12. štev. December — 1892. Letnik XV. (boiii MM Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo Jeto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. BO kr. Vmlništvo in upravništvo je v hišiKatoliškega društva rokodelskih pomočnikov", Poljske ulice št. 10. Kritične opazke spisu „Glasbena doba 16. stoletja in Jakob Gallus".** (Spisal J. Mantuani). Pod tem naslovom spisal je g-. X. v spomin tristoletnice Gallus-ove v „ Ljubljanskem Zvonu" v 7. zvezku, str. 429—433 in 8. zvezku str. 493—500 črtico, rekel bi zgodovinsko - estetično. Odkritosrčno smo se tega razveselili; to je dokaz, da se v nas Slovencih tudi resno misli in da se je začelo gibati tudi na glasbeno - zgodovinskem in umetnostnem polji. Gospod pisatelj se je pokazal v tem spisu praktičnega strokovnjaka; kjer koli se oslanja njegova sodba na autopsijo ali sploh na lastno skušnjo, je vedno jasna, jedrnata in resnična. Drugače pa je z zgodovinsko stranjo. Natančno poznavanje glasbene zgodovine je pri tem gospodu Ahilejeva peta. Mi Slovenci nismo še prenasičeni dlakocepskega slovstva; hvala Bogu! — Zato pa tudi lahko še. utrpimo osobito na podučnem polji nekritično-listkarskih spisov. Pri takih priložnostih nas ne sme voditi znani generalni pardon: „Ut desint vires — tamen est laudanda voluntas". Najboljša ..voluntas" zakrivi često največ nevednosti in zasmeha. Kadar se g. X. poda na zgodovinsko polje vselej se mu kaj ponesreči. Vže v uvodu (str. 4-29) se je zaletel. Ondi pravi o Gallusu: „ . . . mojster, kterega ves glasbeni svet za Palestrino, WilIaertom, Lassusom in Gabrielijem prišteva najduhovitejšim in najplodnejšim glasbenikom 16. stoletja". To je lokacijska lestvica ki je najprej napačna, — potem pa brez zaslombe. Noben glasbeni zgodovinar te lestvice do sedaj ni bil porabil, najmanje pa ves glasbeni svet. Primerjalne točke med tu navedenimi posamezniki so tako različne, da se prav za prav niti dobro primerjati ne morejo. A pustimo to; substrat za primerjanje dobi se vedno — če tudi malo bolj po sili. Dokazati hočem na tem mestu le eno stvar, kar se da s številkami predočiti. Znano je dosedaj da je Lassus razmerno najplodovitejši glasbenik 16. veka. On je plodovitejši nego Willaert, Palestrina in Gabrieli. S c h mi e d h a m me r naštel je 2337 skladeb. A uže D e 1 m o 11 e in po njem B a u m k e r pravita, da so nekatere skladbe dvakrat štele. Eitner dal je natančen zaznamek vseh tiskanih skladeb Lassusovih. Teh šteje samo 1319 z različnim tekstom. Rokopisnih, netiskanih kompozicij — pravi Eitner — ni; ali če bi katera kje bila, gotovo ne prihaja v poštev za razmerje. (Prim. Monatsh. f. M. G. 1874). Izmed teh 1319 skladeb jih je pa 61 dvakrat porabljenih le za različne tekste. Ce torej odštejemo še teh 61 od 1319 ostane nam 1258 pristnih skladeb. Rojstno leto Lassusovo ni do cela dognano; nekateri pravijo — in to je večina — da je bil rojen 1520., nekateri novejši pa trdijo 1532. Dokazano še ni, niti eno, niti drugo. Dokler nimamo dokazov zoper prvo trditev, jej bodemo verjeli, ker se da tudi po njegovih potovanjih nekaj sklepati-Recimo, da je začel Lassus skladati še le 1. 1540., torej kot 20 letni mladenič, in je skladal do 1. 