, da smo dolžni izkazati pozornost slednjemu so- delavcu. Angelca Zibema Dobro higlensko- tehnično varstvo - višja proizvodnja Delovni kolektiv TGA je eden izmed tistih kolektivov v ptujski občini, ki posveča higienskemu in tehničnemu varstvu vso pozor- nost. Iz letnega poročila o higi- enskem in tehničnem varstvu pri delu podjetja je razvidno, da podjetje še vedno vlaga ogrom- na sredstva v to službo. Kljub temu pa z doseženimi rezultati v lanskem letu nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj sta bili le dve poškodbi manj kakor leta 1964. Predvsem zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je delavec še vedno soudeležen kot osebni činitelj z 38®/o, kar je seveda nad povpreč- jem visoko razvitih držav. Kot je znano, na resnost in pogostost poškodb pri delu vpliva pri nas precej drugačno tolmačenje kot v nekaterih drugih državah, saj naši predpisi zahtevajo, da se registrira vsaka poškod- kot štiri ure, medtem ko velja ba, če je delavec odsoten več drugod za tak primer čas nad tri dni. Popolnoma podobno je tudi glede poškodb na poti na delo in z dela, katerih drugod ne regi- strirajo. Iz tega se sicer vidi zelo velika skrb za našega proizvajal- ca, toda na drugi strani to zelo vpliva na število poškodb. Tako je v TGA bilo lani evidentiranih 205 poškodb (obratnih), od teh pa kar 42 takih, ki so se pripe- tile na poti na delo in nazaj. Predvsem je zanimivo, da se je na poti v službo zgodilo 25 po- škodb, na povratku pa le 17, če- prav je znano, da gre delavec z dela bolj izmučen in bi morali biti številki obrnjeni. Kolektiv ima še vedno v grenkem spominu lanskoletno nesrečo, ko sta dva člana kolektiva umrla zaradi tež- kih lužnih opeklin. Da se taki primeri ne bi nikoli več zgodili, se je sestala posebna strokovna komisija in pripravila predlog za sanacijo delovnega okolja in teh- nične izboljšave. Tako je bilo do sedaj zgrajenih 15 kabin za prvo pomoč pri opeklinah z lugom, medtem ko sedaj montirajo po- sebne kabine za daljinsko uprav Ijanje nekaterih ventilov v od- delku dekompozerjev. V vsa ta dela je podjetje vložilo okrog 12 milijonov starih dinarjev, še ved- no pa odpravljajo druge pomanj- kljivosti, katere bo prav tako tre- ba čimprej odpraviti in tako za- gotoviti proizvajalcem čim večjo varnost pri delu. Zadnjič smo po- ročali, kolikšna finančna sredst- va je podjetje izdalo v lanskem letu za poškodbe, obolenja, bo- leznine, toda podjetje zraven te- ga daje tudi velika sredstva za nabavo osebnih varstvenih sred- (NadaljeDanje na 5. strani) Pisma uredništvu Pustovanjc v Kidričevem - druga plat medalje - še zrdnjič! Pod tem naslovom želim odgo- voriti Filipu Dolinarju na njego- vo pismo o moji kritiki pustovanja v Kidričevem. Povedati in pojasniti želim, da sem se pravočasno obrnil na pri- reditelje s svojim programom, ka- terega sem imel v ta namen pri- pravljenega, da bi ga pregledali. Prireditelji mi programa niso za- vrnili, temveč so me sredi pred- vajanja prekinili. Niso me sezna- nili, zakaj so to storili, saj bi mi lahko jasno in razločno povedali, ali lahko sodelujem ali ne. Tako so me raje pustili v negotovosti in prav zaradi tega sem napisal svojo objektivno kritiko. Moje kri. tike niso sprejeli, kot je bila mi- šljena, ter so v odgovora prešli na žalitve. S tem odgovorom je jav- nosti pokazal svojo kulturo pred- sednik mladine v Kidričevem, ki je tudi v komiteju LMS, ter svo- je neobjektivno mišljenje. Pozivam ga, da svoje žalitve jav- no prekliče. Tudi sam bom posto- pal, da bo'to storil po za to dolo- čeni poti. Pisati kritiko ni enostav- na zadeva, kaj šele kritizirati ali izražati svoje mnenje o kritikih in o tistih, ki jo izrekajo. Vsekakor mora hiti prvo kot drugo objektiv- no. Štefan Moge, Kidričeva Vesti iz Kidričevega Ob primerjavi finančnega uspeha TGA po periodičnem obračunu za prvo polletje lani ter zaključnega računa je bilo ugotovljeno, da so rezultati precej slabši, kot se je to pred- videvalo ob polletnem obraču- nu. Vzroke bi morali iskati v novih pogojih gospodarjenja in pa tudi v redukciji električne energije. Dohodek za sklade je v primerjavi z ostankom, izka- zanim po polletnem obračunu, manjši za več kot polovico, vsled česar so izdelale službe podjetja dodatne analize za le- tošnje leto, iz katerih je razvid- no, da perspektive za podjetje niso kaj razveseljive. Zaključni račun izkazuje tri milijarde 780 milijonov starih dinarjev dohodka za razdelitev, ki se razdeli na prispevek v ob- vezni rezervni sklad 327 mili- jonov starih dinarjev, neobve- zen rezervni sklad 740 milijo- nov starih dinarjev, v skupne rezerve gospodarskih organiza- cij 40 milijonov starih dinarjev in na osebne dohodke 2 milijardi 676 milijonov starih dinarjev. Organi samoupravljanja so po- trdili delitev celotnega dohodka FK) zaključnem računu in meni- li, da je res nastal po zaslugi kolektiva, ki je tudi, kot je bilo poudarjeno, pravilno upravljal z zaupano mu družbeno imovino. * Nedavno je delavski svet TGA razpravljal o pristopu pod- jetja k poslovnemu združenju energetike SRS, saj se je pod- jetje že dalj časa zanimalo za sodelovanje s tem združenjem. To je razumljivo, saj je ravno pomanjkanje električne energi- je tisto, zaradi česar podjetje največ trpi v izvrševanju svojih proizvodnih