1593., — kajti 14. junija, 1594 je umrl - mu s tem prisojamo 53 let delovanja. Po tem takem pride povprek na jedno leto 23-6 skladeb. Gallus je bil rojen I. 1550., umrl je 12. julija 1591. Bil je torej dobro 40 let star, recimo 41. Da ostane razmerje isto postavimo tudi njemu začetek skladanja v I. 1570. torej v 20. letu njegove dobe. Ostane nam torej 20 let delavnosti Gallusove. Dosedaj je najdenih 585 skladeb iz-vestno Gallusovih; potem pride torej povprek na eno ieto 29'2 skladeb. Oprti na ta dokaz s številkami smelo trdimo, da je Gallus razmerno -- ne absolutno — najplodovitejši skladatelj in da presega celo občudovanja vredno plodovitost Lassusovo. Če se pa dokaže, da je Lassus rojen 12 let pozneje kot je sedaj občno mnenje, potem je Gallus prvi za Lassusom, da, malone v isti vrsti, kajti razmerje po danih premisah razlikava se samo za 1-43 med obema. Torej Gallusu nikakor ne pristoji šele peto mesto. O njegovi duhovitosti v skladanji tukaj ne bodemo pisali posebne disertacije; označil jo je g. X. sam proti koncu svojega spisa jako duhovito, jedrnato in točno. Škoda je res, da je g. X. take dolge stranske ekskurze začenjal. Precej po tem činu o Gallusovi lokaciji beremo drugo trditev: „Do 15. stoletja sploh ni moči govoriti o takošni glasbi, da bi jo upravičeno imenovali resnično umetnost v denašnjem pomenu te besede, nego prejšnja stoletja poznajo namesto nje zgolj nekakšno glasbeno učenost, oprto na jedni strani na Gregorijansko cerkveno petje, po drugi strani pa na narodno pesem, ki si je šele iskala svojega pota" i. t. d. Tako torej ! Kaj pa smatra g. X. pravo umetnostjo? Ves gregorijanski koral je prava umetnost, na kateri stoji vsa glasba do - malone — srede 17. veka. A g. X-u je resnična umetnost le mnogoglasje. In vendar sam trdi da je »glasbena učenost" oprta na »Gregorijansko cerkveno petje, po drugi strani pa na narodno pesem, ki si je šele iskala svojega pota". S tem pritrjuje implicite, da je bila tudi pred glasba resnična umetnost, ki se je praktično gojila. Če je glasba za »učenost" podlaga, mora biti razširjenejša nego disciplina. Slovnica je »učenost" ki se opira na širno podlago živega jezika. Brez jezika ni slovnice, brez prave resnične, žive umetnosti ni niti »glasbene učenosti". In kako čudno, kako nelogično čuje se sklep, da je narodna pesem iskala si šele pota, a da je vendar bila podlaga »glasbeni učenosti". To je naravnost nezmisel. Naj pred bi imenoval to pesem ne narodno, temveč ljudsko. To ni vse jedno; »ljudska pesem" je širši pojem in ima v sebi tudi narodno pesem. Razven narodnih pesmi imamo tudi v ljudstvu navadnih pesmi, ki pa niso narodne. Ljudska pesem si pa ne išče dolzega pota; kar se ljudstvu dopade to sprejme; dokler si pa umetnost šele išče pota, bodisi vže ljudska pesem, bodisi kaj druzega, ne more biti nikedar podlaga ali zaslomba »učenosti". To so samo logični protidokazi. A s tem nismo še pri kraji. Razširna literatura kaže nam, da je cvela ta umetnost, res živa umetnost tudi pred 15. vekom. Te literature -seve g. X. ne pozna. Ni greh, če omikanec ne pozna zadevnega slovstva; zaradi tega ga vendar moramo čislati kot omikanca; tudi ni napaka, če praktik - strokovnjak ne ve za-njo; gotovo ostane le praktik, strokovnjak in umetnik. A če kedo piše očitnosti namenjene obravnave, mora se seznaniti s slovstvenimi pripomočki; nikdo ni primoran verjati trditvam, — osobito takim, ki se po nelogični skladnji odlikujejo, — na samo smelo zapisano besedo. ______(.Dalje prih.) Glasba, cerkveno petje. (Poročal P. Hugolin Sattner na kat. sliodu v odseku za vedo in umetnost.) (Konec.) V velikih semeniščih je gregorijanski koral glavna stvar. Vsak liogoslovee mora znati vsaj najpotrebniše speve za sveto mašo, officium defunctorurn itd., ker to rabi izključljivo vsak. Koliko se da storiti v dveh urah na teden poleg tega, da ob času skušenj petje odpade, ni težko presoditi, Vspehi naših resolucij niso v naših rokah. Zatorej se za zdaj ravnajmo po starem geslu: „Clovek, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal", iščimo pripomočkov in priložnosti za glasbeno izobrazbo v dobrih pevskih in glasbenih zavodih. Tak zavod za