nalog. Pred nedavnim smo v Tedniku poročali o tem, da so prostori obratne ambulante TGA nepri- merni in da so samoupravni organi sklenili, da je treba čim- prej izvesti priprave za adap- tacijo. Delavski svet je zato odobril udeležbo dr. Mitje Mr- golela in Jurija Princesa, diplo- miranega inženirja, na medna- rodnem seminarju za sodobno gradnjo zdravstvenih ustanov, ki bo v Zvezni republiki Nem- čiji. Omenjena tovariša bosta prinesla pozitivne izkušnje za ureditev zdravstvenih ustanov v naših razmerah. * Mladinci v Kidričevem so lani priredili zabavno glasbeno od- dajo s tekmovanjem, ki je zelo lepo uspela. Čeprav je to bil za mladince ognjeni krst, niso iz- gubili volje, da se ne bi spet lotili podobne prireditve. Sedaj se vneto pripravljajo na to od- dajo. Povabili bodo poleg 20 mladinskih aktivov tudi mla- dince iz sosednje Hrvatske. Da bo tekmovanje zares zanimivo, zgovorno pove program. Se- stavlja ga šest tem, ki zajemajo naslednja področja: razvoj TGA, šport, vesoljski poleti, festivali zabavne glasbe od 1960. do 1965. leta, večji politični dogodki v minulem letu in končno še slo- venska literatura med NOB. Za zmagovalce bodo pripravljene privlačne nagrade: radijski apa- rat z gramofonom, gramofon z zvočnikom in oprema za namiz- ni tenis. Poleg tega bodo sode- lujoči dobili tudi lepa spomin- ska darila. Mladincem želimo obilo uspehov. * Upravni odbor podjetja je pred kratkim razpravljal o osnutku popravkov statuta, ki ga je izdelala posebna komisija delavskega sveta. Osnutek ob- ravnavajo sedaj člani delovne skupnosti. Statut podjetja, ki mora biti sprejet najpozneje do 7. aprila letos, je že nekaj časa izobešen v vseh obratih. V krat- kem bodo o osnutku razprav- ljali tudi sveti proizvajalcev delovnih enot. Brez sodelovanja čim širšega kroga proizvajal- cev namreč ni mogoče pričako- vati dobrega statuta. * Svet proizvajalcev delovne enote glinice je nedavno raz- pravljal o analizah proizvodnje v minulem letu in v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Poroča- li smo že o težavah, ki še vedno tarejo kolektiv, zato je bila pri- čakovana obširna razprava. V poročilu za delavski svet so bili nakazani mnogi problemi, ki so vzrok, da delovna enota ni lani izp>olnila planske naloge, ven- dar pa so člani sveta izjavljali, da niso bili nakazani tudi bi- stveni problemi, temveč samo oni, za katere se je mislilo, da jih je krivo članstvo delavne enote. Vsekakor bo treba ob- ravnavati vse probleme, ki ne- gativno vplivajo na proizvodnjo, in ne samo nekatere. M. F. SLOVO JE BILO TEŽKO (Nadaljevanje s 3. strani) minija >Boris Kidrič«, Kidriče- vo, je poslala veččlansko delega- cijo in več ostalih udeležencev. * Popoldne se je pred žalnimi slo vestnostmi zvrstilo ogromno udeležencev v zunanjem krogu navzočih, pa tudi med prvobor- ci in predstavniki ter delegaci- jami. Pogled na navzoče visoke politične in druge funkcionarje, od predsednika zvezne skupšči- ne Edvarda Kardelja, politične- ga sekretarja 7KS Mihe Marin- ka do vseh vštetih navzočih, pogled na sorodnike pokojnega, na razne delegacije, številne ])ra|M>re in praporščake, na mla- dino, učence, dijake in študen- te ter na častni vod JLA, je po- trdil, kako priljubljen in spo- štovan je bil }>okojni Dušan Kveder in kako težko je vse prizadela njegova smrt. Pogled vseh je nato spremljal tri generale — narodne heroje Janka Sekirnika, Dušana žvara in Franca Poglajena, ko so se v počasnem koraku bližali grobni- ci herojev sem od skupščinske zgradbe z žaro in odličji Duša- na K vedra ob zvokih posmrtne koračnice >Kot žrtve ste pad- li...«, ko so položili žaro na podstavek pri grobnici, i red svojce pokojnega. Na vso življenjsko in revo- lucionarno pot pokojnega Du- šana Kvedra so spomnili navzo- če v svojih nagovorih Viktor Avbelj, Dušan Kneževič in Mit- ja Ribičič. Vso vsebino teh na- govorov je objavil dnevnik >De- lo« v celoti. Njihove podatke vsebujejo tudi objavljeni sestav- ki o pokojnem v našem listu. Po nagovorih je zapel invalidski pevski zbor v slovo partizansko >esem. Po internacionali in stre- ih topov, po položitvi žare v grobnico ter po koncu pogrebne svečanosti se množica ni razšla, temveč se je mnogo navzočih približalo grobnici herojev in ploščama z inumima Borisa Ki- driča in Dušana Kvedra, pod katerima počivajo njuni posmrt- ni ostanki. Ob poti h grobnici so ostali nešteti krasni venci, ki so jih prinesli v spomin na heroja Du- šana Kvedra mnogi predstavni- ki in delegacije iz vseh strani domovine in iz vseh občin Slo- venije. Med njimi so ostali tudi lepi ptujski venci v slovo od ne- pozabnega, junaškega in zgled- nega borca, Ptujčana Dušana Kvedra. V. J. Nedavno je bil predan namenu 12-stanovanjski blok v Ivanjkov- cih. Blok je gradilo gradbeno podjetje »Ograd« Ormož. Blok jc zgrajen v neposredni bližini gostišča »Jeruzalem« in železnišfe® postaje. Nova zgradba je prostorna in dovolj svetla. Si ran 4 TEDNIK — petek, 18. marca 1966 Stran 5 UČITELJU MORAMO STARŠI POMAGATI spet ugotavljamo, da so učni ^jspehi močno padli, da si učen- ci ne prizadevajo dovolj za svo- je znanje. Kaj storiti? Ali je dovolj, če smo to samo ugoto- vili? Ugotavljajo pa učitelji in gtarši sami? Tu je potrebno skupno prizadevanje staršev, učiteljev in otrok. I Vemo, da je učni program ' zelo obširen, da so tudi delovni ! pogoji v nekaterih šolah še zelo I slabi. Starši so obremenjeni z I delom, otroci pa so prepuščeni ' samim sebi. Otroci pa zaradi ' svoje otroške narave še niso sposobni za samostojno življe- nje, zato potrebujejo, da jih ; vedno nekdo spodbuja k delu, ''učenju, igri in skrbi za uresni- čevanje otrokovih hotenj. Da bi otrokom resnično lahko pomagali, je potrebno medseboj- ' no sodelovanje, zaupanje med starši in učitelji. To sodelovanje pa lahko razvijamo z govorilni- mi urami, roditeljskimi sestan- ki, razgovori itd. Na teh sestan- kih pa moramo spregovoriti o otroku, ki ima dobre in slabe lastnosti, zediniti se moramo za I skupna stališča, ki bodo otro- kom v največjo korist. Ce bodo učenci začutili enotno vzgojo ' staršev in učiteljev, si bodo v učenju vsebolj prizadevali in čutili svojo odgovornost pred domom in šolo. V soboto je bil v šoli Franca OSOJNIKA Ptuj prijeten rodi- teljski sestanek, ki sta ga vodili učiteljici V. razredov tov. Anica šegula in Mimica Korpar. Tov. Korpar je v svojem izva- janju govorila o metodah uče- nja. Med drugim je poudarila, da mora biti učenje sistematično delo učencev, zato ne sme biti odvisno od trenutnega razpolo- ženja. Delo in čas je treba pla- nirati za vsak dan. Trajanje učenja je odvisno od starosti učenca in njegove duševne raz- vitosti in od učnega gradiva. Časovni razmahi so odvisni od vrste in težavnosti gradiva. Res- nično znanje pridobijo učenci, če se učijo postopno. Izredno pozitivno vpliva na učence sta- len prostor. Velika ovira pri učenju naših otrok je branje, ki je še zelo pomanjkljivo. Učenci so pri branju precej raz- treseni, in marsikdaj ne znajo premagovati različnih motenj TAinanjega okolja, ki vplivajo nainje. Pri tem pa lahko največ pomagajo starši, s svojo pomoč- jo— s pravilnim vplivanjem na doraščajočega otroka. Določimo čas dela — čas počitka in raz- vedrila, oskrbimo mu stalen prostor, kontrolirajmo otrokovo delo in uspeh ne bo izostal. Ce bomo dosledno spremljali otro- kove uspehe in prizadevanja, bodo tudi otroci čutili večjo od- govornost do učenja, svoje zna- nje pa bodo osvajali brez poseb- nih težav. Tako pa bodo srečni otroci in starši, učitelji pa bodo s svojim delom še bolj zado- voljni. Na roditeljskem sestanku so tudi starši pripomnili, da so otroci pri učenju raztreseni. Potrebno bo otrokom več poma- gati. Starši so pripomnili, da so otroci v času kurentovanja iz- gubili veliko šolskih ur, prav tako so bili v tem času zelo raztreseni. Smatrajo, da tudi to vpliva na učni program šole, saj ne morejo učitelji v določenem času posredovati učencem po- trebnega znanja. Pred nedavnim so učenci iz Gregorčičevega drevoreda in so- sednih ulic organizirali bojne igr^ ki so bile bolj podobne divjaštvu kot pa otroški^ igri, saj so pri tem celo nekega učen- ca ranili. Učenci V. razreda šole Franc Osojnik so dobili pismene opomine, učenci iz dru- gih razredov in šol, ki so v tej igri sodelovali, pa ne. Starši v celoti odobravajo disciplinske ukrepe, vendar bi morali to iz- yajati vsi učitelji. Ugotovljeno ie, da so učenci vse preveč pre- puščeni samim sebi in da v Poznih večernih urah ostajaio na cestah, v slabih druščinah, iideležujejo se celo neprimernih Prireditev in zabav. To ne vpli- samo na otrokovo učenje, temveč tudi na vzgojo otrokove osebnosti. Ob tem bi se starši •korali zamisliti in storiti vse Potrebno, da bi otroci lahko tudi prosti čas pravilno in lepo Preživeli. Taki skupni razgovori med ^^itelji in starši so zelo koristni ^ si jih starši želijo še več. 2. A. Ob dvajsetletnici AHID Ptuj Dvorana SZDL na Bregu verjet- no še nikoli ni bila tako ix>lna. Od blizu in od daleč so se zbrali člani AMD Pluj k redmemu let- nemu občnemu zboru, ki je bil obenem tudi dvajsetletni jubilej društva. Dvajset let obsitoja, dvajset let d<^la! Dvajset let res ni dolga doba, toda koliko boga.stva jc lahko vse- bovanega v taki do., . In za AMi) Ptuj lahko trdimo, da je tega bo- ga .stva mnogo. Pestra in bogata je zgodovina tega društva, bogata po uspehih, pa tudi bogata po trenutkih, ko je drušitvo stalo pred vprašanji. ki so bila videti nerešljiva iin za delo 'druiiLva uaodna. Prvi zametLi, društva segajo na- zaj v prvo polovico leta Ka- zen dobre volje ni bilo ničesar drugega za začetek. iNi bilo pro- storov ne vozil. Organizacijsiko je bilo društvo naslonjeno na Komi- sijo za tehniko m šport pri Fia- kulturni zvezi Slovenije. Zaradi velikih potreb po šofer- jih je biilo treba že leta 1^46 orga- niizirajti vozniški tečaj. Društvo vozil ni imelo, pa so mu prisko- čila s svojimi voziii na pomoč nekatera ptujska podjetja, kot: Mlekarna, Nayod, Okrajno avto- prevozništvo. Prve vozniške izpite je opravilo 37 tečajnikov za oseb- ni avtomobil, 40 tečajnikov za mo- torno kolo, 9 pa za tovorni avto- mobil. Številke jasno kažejo ta- kratno potrebo po šoferskih ka- drih. Organizacijski divig društva pa laliko zaznamujemo šele od leta 1948 naprej, ko je biila na I. kon- gresu Ijudsike tehnike Jugoslavije ustanovljena Avto-moto zveza Slo- venije. Le-ta je ptujskemu dru- štvu dodelila prva motorna vozila, toda vsa so bila trofejnega porekla in v nevoznem stanju. Društvo jih je moralo najprej popraviti in usposobiiti za vožnjo. Vprašanje, kje