glasbo je .Glasbena Matica", ki je zlasti zadnje leto pokazala, da zasluži najkrepkejšo podporo. Gallusov koncert zasluži, da se zapiše v kroniko .Glasbene Matice" z zlatimi črkami. Škoda, da je bilo le malokomu dano, prisotnemu biti pri tem koncertu. Prepričali bi se bili, kako divno lepa je stara klasična muzika. Vendar ste danes slišali pri ofertoriju eno točko, „Laus et perennis gloria", katera je gotovo vnela vsacega prijatelja umetnega cerkvenega petja. .Glasbena Matica" deluje z najboljšimi učiteljskimi močmi. Ta zavod tedaj priporočam slavnemu občinstvu, da ga podpira in svojo deco izroča lepo vrejeni Matični šoli. Ob sebi se ume, da borno .Glasbeno Matico" podpirali toliko časa, dokler imamo garancijo, da se po nji nikdar ne žali verski čut slovenskega ljndstva. To skrb tedaj izročimo slavnemu odboru. Za cerkveno glasbo imamo .Cecilijino društvo" ki ima res lep namen; daje že mnogo storilo za povzdigo cerkvenega petja, vendar ne najde potrebne podpore. Od ene strani delajo zapreke tisti, ki bi morali najbolj pomagati, in to nas je vsikdar jako bolelo. Od druge strani se nam očita, da izbacivamo iz cerkve narodno petje, naroden jezik, ko vendar damo vsakemu svoje: Liturgičnim slovesnostim liturgični — latinski jezik, kakor velevajo obredi: neliturgičnim domači jezik, kakor dovoljuje sveti prestol. Stvar je že tolikokrat in tako temeljito razrešena, da se mi res ne ljubi, dalje o tem govoriti. Kjer ni blage volje, tam je odveč vsak dokaz. Naši nasprotniki, kjer morejo, pri-vlečejo koga za lase, da nas ž njim tepo. Tako pokojnega Volčiča v knjigi Mohorjevi, lansko leto pa Potočnika pri slavnosti v Št. Vidu. Se ve, rajni se več ne oglašajo, sicer bi vam povedali, s katerega stališča imate presojati nje in njihova dela. Za Volčiča sem se oglasil v .Glasbeniku", bodi mi dovoljena le kratka beseda še za Potočnika. Letos sem slučajno dobil v roke .Offlcmm in Nativitate Domini etc. Anleitung zutn Gregorianischen Choral, zusammengestellt von Blasius Potočnik, Pfarrer. Laibach 1859", t.orej v dobi, ko pri nas o cecilijancih še ni bilo duha ne sluha. Ondi berem koncem zgodovinskega uvoda: .Nachdem in nnserern ilberbildeteden Jahrhunderte mit dem kirch-lichen Geiste auch alles vviirdevolle in der Kirchenmusik zu entschvvinden droht, und aufunseren KirclienchOren durch 1,'ingere Zeit mehr turkische als kirchliche Musik geberrsclit hatte, ist es wohl das erfreulichste Zei-c h e n, d a s s a u c h in d i e s e r H i n s i c h t, n a m e n 11 i c h in Deutschland, e i n b e s-serer Geist zu wehen anfangt, und es wird zur Beforderung eines besseren Kirchengesanges gewiss Vieles und G r o s s e s beitragen, wenn zuerst die Geistlichen und Kantoren zur besseren Kenntnis und grosseren Einilbung des Ghoralgesanges gelangen, za welchern Zwecke ein Scharflein beizu-tragen, gegenwart.ige Anleitung zum gregorianischen Chorge.sange be-stimmt ist". Jaz mislim, da se že iz tega malega da povzeti blagi duh Potočnikovih nazorov. Sa-pienti sat. Jaz imam upanje, da se bode mladi duhovni naraščaj navdušil za ceeilijanske ideje, ki ni nič druzega, nego pokorščina do cerkvene oblasti in spoštovanje cerkvenih določil. Vsaj toliko vas smem zagotoviti, da gg. bogoslovci pridno prebirajo v to stroko spadajoče spise, da se v govorih navdušujejo za to idejo, da so letos naročili, če se ne motim, 23 „Glasbe-nikov", da se z vso resnobo urijo v koralnem in večglasnem petju. Od te strani torej enkrat pričakujem krepke podpore in delavnosti. Je pa tudi skrajni čas, ker v cecilijinem društvu ni več prvotnega življenja. Taka se godi menda tudi goriškemu in lavantinskemu društvu. Sem ter tje se čujejo kaki pojavi, a kmalu se