in kako priti do obnovitvenih snovi, do tt.H^nestnih delov, ''lo gum, do bencina in do drugih za delovanje društva neobhodno po- trebnih snovi, so bila vsakodnevna vprašanja. Zelje članstva in po- trebe družbe pa sc bile mnogo več- je kot stvarne in kadrovske zmog- ljivosti dru-štv... Posamezni odbor- niki so opravljali brezplačno delo inštruktorjev, druq;i pa so skrbeli za tehniično vzdrževanje vozil. Kljub vsem naporom je društvo zabredlo v dolgove, saj je bilo navezano le samo na-se in ni do- bivalo denamL- podpor. Položaj je bil videti brezupen. DruKŠtvo so rešili posamezni od- borniki, ki so plačali z lastnimi .s.red«tvi najnujnejše račune. Ta- Icratni go'»podar, sedaj i>okojni Janko Vrečar pa je ostal pol brez plače. Društvo je razširilo svojo dejav- nost t".'di izven Ptuja, kjer so bili organizirani avto-moto krožki okrajnega avtoprevozniStva. Taki krožki so bili v Kidričevem, Cir- kulanah, Leskovcu m v Sredlišču. Tojajnike je drtu^tvo šolalo s svo- jimi vozili. To šolanje in šolanje v Ptuju nista bili edini obreme- nitvi društva v tem času. Društvo je moralo svoja vozila vključi'td v raizne prevoze za družbene orga- nizacije, zlasti v času raznih od- kupov, volitev, obiskov na terenu. Društvo je vse uspešneje delovalo in premagovalo težave in tako je želo vedno več priznanj. Najhujšo preizkušnjo je moralo društvo pre- stati v letu 1951, ko je ostalo brez šolsikega vozila in s kupom dol- gov. Naslednje leto je bilo za vož- njo usposobljeno tovorno vozilo Ford, z izkupičkom od opravljenih prevozov pa so bili poravnani ne- kateri, že več let stari računi. Kmalu nato ie Mestni ljudski od- bor dovolil sedanje prosrtore, kjer si je društ-^'o ui^ilo delavnico, učilnico in garaže, občins'ki odbor pa je društvu pomagal še z znatno denarno podporo. Nekateri krožki so se osamosvojili in organizirali lastna društva in tako razbreme- nili AMD v Ptuju. Vendar je še osttalo mnogo te- žav. ena od teh je bil tudi pisani šolski vozni park, saj so se tečaj- nici vadili na vozilih vseh vrst in znamk, od taifre. škode. opTa for- da, opel blitza, hanea Loyda. pu- cha in eara do gillerija, le kdo bi se spomnil vseh imen?! Vprašanje zase je bilo vzdrževanje vse te piisane množi c vozil, odkrivanje potrcfbnih nadomestnih delov in še kaj. Kljub vsem težavam, kljub dol- govom, ki so stalno lebdeli nad društvom, se je razvijalo naprej, ra2airilo svoje naloge, odigravalo tudi svojo družbeno vlogo. Pri šolanju voznikov motornih vozil je bilo od leta 1964 do danes opravljenega mnogo dela. Izpit za voznike motornih koles je opravilo 1476 kandidatov, za osebni avtomobil 1734, za tovorni avtomobil 225 in za traktor 150. Tako je bilo usposobljemh eku- I>aj 3585 kandidatov za voznike motornih vozil, poleg tega pa je društvo isdalo še 2486 potrdil o znanju prometnih predpisov mo- pedistom, ki so opravili pred dru- štveno komisijo ustrezni izpit. Poleg šolanja voznikov motornih vozil je društvo prirejalo za svoje članstvo izlete, predavanja iz pro- metne vzgoje, 'filmske predstave, prometne akcije za vas, apretnost- no-ocenjevalne vožnje, hitrostna tekmovanja, pionirska tekmovanja iz znanja prometnih predpisov, opravilo je tudi tečaje z^ usposab- ljanje pionirjev-prometnih milič- nikov. Članstvo je sodelovalo v vseh zveznih vožnjah, ki sta jih ■priredila Avto-moto zveza Slove- nije in Jugoslavije. Razstavljalo je na treh okrajnih gospodarskih razsitavah, sodelovalo s svojimi člani na vseh prireditvah in tek- movanjih, ki so jih priredila so- sednja avio-moto društva, sodelo- valo pa še na raznih mnogih 'pri- reditvah in proslavah, kjerkoli in kadarkoli je bilo to potre'bno. Z lastno dejavnostjo in brez po- membnejših denarnih podpor sije društvo ustvarilo primeren vozni park, uredilo učilnico, garaže in serviisno delavnico, vse s potreb- nim orodjem in potrebno opremo in tudi s sodobnimi učnimi pona- zorili. Društvo v preteklih letih ni de- lovalo samo na ožjem ptujskem območju, temveč je posredovalo svoje organizacijske in delovne izkušnje tudi izven občine Ptuj. Dvajset let obstoja, dvajset let dela! Se enkrat moramo ponoviti, kar smo že v začetku povedali: Dvaj- set let res ni dolga doba, toda ko- liko bogastva je lahko vsebovane- ga v tako dobo! In za AMD Ptuj, ki je vzklilo in se razraslo na plodnih tleh dobre volje in požr- tvovalnosti prvih, ki so društvu utirali pot, moramo reči, da je bila dvajsetletna doba zelo bogata in, da je društvo pravilno opravilo svoje eitrokovne in družbene na- loge. MF Z zbora AMD Ptuj Pionirska tribuna PRI TOPLI PEČI Rad imam poletje in vročino. Ko naigram z žogo, oblečem ko- palke in skočim v vodo. S prija- telji se lovim in potapljam. Tudi jesen in za njo zima nam pri- našata veselje. Ko mrzel jesenski veter pobere zadnje pisano listje, se nestrpno oziram v oblake m težko čakam prvih snežink. Ko sneg pobeli narajvo, pripnem smuči in se spuščam po hribu v dolino. Ves premočen in utrujen pridem domov. Takrat mi je naj- ljubša topla peč. Zlezem nanjo, v roko pa vzamem knjigo pravljic. V prostem času igrava s sestro razne igre. Na,ipogO!rtejša je »Člo- vek, ne jezi se-c<. Pri tej tudi več- krat goljufamo. Ko smo nekoč igrali, sem skoraj pri vsakem pre- miku šel za eno ali več točk da- lje, kot bi smel. Takrat sem sicer zmagalj ali pozneje so me odkrili in so oni igrali skupno, meni pa so, če KO le mogli, škodovali. Zato sem večkrat izgubil, kot zmagal. Pri topli peči rad paslušam radio in gledam ple,s snežink. Zelo sem srečen, kadar se ves premočen lah- ko zatečem k topi ipeči. ki se je v poletju niti ne spomnim. Dušan Pemek. VT. razred osn. šole Majšperk ZIMA SE POSLAVLJA OD NAS Vsak človek se veseli pomladi, posebno starčki in ptičke. Letos se zima še ni poslovila. Travniki in njive so sicer že ozeleneli, kmetje pa pričeli delati na poljih in v vi- nogradih. Sadjarji čistijo v sadov- njakih sadno drevje, vinogradniki pa v vinogradih režejo vinsko tr- to. Najbolj pridni tudi že koplje- jo. Spomladanska cvetice so že po- kukale iz zemlje in naznanile pri- hod pomladi. Vsak dan hodim na- birat zvončke, prve znanilce po- mladi. Tudi trobentice in mačice sem že natrgal in iz njih napra- vil šopek. Zelo se veselim F>omladi, saj se bom lahko igral v naravi in na to- plem soncu. Emi Blažič, 5. b raz., osnovna šola Polenšak D^n žena Osmega marca je dan žena. Otroci čestitajo svojim mamicam. Na ta dan smo se spomnili Supar- jev^ mame. Šli smo na pokopali- šče. Nesli smo na grob prvo pomla- dansko cvetje. Ob grobu nam je tovarišica povedala, da je Supar- jevi mami v taborišču umrl sin in kako je skrbela za partizane, ko so imeli pod skednjem tiskarno. Peter Jager, III. razred, Ptuiska gora DOBRO HIGI.IENSKO IN TEH- NIČNO VARSTVO — VISJA PROIZVODNJA (Nadaljevanje s 4. strani) ' stev, ki so vedno na razpolago. Za osebna zaščitna sredstva je bilo skupno izdanih nad 63 mili- i jonov starih dinarjev in znaša ' skupna vsota, ki jo je podjetje i izdalo v te namene, nad 333 mi- i lijonov starih dinarjev. Podjetje torej res skrbi za varstvo svojih delavcev, le da bo moral vsak proizvajalec še več skrbeti za svoje osebno varstvo in za varst- vo svojih tovarišev. Meško France Praznovaciie dneva žena v Dornavi Kakor povsod so tudi v Dor- navi proslavili 8. marec — dan žena. Čeprav je bilo tn dni po- zneje, 11. marca 1966, v soboto zvečer, je vendar bil ta večer najbolj primeren, ker so med tednom ljudje na vasi preveč zaposleni irTse ne bi mogli v ta- kem številu udeležiti proslave ob drugem času. Alojz Mikša je žene in matere prisrčno pozdravil ter nakazal pomen 8. marca. Poudaril je, da je to praznik vseh mater in žena. Mladinski aktiv je uspešno so- 1 deloval in izvedel svoj program. Bil je tako bogat in pester, da so bile žene in matere prav pre- senečene. Ni bilo žene in mate- re, ki se ji ne bi med izvajanjem programa zrosilo oko. Možje so na prireditvi po pro- gramu pogostili svoje žene in matere ter jih razveselili s pri- jetno godbo. Tako so se žene in matere v Dornavi prijetno počutile in praznovale svoj dan. Šolo na Pclenšaku jc treba prebeliti Osnovna šola Polenšak je bila zgrajena v prejšnjem stoletju in ' razjeda njeno zunanjost zob časa. Ponekod so zidovi okrušeni in I vlažni. Zunanjost šole bo treba v najkrajšem času popraviti in zi- j dove prebeliti. Tudi na strehi ni vse v redu. Nekatere strešnike bo i treba camenjati in popraviti luknjaste žlebove. 1 Vsa vprašanja borcev IMOV še niso rešena Komisija za vprašanja borcev NOB pri izvršnem svetu skup- ščine SRS v Ljubljani je sklicala predsednike komisij za vprašanja borcev NOB pri občinskih skupščinah ua posvetovanje predsed- nikov 26 občinskih komisij z območja bivšiii okrajev Celje in Ma- ribor, ki je bilo 17. marca 1966 v Mariboru v Domu družbenih organizacij v zvezi z izvajanjem ukrepov za izboljšanje material- nega položaja borcev NOV v 1965. letu ter z drugimi vprašanjL Pred tem posvetovanjem je seznanila komisija občinske skupščine z ugotovitvami o osebnem dohodku zaposlenih borcev, upokojenih borcev, pri- znavalninah, zdravstvenem var- stvu kmetov borcev NOV, inva- lidninah družinskih invalidskih upravičencev in invalidskem dodatku, stanovanjskem vpra- šanju borcev, položaju družin in otrok padlih in no vojni umr- lih borcev NOV. Te ugotovitve veljajo za vseh 62 občin v Slo- veniji in sicer, da je bil v vseh teh ozirih dosežen v 1965. letu znaten napredek ob angažiranju znatnih družbenih sredstev, da pa še vedno niso izkoriščene vse možnosti iz republiških pred- pisov. Preskrbljenost upokojen- cev in zaposlenih borcev se je znatno izboljšala, nekoliko pa še zaostaja skrb za kmete bor- ce in njihove svojce. V republiki Sloveniji je bilo v 1965 porabljenih za izboljša- nje materialnega položaja bor- cev n.8 milijard starih dinar- jev. Od tega odpade na sred- stva občinskih skupnosti in de- lovnih organizacij 4,8 milijar- de, republiške skupnosti 3,5 mi- lijarde, ostalo pa na obveze iz zveznega proračuna. Za prizna- valnine je bilo porabljenih 1,017 milijonov, za zdravstveno zavarovanje kmetov borcev 73 milijonov, na pokojnine bor- cev 7.572 milijonov, na doda- tek za zaposlene udeležence NOV 450 milijonov in za ure- janje stanovanjskih vprašanj 4.760 milijonov dinarjev. Med 62 občinami v Sloveniji sta občini Ormož in Ptuj med občinami v Sloveniji, na kateri je odpadlo 1965. Ifeta od skup- nih 448.218.574 din za dodatek za zaposlene borce razmeroma mali znesek, in sicer skupno 3 milijone din (na vsako po 1,500.000 din) iz republiških in zveznih sredstev. Za obe občini je predvideno za 1966 skupno 