plamen zopet poleže. Usojarn se vprašati: Ali bi ne kazalo, da zedinimo vsa tri društva? Osamljeni premoremo tako malo, moči so razcepljene, denarna sredstva majhna. Bi li ne šlo „viribus unitis" bolje? — Toplo priporočamo to stvar občnemu zboru cecilijinega društva, ki se ima vršiti takoj po dokončani sekcijski sesiji za vedo in umetnost. In če se posreči ta unija, potem je rešeno tudi zadnje vprašanje: Bi li ne kazalo, da se preustroji orglarska šola v skupno šolo za vse slovenske vladikovine? Po mojem mnenju je to neobhodno potrebno, sicer nam zamrje šola. Ta šola nima primernih in zadostnih prostorov, in še te vživa najbolj po milosti preč. gosp. predsednika Cecilijinega društva, prošta dr. Ant. Jarca, ki se ne naveliča poslušati dolgočasnih vaj gojencev. Instru. mentov bi potrebovala trikrat toliko. Učni red je še vedno pomanjkljiv. Vse to bi se dalo spopolniti, da je sredstev. Sedaj pa mora šola životariti in se zadovoljiti z najpotrebnejšim, in čaka boljših časov. Labko mi kdo poreče: Sole ni več treba-Jaz pa pravim: Za vse slovenske vladikovine jo je treba. Dokaz temu, da se oglaša vanjo toliko učencev leto za letom, da ni mogoče vseh vsprejeti, in večina učencev je menda iz drujih škofij. V tem smislu tedaj gorko priporočamo orglarsko šolo. Meni odmerjeni čas je že davno potekel, odpustite. Treba je bilo resolucijo krepko podpreti. Sedaj pa prosim, slavna gospoda, da jih sprejmete in potem vztrajno delate vsak v svojem delokrogu. Dopisi. Izpod Črnivca. Častiti gospod vrednik! Dovolite mi, da se tudi jaz enkrat oglasim v Vašem cenjenem listu, če ravno z Vami nisem veliko znan; toliko pa veste, da mi pošljete vsako številko Cerk. Gl. Vže bo preteklo pet let, ko sem šel prvikrat na božjo pot k Novi Štifti, in še sedaj ne bi izostajal, ako bi se na čast božjo popevalo, kar se pa ne, kakor bodein sedaj nekoliko omenil. Bode že preteklo kake tri leta, ko je bil tukaj jako marljiv organist po imenu Ber-not iz ljubljanske orglarske šole. Takrat se je tukaj pelo vse cecilijansko, posebno dobro pa, kadar je bil kaki velik shod, se je lepo po cerkvenih zapovedih orglalo in pelo. Kako pa se sedaj tukaj z cerkvenim petjem godi? To je milovanja vredno v sedanjem času, ker se že pri nas na Slovenskem 14 let pravo cerkveno glasbo goji. Kako se pa pri tej cerkvi igra in kaj se poje, si ne upam med svet raznašati v sedanjem času, ker se je že skoraj povsod nekaj storilo za boljše petje. Kako je tamošnji orglavec do take službe prišel, bo-dem nekoliko povedal dragim bralcem Cerkv. Gl-a. Vežbal se je v mizarstvu, potem je postal cerkovnik, pa o cerkvenem orglanju niti pojma ni imel, niti ga zdaj nima; menim, da še sanjalo se mu ni nikdar. Kar naenkrat se je reklo: g. učitelj ne bode več orglal, sedaJ bodeš pa ti. ker si pošten mizar in naš hlapec, saj za naše ljudi je vse dobro. Toraj to je boriteljstvo za čast božjo, da postane priden mizar nepričakovani orglar, Naj še pokažem, kako se nadomesti z orglarni na mesto: Et eum Špiritu tuo — seveda s polnimi orglami vedno potem načinu: Dragi čitatelji iz teh vrstic bodete lahko spoznali zmožnost orglavca. Rad bi Vam še več enakih prikazni naslikal, pa se bojim, da bi g. vrednik dopis v koš potisnil. Menim, da tega ne bodete storili, zakaj mnogokrat ste nam že naročali, da naj Vam poročamo kako je tukaj ali tam s cerkveno glasbo. Ako bi prišel tukaj kak izvežban cecilijanec na božjo pot, pa bi mu kdo oči zavezal, mislil bi, da je prišel na mesto v hišo božjo, v kako gostilno in bi vprašal, koliko stane kupica vina, da še muzikantu eno prinesete. Ako si kdo misli, da jaz preostro napadam tako početje, in se hoče prepričati, naj blagovoli poizvedeti