4,500.000 din za 37 upravičen- cev od skupnega števila v repu- bliki 5.319. V občinah Ormož (14) in Ptuj (93) se suče prizna- valnina m^ 5.000 in 21.000 din. Le pri 16 občinah dosega najviš- ja 16.000 din, pri ostalih pa do 30.000 din. V letu 1966 bi naj porabili občini Ormož in Ptuj v ta namen 18,900.000 din, med- tem ko sta porabili lani v ta namen le nekaj nad 11,200.000 din. Od skupnega števila zavaro- vancev borcev 27.517 v Slove- nij: jih je v občini Ormož 250, v občini Ptuj pa 953. Od tega je v občini Ormož 71, v občini iPtuj pa 265 proizvajalcev; v Sloveniji jih je vseh skupno 8.274. Od skupnega števila in- validskih upravičencev, oseb- nih in družinskih 31.453 jih je v občini Ormož 198, v občini Ptuj 534. Invalidski dodatek prejema v obeh občinah skupno 164 upravičencev. Za nezaposle- ne borce grajena stanovanja so porabile občine v 1965. letu 2.705,989.000 din, in sicer za 448 stanovanj. Za otroke padlih in po vojni umrlih borcev je pre- jelo denarno 'pomoč v občinah Ormož in Ptuj v 1965. letu 11 družin, nekaj dijakov pa šti- pendije v višini od 10.000 do 18.000 din. V primerjavi z drugimi •ob- činami v Sloveniji, ki imajo po- pisano večje število borcev in tudi večje število borcev, ki pre- jemajo dodatek in priznavalni- no, pomoč itd., sta občini Or- mož in Ptuj v skupini z nižji- mi števili, čeprav sta si prizade- vali upoštevati vse, ki jim skup- nost dolguje svojo pozornost in pomoč v smislu zakonitih dolo- čil. So pa še povsod nerešena vprašanja, ki jih komisije spro- ti rešujejo. Zato je bilo tudi skli- cano posvetovanje, ki je imelo namen zbrati priporočila za najboljše rešitve, VJ. VABIMO SLIKARJE AMA- TERJE K SODELOVANJU Komisija za kulturo pri Ob- činskem sindikalnem svetu Ptuj in programski svet de- lavskega kluba >Franc Kram- bergerc Ptuj organizirata ob prvem maju likovno razstavo slikarjev amaterjev iz občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Va- raždin. Likovna razstava bo v dvorani na Magistratu v času od 29. aprila do 10. maja 1966. Slikarje amaterje vabimo, da s svojimi deli sodelujejo na razstavi. Vsi, ki želijo razstav- ljati, naj to sporočijo komisiji za kulturo pri Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj do 1. apri- la 1966. Podrobnejše informacije bo- do slikarji amaterji prejeli na seji komisiji za kulturo, ki bo v ponedeljek, 21. marca 1966, ob 18. uri v delavskem klubu >Franc Kramberger« v Ptuju, na katero so vljudno vabljeni! OBČNI ZBOR SVOBODE VARAŽDIN Jutri, 19. marca 1966 bo v Varaždinu 61. redni letni občni zbor delavsko prosvetnega dru- štva >Svoboda< Varaždin, na katerega so povabili tudi pred- stavnike ptujske >Svobode< in pevskega zbora, pevski zbor. Svoboda Varaždin je s svo- jimi sekcijami dobro znana prebivalcem ptujske občine s svojimi številnimi in kvalitet- nimi gostovanji v Ptuju, v Jur- šincih, v Kidričevem, v Goriš- nici in na Ptujski gori. Ob njihovem občnem zboru jim delovni ljudje ptujske ob- čine pošiljajo prisrčne pozdra- ve in najlepše želje, da bi tudi v bodoče dosegali tako lepe uspehe kot doslej pri ustvarja- nju kulturnih dobrin. UVEDENA PRAVNA POMOČ Z letošnjim 1. marcem je Ob- činski sindikalni svet Ormož uvedel pravno pomoč za zapo- slene v občini. Pravna pomoč je brezplačna, namenjena je de- lavcem. Pravno pomoč bo nu- dil predsednik Občinskega sodi- šča Ormož JERNEJ VRHUNEC vsak petek od 15. do 17. ure. Pravna pomoč bo dajala pri- poročila delavcem in delovnim organizacijam, sprejemala in pi- sala bo tožbe, obravnavala de- lovne spore in nudila bo tudi vse druge oblike pravne pomo- či. Na območju občine Ormož večkrat prihaja do kršitve za- kona o delovnem razmerjxi. Pravna pomoč bo zainteresirala člane sindikata, da se delovni spori pravočasno in pravilno re- šijo. Člane sindikata bo sezna- njala z delovno zakonodajo in s pravicami ter dolžnostmi. KLUBSKI VEČER GRČIJA - DEŽELA ZGODO- VINE IN UMETNOSTI Programski svet Delavskega kluba »Franc Kramberger« pri- redi v ponedeljek, 21. marca 1966 ob 19. uri v Delavskem klubu v Ptuju, Ormoška c. 2, klubski večer, ki bo posvečen zgodovini in umetnosti prija- teljske Grčije. Predaval lao znani predava- telj iz Narodnega gledališča »Avgust Cesarec< iz Varaždina, tovariš TOMISLAV JAGACIC o temi: »Grčija — dežela zgo- dovine in umetnosti.« Predava- nje bo spremljalo sto barvnih diapozitivov, ki bodo udeležen- cem približali zgodovino in umetnost Grčije. Na klubski večer vse občane vljudno vabi Programski svet Delavskega kluba »Franc Krameberger« Ptuj Upravni odbor gostinskega podjetja HALOSKI BISER, Ptuj, razpisuje delovno mesto» poslovodfe v obratu gostilna Markovci POGOJ: kvalificiran gostinski delavec z večletno prakso. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Rok za prigla- sitev do 31. marca 1966. UO gostinskega podjetja HALOSKI BISER Ptuj Si ran 4 TEDNIK — petek, 18. marca 1966 Stran 6 @ ŠPORT O NOGOMET v četrtek, 10. marca t. L, je go- stoval v Ptuju član II. zvezne lige zalaod Maribor in odigral z doma- čo Dravo prijateljsiko nogometno tekmo. Po lepi zmagi Maribora v tekmi z Borcem iz Banjaluke je Maribor zagiral nepričakovano sla- bo in neučinkoviito. Sicer pa po- glejimo, kakšno eki.po je poslal trener Mari'bora Simunič na igrišče: Vabič, Simeunovič, GrlocL, Sopič, ToUč, Košak, Balent, Klančnik, Cule, Markovič, BinkovskL Trener Drave Eferl pa je tako sestavil enajsterico: Kolarič (Ivartnik), Ljubeč A., Vuletič, Lipavšek, Kranjc, Emeržič, Korošec, Kore- njak, Ljubeč T. (Nežmah), Kosta- njevec, Perger (Ljubeč P.). Po precej živahni igri je zma- gal Maribor z 2:1 z zadetki, ki sta jih dosegla Markovič 2 za Maribor in Emeršič za Dravo. Sodil je Vo- grineič sicer zelo dobro, vendar je nekoliko prestrogo prisodil naj- strožjo kazen v korist drugoligaša. V četrtek, 16. marca, je vrnila Drava obi.sik Mariborčanom na sta- dionu Matriibora v Ljudskem vrt-u. Drava - telezničar (Mb) 2:3 (1:2) v povratni nogometni tekmi je bil uspešen mariborski Železničar s 3:2 in se tako oddolžil enajste- rici Drave za nedavni poraz na Poljanah 1:2. Nogometaši Železni- čarja so že bili v vodstvu z 2:0, vendar so domači izenačili z za- detki Korenjaka in Nežmaha. Mi- nuto pred koncem tekme i>a je dosegel zmagoviti zadetek najbolj- ši igralec gostov Breznik iz pro- stega strela. Zadetku je pripomo- gel nekoliko vratar Drave, ki je slabo posredoval. Sicer pa so na- padailci obeh ekip zapravili vrsto ugodnih priložnosti za zadetek. Omeniti moramo, da enajsterici nista pokazali nogometa, dostoj- nega ravni SNL oziroma SCN''".. Posebno domači se niso posebno izkazali. Sodnik Sčurič iz Kidričevega je sodil z napakami pred okrog 200 gledalci. Drava je nastopila v tej posta- vi: Kolarič (Ivartnik). Ljubeč A., Vuletič, Ljubeč T., Lipav- .šek, Kranjc, EJmesršič, Korošec. Korenjak, Nežmah, Ljubeč T. (Perger), Ljubeč P. (Bogdanovič). Manjkal je Kostanjevec, ki je ne- koliko poškodovan, vendar bo do spopada z Mejnikom v Svečini okreval V NEDELJO, 20. MARCA, START V SNL IN SCNL V nedeljo, 20. marca, pojdejo enajsterice v Slovenski nogometni ligi in v obeh conskih ligah v bor- bo za točke spomladanskega dela sezone 1965/66. Aluminij bo gostil na svojem igrišču MURO iz Murske Sobote in gotovo pobral ves izkupiček. Enajsterica Drave pa potuje v Svečine, kjer bo gost Mejnika Ostali pari: Šoštanj : Nafta v Šo- štanju, Kovinar : Fužinar na Te- znem, Radeče : Olimp v Radečah, Konjice : Grafičar v Konjicah, Oj- strica iz Dravograda bo prosta. ROKOMET V soboto in v nedeljo, 12. m 13. marca, sta gostovali v Ptuju roko- metni ekopi GSV in POST iz so- sednje Avstrije in se pomerili z Dravo na stadionu ob Ormoški ce- sti. Preden bomo govorili o pred- stavah, naj omenimo, da omenjeni avstrijski ekipi ter HC iz Celov- ca sodelujejo skupaj z Dravo, ma- riborskim Branikom in Partizanom iz Slovenj Gradca v mednarodnem tekmovanju za pokal Štajerska Igralci Drave so bili uspešni oba- krat in so zmagali povsem zaslu- ženo proti povprečnim ekipam. Poglejmo izide: DHAVA-GSV 19:14 (12:7) V prvi tekmi v soboto zvečer je Drava zmagala povsem zasluženo proti znanemu nasprotniku, ki je bil v Ptuju že večkrat, tudi Ptuj- čani so bili v gosteh v Avstriji. Sedmerica Drave, ki je nastopila v sestavi: Magdalene, Cimerman, Kovač. Jurkovič, Rozman. Strašek, Gašperšič, Cernezel, Hojnik, Ši- menc in Kajnik, je brez velikih na- porov premagala sicer borbene go- ste, ki pa očitno niso navajeni na majhno igrišče. Največ zadetkov je dosegel Rozman — 7. Sodil je Zvan iz Maribora, solidno. DRAVA-POST 24:19 (11:8) Druga zmaga v nedeljo dopol- dne je bila izvojevana v identični igri kot prejšnji večer, z ne pre- velikim naprezanjem s strani mo- dro-bele ekipe. Domačini so sicer nastopili v isti postavi kot dan poprej, le da smo videli na asfaltu neprenehoma iste igralce. Zopet je bil najuspešnejši igralec Rozman s šestimi zadetki, 5 golov pa je do- segel Jurkovič. Pred kakšnimi 100 gledalci je sodil Zvan. Težko pričakovane tekme med ženskima sedmericama Drave in mariborskega Branika žal ni bilo, saj Mariborčanke niso prispele in smo tako bili priče le treningu mlade ptujske ekipe. Mnogi so ra- zočarani zapustili areno, saj m bi- lo v njej odlične Mire Jasič in so- igralk. KOMENTAR K »REVIJI ROKOMETA« Pod gornjim naslovom je bilo najavljeno gostovanje solidnih ro- kometnih ekip v Ptuju v prejšnji številki Tednika. Za razliko od teh tekem smo gledali le dve in še ti sta se precej razlikovali po objavi in programu; skromno število vne- tih privržencev rokometa je prišlo v nedeljo dopoldne na stadion Dra- ve, da bi si ogledali srečanje z ne- znano ekipo POST iz Graza — te- kma je bila najavljena za 15. uro popoldne. No, pa nič hudega! Saj so naši fantje zmagali. Ko smo že pri igralcih, naj ne pretiravamo. Če trdimo, da sta obe ekipi zelo slabi (prav je imel Jur- kovič, ko je povedal: »V dveh dneh dva naporna treninga), GSV in POST sta zelo slabi, morda za- to, ker je v Avstriji še mrtva se- zona, nekoliko pa se jim pozna, da jim je veliki rokomet bolj znan. Bolje bo, če zapišemo nekaj o »naših fantih« — igralcih Drave v »modro-belih« dresih. Ko smo že pri dresih, naj vam zaupamo, da smo opazili s svojih sedežev, da so imeli nekateri igralci Drave na majicah tudi po več odprtin, ki so vzbujale videz, kot da so raztrga- ne. Kovačeva majica je tako zija- la, da smo razločno videli kurjo polt na njegovem telesu — nedo- stojno »revijo rokometa«! In kako so igrali rokometaši Drave? Vratar Magdalene je nekoliko razočaral, obranil je sicer nekaj močnih strelov, vendar so bile ne- katere napake