od ondotnega dekanijskega orglavca, njemu so te razmere gotovo znane in jih bode gotovo rad raztolmačil. Konečno bi jaz Vam svetoval preč. g, župnik: Ako ima Vaš orglavec voljo preustrojiti ali zboljšati cerkveno petje, kar je pred Bogom dolžan storiti, sezite mu pod rame, pomagajte mu z besedo in djanjem. Potem pa imate pravico od njega zahtevati, da se uči in ravna po cerkvenih in umetniških pravilih. Mogoče da pri Novi Štifti ne veste za Cerkv. Gl.; tega si preskrbite, ker to je prava pomoč, izhaja v Ljubljani. Dalje „Magister Ghoralis" Fr. X. Haberl, potem „Die Kirchenmusik von Paul Krutsehek" itd. Toraj le na delo, da se prestopite vsaj za petelinov korak ; bode me veselilo kot pisatelja vrstic in Vam bodo hvaležni še mnogo let zvesti romarji in vsi bližnji prijatelji prave cerkvene glasbe. Morda Vam bodo tudi radi kaj pomagali, ako bodo vedeli, da ste pričeli ledino orati. Zato pa je že skrajni čas zdaj, ko pišemo leto 1892. 11. Maribora, 20. oktobra 1892. — Tukajšno .Gecilijino društvo", ki je doslej le sem-tertja nastopilo v stolnici, prevzelo je cerkveno petje in sploh godbo v stolnici v svoje redno oskrbovanje, ter v tem smislu nastopilo svoje, vse časti, hvale, in priznanja vredno delovanje v nedeljo, dne 25. septembra t. 1. Zdaj je tedaj tudi tu preskrbljeno za prekrasno in veličastno petje pri glavni službi vsako nedeljo in praznik. Pa tudi za petje pri neslovesnih cerkvenih opravilih ob nedeljah in med tednom se bo v kratkem na bolje obrnilo, kajti že se učijo dečki in deklice peti po sekavski cerkveni pesmarici „Hosanna", tako da bo tudi pri manjših cerkvenih opravilih razlegalo se po veličastnem hramu božjem, ki je zdaj tako krasno in povsem okusno prenovljen, tudi lepo in v cerkvenem duhu zloženo cerkveno petje, kakeršno se je do sedaj tu močno in občutno pogrešalo. Koliko skrbi truda je vsa ta preorganizacija stala in še stane preč. gosp. slolnega ka-pelnika Ljudevita Hudovernika, to ve le tisti po zaslugah dostojno oceniti, kdor je že sam vsaj približno kaj tacega skusil. Nikoli ne bi verjel, ako bi zdaj sam ne vidil, da zamore kak človek, ki je po svojih stanovskih dolžnostih že itak z delom obilno preobložen, poleg tega pa rahle narave in sploh brez trdnega zdravja, kaj tako velikanskega doseči in izpeljati, kakor prej imenovani gospod. Nad 60 pevcev broječi pevski zbor sam vežbati, petje v stolnici sam voditi in ob enem tudi večinoma vse orglati, a zraven tega pa vse druge svoje dolžnosti pri cerkvi opravljati, to je le takemu možu mogoče, kakor jo preč. g. Hudovernik. O njegovem trudnem delovanju, naj le par slučajev navedem, le dva izgleda, mnogim v posnemanje, ki bi tudi lahko ali pa težko za sveto stvar kaj več storili, kakor store. Bilo je rožeuvensko nedeljo. Zjutraj ob šestih bila je slovesna sv. maša, pri kateri je pel mnogobrojni ženski zbor dvoglasno „Missa quarta" od Jaspers-a. Gospod kapelnik vodil je petje in ob enem orglal, ter se pri tem precej utrudil. O polu desetih bil je na leči, imajoč tehtni cerkveni govor, in nemudoma po končanem govoru švigne na muzični kor in brez l It" i vse priprave jame valiti o začetku glavne in slovesne službe božje veličastne akorde najtežjih skladb za orgle. Orgle niso kaj posebne, so slabe, a njemu so pokorne, da lepši glas iz sebe spuščajo, kakor ga v resnici imajo. Po tolikem trudu v enem dopoludnevu je pač smel preč. gosp. kapelnik opravičeno reči, kar je po končanem svetem opravilu tihorna za-šepetal: ,Dosti je za danes". Drugič je pa bilo na dan sv. Frančiška Serafinskega, ko je zopet gospod kapelnik čez mero svoje šibke moči natezaval. Ob petih zjutraj imel je pri čč. oo. frančiškanih nad uro trajajoč prelepi slovenski govor (priljubljen je namreč kot izboren govornik), in ob devetih je zopet preumetno orglal in vodil petje v stolnici prt ponlifikalni maši mil. kzezoškofa. In tu je še pripomniti, da v predvečerih je imel pevske vaje. Srečna se mora pač šteti Mariborska stolnica, da ima tacega kapelnika, ki bo gotovo cerkveno petje dovedel do najviše popolnosti. Bog mu daj le bolj trdno in krepko zdravje, da neumorno delavni gospod ne omaga. O cerkvenih skladbah, ki se tu pojo, zlasti pa še o službi stolnih koralistov, katerih pri ljubljanski stolnici ni, in kar bo zanimalo rnarsikatega kranjskih organistov, o tem vsem v drugem dopisu. Miroslav. Iz Maribora, 15. nov. 1892. — Danes naj katero spregovorim o naših pevskih vajah-ki so v pravem besednem pomenu strokovnjaške, povsem akademične. Zunaj sobote in nedelje so vaje vsaki večer ob šestih in sicer v ponedeljek in četrtek za gospode, v torek in petek za dame in v sredo skupno za celi zbor in to v dvorani katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Vse te vaje vodi neumorni č. g. kapelnik Hudovernik. Pri teh vajah prišel sem do spoznanja in popolnega prepričanja — da vse to kar znam in vem o cerkveni glasbi, osobito še o dirigovanji, je le prazni in puhli n i č. — Nad 15 let gojil sem v Šent, - Vidu zares strogo cecilijansko petje, ki je po vsej deželi slovelo, a priznali moram, da me je celo sram, ako se spomnim, da sem se kdaj ponašal z našim petjem. Do tega lepega spoznanja, ki zna še dober sad obroditi, privele so me sedanja pevske vaje pod plemenitem vodstvom našega gospoda kapelnika. Pred vsem se pazi na čisto in pravilno izgovarjanje liturgičnega teksta, na deklama-torično predavanje i t. d. Koliko pazljizosti pa je treba pri petju, to je treba le priča biti pri taki skušnji, popisati se to ne da, — moral bi celo knjigo popisati. Skoraj niti en takt se ne spoje, da bi vmes ne bilo polno znanstvenih, temeljitih in kritikujočih opazk, tako da si človek skoraj ne upa ust odpreti. Brezmejna skrb obrača se na pp in fi'; mislite, da sme se zapeti tako, kakor smo to navajeni slišati'? Kaj še! Tu je treba zatajevanja in premagovanja, prav pokoriti se mora pevec, ki je doslej vajen le kričati in na vse grlo vpiti. Tu se gleda v resnici, da bi se „krasno" in „precizno" pelo, katera dva izraza razni dopisovalci v slovenske liste, omenjajoč cerkveno petje tu ali tam, tolikrat tako brezvestno in brez vsega pomisleka rabijo — v škodo in propad resnično lepi cerkveni glasbi. Dotičniki, katerim je taka namišljena pohvala veljala, si potem v resnici doinišljujejo, da so .krasno" in .precizno" peli, in v tej radosti zadosti zanemarjaj o temeljito učenje, postanejo oholi ter se ponosno trkajo na prsa: „Mi smo mi", ter čakajo kdaj bo zopet kdo njihovo „krasno" (V) in .precizno" (?) petje pohvalil. Iz ust našega gospoda kapelnika ni slišali pohvale, ampak same rezke in trde opazke, se ve da izgovorjene v polni milobi in prizanesljivi ljubeznivosti. Enkrat smo bili pač tudi pohvaljeni, tedaj se je nasmehnil g. kapelnik ter rekel: „No, hvala Bogu, danes ste vender enkrat vsaj polkrščansko dobro peli". In tako laskavo (?) pohvalo morale so slišati vse dame in pevci, med njimi nekateri sloveči in temeljito izvežbani. In koliko doseže s tako trdobo in brezozirno strogostjo preč. g. kapelnik? Prav veliko, skoraj vse. Vsi pevci so na vso moč pazljivi in se trudijo, da po njegovi želji vestno in umetno pojejo, ter da ga vsi globoko spoštujejo in mu popolno pokorščino skazujejo. Med pevci je mnogo gospodov učiteljskih pripvavnikov. To je jako lepo. Le-ti nade-polni gospodje prišli bodo svoj čas v razne kraje lavantinske vladikovine, in je li