pregrobe. Gašperšič je prišel v formo — vendar žal mora v JLA, dosegel je nekaj lepih zadetkov, v obram- bi pa igral precej ostro. Cimerman v napadu prepočasen, v obrambi pa sila indolenten. Dirigent, kapetan m trener — duša ekipe Strašek, pa je igral obe tekmi v prizadevanju, da bi zaigral kar najbolje, vendar ni uspel. Ne more on sam biti igra- lec in hkrati trener na tekmah — ne sme si privoščiti menjave igral- cev, če je on sam v igri (primer: ko je igral Simen^ na krilu, je na- pravil trener tri grobe napake za- pored — rezultat: Šimenc je mo- ral zopet med obrambne igralce). Se najbolj sta ugajala hitri in prodorni Rozman ter ostri (včasih celo nekoliko preveč) »bombarder« Jurkovič. Bila sta najuspešnejša strelca modro-bele ekipe, vendar bi jima zamerili le-to, da je prvi mnogo preveč soliral, drugi pa streljal takrat, ko mu ni šlo najbo- lje, v ugodnih položajih pa poda- jal in kompliciral. »Igralec na čr- ti« Kovač je vse premalo zaposlen in tako je s a ekipo nepotreben, če- ravno je ta Igralec dosegel odločil- ne zadetke s kazenske črte — seve- da z dobrimi podajami soigralcev. Ostali igralci so premalo igrali — na primer Kajnik sploh ni nasto- pil? Kdaj bo — morda proti Šo- štanju, ko bo šlo za točke? Tukaj je bilo moč videti njegove trenutne sposobnosti. Igra celotne ekipe je vse preveč statična, igralci še ne obvladajo okroglega usnja (bila je tudi spolzka žoga, predvsem v so- boto). Pri takšni igri zavisi skoraj vse, vsak zadetek od strelov od da- leč. S takšnim načinom igre pa ne moremo pričakovati kaj več kot jalovih zmag, morda pa celo hude poraze. Čeprav je zasedla sedmerica Drave prvo mesto po končanem jesenskem delu SRL, ima še vedno veliko možnosti za končni uspeh, vendar nanogo zavisi od priprav in treningov pred začetkom. Mnogi se pohvalno izražajo o delu mla- dega in prizadevnega trenerja Ni- kolaja Strašeka, vendar bi morali počakati človeka, ki bi ga dostojno zamenjal na tekmah, ko bi moral biti trener le igralec in niČ več. S kakšnimi težavami se sreča tre- ner kot Igralec na igrišču je ome- nil najbolje trener trboveljskega Rudarja Anton Bašič: »Napaka trenerja-igralca je 5-krat večja kot napaka katerega koli igralca v igri.« NK Rojstva, poroke in smrti na območju Matičnega urada Ptuj Rodile so: Viijemina Kozel, Stanošina 4 — Valerijo; Otilija Škregiilj, Zasavci 13 — Bran- ka; Marija Petek, Runeč 5? — Marijo; Jožefa Vek, Zg. Jabla- ne 26 — Jožefo: Katarina Hor- vat, Razkrižje 54, Ljutomer — Darjo; Alojzija Zinko, Rado- merščak 12, Ljutomer — Ro- mana; Štefanija Tur k, Maj- šperk 7 — Aleksandra; Marija Poljanec, Dornava 20 — dekli- co; Jožefa Štuhec, Koračice 77 — Miroslava; Marija Brglez, Kidričevo 5 — Liljano; Neža Krajnc, Brezovec 6 — Jožico; Marija Baklan, Sp. Jablane 16 — dečka: Neža Haložan, Volk- merjeva 1 — deklico. Umrli so: Elizabeta Marin, Ljubljana, Ob zeleni jami 1, roj. 1908, umrla 8. marca 1966; Terezija Rihtar, Zagorje 21, Tomaž, roj. 1915, umrla 10. mar- ca 1966: jože Cavnik, Mladin- ski zaščitni dom Dornava, roj. 1957, umrl 12. marca 1966; Kari Jelinek, Ob Grajeni 2-a, roj. 1886, umrl 12. marca 1966. TAP Ptuj med prvimi podjetji z novim statutom Osnutek stajtuta TAP Ptuj obsega 94 strani in 252 členov Že ob sestavljanju osnutka sta- tuta je bila komisija delavskega sveta v stiku z oddelkom za upravno pravne zadeve pri ob- činski skupščini Ptuj. tako da je besedilo nekaterih članov vskladila s priporočili tega od- delka. V statutu je posebno poglavje o delovnih razmnerjih, do po- drobnosti pa bodo določila tega poglavja obdelana v posebnem pravilniku o delovnih razmerjih. Tako bodo vprašanja s tega področja širše raztolmačena in lažje razumljiva zaposlenim v tovarni. Sestavni del tega pra- vilnika bo tudi pravilnik o od- govornosti zaposlenih v delov- ni skupnosti, po katerem bodo lahko zaposleni uveljavljali svo- je pravice po pristojnostih, ki dobijo s pravilnikom tudi svoje mesto v skladu z zakonitimi do- ločilu Zbora občinske skupščine Ptuj se bosta na seji nedvomno najdalje zadržala pri tistih do- ločilih, ki so narekovala vskla- ditev statuta z novimi zakoniti- mi določili, pa tudi pri pripom- bah načelnika oddelka za upravno pravne zadeve pri skupščini. Ta oddelek si je pri- dobil pri pregledovanju osnut- kov statutov gospodarskih orga- nizacij najboljši pregled nad upoštevanjem vseh zakonitih določil, ki so vplivala na sestavo novih statutov. V. J. Oglašujte v Tedniku OBVESTILO Krajevna skupnost Ormož, odbor za ureditev pokopališča Hum obvešča vse občane s to- zadevnega področja, da bo spo- mladi leta 1966 pričel z delom na preureditvi humskega poko- pališča. Zato naproša vse last- nike grobov, ki še niso prijavili svojih naslovov imenovanemu ©dboru. da to store v roku 30 dni od dneva tega obvestila, vendar najpozneje do 10. aprila 1966. Prijave sprejema ZADRA- VEC Pavel, Loperšice št 48, in sicer vsako nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne. Grobovi, katerih lastništvo ne bo ugotovoljeno do določenega roka, se bodo sma- trali kot zapuščeni in bodo ot)j preureditvi pokopališča izrav- j nani. Spomenike zapuščenih i grobov bo odbor prodal na javni dražbi, denar pa uporabil za preureditvena dela. Krajevna skupnost Ormož Odbor za ureditev pokopa-; lišča — Hum pri Ormožu