mogoče, da bi ne ponesli seboj tudi prelepih idealov o krasoti cerkvene glasbe, katerih si sedaj na-vzemljejo od plemenitega gospoda stolnega kapelnika? Obljubil sem zadnjič povedati kaj o stolnih koralistih. Koralisti so 3 pevci nastavtjeni pri stolnici, katerih prelepa in častita dolžnost je s prečastitimi gospodi kanoniki moliti in peti v stolnici kanonične ure, in to dopoludne in popoludne vsacega dne. Slednji dan se poje po odpevani „terci" koralna sv. maša (Glioral - Amt). Poleg velicega altarja, nasproti knezo-škofoveinu prestolu in ravno pred Slomšekovjm spomenikom stoji harmonij, na katerem se vse petje spremlja, in poleg harmonija je v korarskih klopeh prostor za dva koralista, tretji sedi pri harmoniju. Se ve da tudi pri našem koralu je še mnogo pomankljivosti, pa tudi to se bo lepo v redilo. Miroslav. Mirna Teč, 17. novembra. Blagovoli sprejeti cenjeni „Gerk. 01." tudi od nas skromno poročilo o stanji in zboljšanji cerkvenega petja. Ko sem spomladi 1. 1890., nastopil tukaj službo orglavca, bila je cerkev brez vsega petja. Za prvo silo pela sva z bivšim dijakom Saje-tom enoglasno. Pred letom posrečilo se mi je po mnogem trudu skupaj spraviti „Quartett" (sopran, alt, tenor in bas). Od tedaj do danes naučili smo se sledeče: „Missa in hon. S. Caeciliae", zl. Ant. Foerster, Op. 15. „Kurze und sehr leichte Messe", zl. Osvvald Joos: Op. 11, enoglasno. „Kind-Jesu Messe", zl. Joannes Sehiveiter; Op. 27. Offertorium: „Terra tremuit", za velikonoč, zl. Fajgelj, G. G. p. „Veritas mea", zl. Lavtižar; C. G. p., in še več drugih iz raznik zbirk. „Tantum ergo1' iz „Cecilije", št.: 3, 5, G, 9. Od Hladnika, „5 Tantum ergo", št.: 2 in 4. „Tantum ergo" zl.: Trepal, iz C. Gl. za mešan zbor prirejeno. Po blagoslovu kadar je izpostavljeno: „Laudate" iz .Cecilije". Ob navednih nedeljah pred mašo: „ Asperges me" in T. P. „Vidi aquam", oboje zl. P. Ang. Hribar. Mašne pesmi iz .Cecilije" in sicer naslednje št.: 1, 2, 3, 4, 6, 9, 10; potem še nektere iz P. Ang. Hribarjeve in Hladnikove zbirke. Obbajilne, presv. B. T. in Marijine, večinoma od Hladnika; nektere iz Cecilije in drugih zbirk. To je toraj majhno poročilo; prav rad bi več poročal, a ni mi mogoče; upam da mi „C. Gl." ne bode za zelo vzel, posebno če se pomisli, da imamo orglavci na deželi še mnogo zaprek glede zboljšanja cerkvene glasbe, oziroma petja, bodi si v tem ali onem oziru. Jaz o tem ne bodem poročal, zadosti jasno izrazil se je dopisnik z .Dolenjskega" v lOtej št. let. „Cerk. Gl.", in ne morem, da ne bi se v tem oziru strinjal popolnoma z željo njegovo, da bi se namreč od merodajne strani pojasnil ljudstvu pojem in pomen prave, cerkvene glasbe. Ker veliko bi se s tem zlajšalo stanje ubogega orglavca osobito na deželi. Matej Vurnik, orglavec. Razne reči. - V Bi mu ustanovil se je odbor, kateremu na čelu je kardiual Bianchi, in čigar namen je v večnem mestu G. P. Palestrini postaviti spominek, ki se ima razkriti 1. 1894.' — Dne 2. febr. 1894 bode namreč 300 let, od kar je „knez glasbe" umrl. Da se bode ta dan slovesno obhajal, ustanovil se je tudi v rojstnem mestu našega mojstra, v Palestrini, iz članov municipija slavnostni odsek, ki se zove — Čoln i ta to P r ae n es tin o - B o mano. Sprejemajo se v ta odsek tudi častni člani, kateri s svojo vednostjo in glasbenimi predstavami občudujejo in časte skladatelja. Tudi Italija bode svojega mojstra najiepše preslavljaja, ako se bode zopet njegovih mnogoštevilnih umotvorov poprijela in jih prepevala. — Slavnoznani češki skladatelj Anton Dvorak je prevzel vodstvo .Narodne glasbene šole" v Novem Yorku. — Pod pokroviteljstvom vč. škofa Me Donnell-a ustanovil se je v Brocklyn-u (pri Novem York-u) pevski zbor 100 grl (nič več in nič manj). Naloga mu je, cerkvene in sploh nabožne skladbe imenitnih mojstrov, n. pr. Palestrina,' Pergolese, M. Havdn, Mozart, Cherubini i. dr. izvrševati. — Oper, zloženih na čast Krištofu Kolumbu od 1. 1799. do 1892, nahaja se lepo število — 16, večinoma od italijanskih skladateljev. — Francoski ingenieur T. de Vil Jene u ve bode v ehicagski izložbi razpostavil uro zvezano s fonografom, ki v 12 urah 4 opere .Lohengrin", „Tell", „Hugenotten" in „Faust" z glasovi najslavnejših pevcev in z orkestrom velike opere pariške proizvaja. Ondi se delajo velike glasbene priprave, ki se ozirajo tudi na nabožno glasbo. — Petje v novi stolnici v Lincu bodo oskrbovali le dečki in možje. Vis. čast. škofijstvo dogovorilo se je z vodstvom katoliškega sirotišča, da bodo peli gojenci tega zavoda; tenore in base pa bode dajalo duhovsko semenišče. in skladanje tudi v strokovnjaškib rokah, je le-ta konservatorij na Nemškem in v Avstriji edini zavod, kateri katolikom priliko daje, poleg posvetne glasbe tudi voljo in določbe sv-cerkve glede glasbe izpoznati, in to po veščaku. Oglasnik. Čvetero božičnih pesem za solospeve, mešan zbor in orgle zložil Ig. Hladnik, op. 18. Tisk Blaznikov v Ljubljani. Cena partituri 40 kr. O veselih božičnih praznikih se pri nas mnogo in veselo popeva, ne samo v cerkvi pri službi božji, ampak tudi pri posvetnih, zabavnih božičnicab. ki jih prirejajo razna društva. In ravno za le-ta namen bodo dobro došle te nove pesmi, manj za rabo pri službi božji, ker so napevi zloženi v prostem zlogu narodnih (tudi nemških j pesmic. Najboljša točka je prva; v tretji je gotovo izpadla vrsta za levo roko pri dvoglasnem stavku, in glede na konec te in tudi četrte točke naj velja zaradi modulacije zopet naša opazka v „Oglasniku" prejšnje številke „Cerkv. Glasb." Vabilo k naroebi. Leto 1892. poteka. To samo ob sebi ni nič posebnega, ker vsako leto poteče. Za nas je pa konec leta kaj posebnega. Ako hočeš, dragi bralec, da konec leta ne bode tudi konec naše „pesmi" ali kakor je prejšnji preč. g. tajnik goriškega „Cec. društva" pri občnem zboru v Tolminu rekel, da ne prinese naš list kot zadnjo prilogo „Requiem aeternam", naroči si ga in skrbi, da si ga bodo tudi drugi prijatelji naročili — z gotovim denarjem. Prav hvaležni Ti bodemo, kajti prijateljev, dejanskih prijateljev ni nikdar zadosti. „Cerkveni Glasbenik" zopet trka na Tvoje duri z nado, da mu bodeš odprl; ran svojih Ti ne razkriva, ker je itak poznaš. Ako si mu katero vsekal, glej, da jo za-kriješ z obližem v podobi bankovca. Saj letajo dandanes po zraku petaki, desetaki, petdesetaki i. t. d. kakor snežinke, padajoč na razna društva, ki jih potrebujejo. Prav tako! A tudi C. Gl., čigar geslo je: „Vse za poveličanje službe božje", prisrčno želi, da bi ga kaj doletelo; vsaj to, kar 11111 po pravici gre, da more storiti svojo dolžnost. Kajti idejalizem (in bodi še tako vroč) mora se ohladiti, ako so njegovo plačilo leto za letom ledeni polivi novega primanjkljeja. Tedaj še enkrat: „Miseremini mei, saltem vos amici mei!" — Hvalo iskreno pa izrekamo vsem dosedanjim dejanskim podpornikom proseč je, naj nam ostanejo zvesti, bodisi glede naročila, ali glede dopisovanja, ali glede obojega. Naročnina ostane dosedanja; tiskana je na čelu vsacega lista in pošilja naj se pod naslovom: Vredništvo in opravništvo .CERKVENEGA MMA'' Poljske ulice. št. 10. v Ljubljani. /J* ^A lM _Pridana je listu 12. štev, prilog.^.•J mma mamia , 1Tol> |em 3af)re mtfereS <®eltgtnacf;er8 3fefit (H; rt [ti /P^/^s ift in unfevrn (3otteM)artfc bev getftl Societiit S t. Hrsiilii m fcaibacli Bet bev atfer^eifigften £)retfafttgfett mit^^^ifeUigen