Sped. in abb. post. II. gruppo
alajur
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.—	VIDEM,	1.-15.	DECEMBRA 1952.	Leto	III.	—	Štev.	54
UREDNIŠTVO in UPRAVA vìa Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir.
V
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak
ne vrag, le sosed bo mejaki
France Prešeren
Enotnost,	predpog
Pred kratkim je bil sklican v Sv. Petru Slovenov nek sestanek, ki so se ga, poleg predstavnikov pokrajinskih oblasti, udeležili tudi župani in duhovščina iz raznih krajev Beneške Slovenije. Namen tega sestanka je bil, da bi našim občinskim in cerkvenim zastopnikom prikazali koristi, ki naj bi jih prinesel naši deželi, novi in precej zamotan zakon za pomoč gorskim občinam. Med razpravo pa se je oglasila k besedi neka zelo vplivna osebnost, ki je prisotnim priznala, da se videmski prefekt vznemirja spričo dejstva, da so vse občinske uprave v Nadižki dolini v rokah tistih sil, ki so nasprotne vladi. Te izjave ni nihče izmed prisotnih na tem sestanku zanikal, kar pomeni, da so, ne glede na različne politične ideologije, vsi soglasni v tem, da obsojajo vladno politiko, kakršno ta izvaja v vseh povojnih letih v Beneški Sloveniji.
Protivladne sile v naši deželi so tiste sile, ki so proti potujčevalni politiki, kakršno podpira vlada. Protivladne sile so pri nas istovetne s silami, ki nočejo žrtvovati obstoja svojega naroda, da bi s tem podprle imperialistično požrešnost nekaterih italijanskih politikov, ki bi hoteli napraviti iz beneških Slovencev predstražo tistega sistema za penetracijo na Balkan, ki ga je Italija že toliko časa pripravljala in je dosegel svoj vrhunec s fašističnim napadom na Jugoslavijo.
Zgoraj navedene izjave omenjene osebnosti bi morali dobro premisliti tudi naši občinski upravitelji. Vladi ni dovolj, da naši ljudje volijo demokristjane, ampak hoče od njih nekaj več: hotela bi namreč, da se odpovemo naši narodnosti, ker je večina naših ljudi, čeprav je volila demokristjansko stranko, ostala slovenska in hoče da se njeno narodnost spoštuje.
Naši občinski upravitelji, naši intelektualci, bi morali to upoštevati in imeti pred očmi, da je skrajni čas, da tudi oni opustijo tisti političen oportunizem, v katerega so zabredli in da se odkrito postavijo na našo stran, da se pridružijo naši borbi, ker bomo samo na ta način lahko koristili narodni stvari našega ljudstva. Vlada ne zakriva in ne dela izjem, ker se briga samo za uresničenje svoje namere o izbrisu z r.aše zemlje vsega tistega, kar je slovensko. Zdi se, da se ji v tem tudi zelo mudi. Dokaz za to so stotine milijonov lir, ki so jih v razmeroma kratkem času potrošili po naših vaseh za zgradnjo šol, otroških vrtcev in drugih podobnih ustanov, katerih edini namen je ta, da bi vcepile naši mladini neko kulturo, ki je tuja njenemu jeziku, šegam in običajem, ki je tuja njenemu narodnemu čutu.
Političen kompromis ki bi ga naši intelektualci in en del naših občinskih zastopnikov radi prikazali kot opravičilo, ne drži več, ker je tak kompromis v škodo našega ljudstva. Biti povezani s krščansko demokracijo, pomeni biti povezan z našimi narodnimi nasprotniki, ki se poslužujejo vseh sredstev, vštevši tudi brezposelnost in pomanjkanje, da bi nas prisilili k predaji in zatajitvi samega sebe.
če bi ne bilo tako, bi se vlada pobrigala za industrializacijo naše dežele, ker bi tako preskrbela delo našim ljudem, kateri se sedaj izseljujejo v mnogo večjem številu, kot se to dogaja v kateri koli drugi pokrajini Italije. Ker pa smo mi trn v peti italijanskega nacionalizma, ki ga je treba odstranili, nočejo podvzeti nikakih ukrepov, ki naj bi
olajšali brezposelnost v naših krajih, ker je brezposelnost pač najboljši način in pripomoček, s katerim nameravajo uničiti našo narodno zavest, ker je lakota najboljši način, da se prisili neko ljudstvo h kapitulaciji.
Zato bi se končno morali združiti, ne glede na različne politične ideologije ker nas tare ista skupna nadloga. Združeni bomo mnogo lažje branili naš obstoj. Zupani, intelektualci in druge vplivne osebnosti naše dežele, ki odobravajo našo borbo, pa se zaradi kruha ne upajo stopiti na plan, naj končno zapustijo takšen oportunističen položaj in naj se postavijo na čelo naše borbe, na čelo našega naroda, ki hoče še naprej živeti. Samo s takim dejanjem bomo postali vredni svojih prednikov, ki so vztrajali in zmagali nad vsemi spletkami, katere so jim nastavljali naši narodni nasprotniki, bomo vredni tistih prednikov, ki so v več kot tisoč letih borb znali ohraniti svoj jezik, svoje šege in običaje.
Več lekarn v naši dežel;
Pred nedavnim so se zbrali na zborovanju v Vidmu lekarnarji naše pokrajine, ki nimajo svojih lekarn. Na tem zborovanju so se lekarnarji pritožili zaradi slabih gmotnih razmer, v katerih živijo profesionalci njihove kategorije, ki šteje veliko število brezposelnih. Istočasno pa so ugotovili, da je v videmski pokrajini kar 60 občin brez svoje lekarne in da nimajo številni predeli, zlasti pa Beneška Slovenija dovolj teh za ljudsko zdravstvo tako potrebnih ustanov, čeprav predvidevajo zakoni ustanovitev novih lekarn po raznih krajih, ne glede na število njihovih prebivalcev.
Upamo, da bo ta ugotovitev lekarnarjev videmske pokrajine našla svoj odmev pri pristojnih oblasteh, da bodo te poskrbele za otvoritev novih lekarn, s posebnim ozirom na Nadižko dolino. Tu in'amo namreč na 20 tisoč prebivalcev, ki živijo v osmih občinah, samo dve lekarni in sicer eno v Sv. Petru Slovenov. drugo pa v škratovem, ki nikakor ne moreta zadostovati za potrebe naših ljudi. Zaradi tega bi bilo potrebno odpreti vsaj še štiri lekarne in sicer v Klodiču, Fodbonescu, Sovodnjah in v Prapotnem.
Vprašanje občine v Gorjanih
V gorjanski občini vlada zadnji dve leti nekakšna zmešnjava. Kot smo že večkrat pisali se lansko leto v tej občini niso vršile upravne volitve, ker ni hotel noben volivec sprejeti kandidature. Tako so poslali na županstvo prefektur-nega komisarja, ki je upravljal občinske zadeve, njegova plača pa je še bolj otežila že itak revni proračun gorjanske občine.
Letos pa so bile razpisane volitve, ki so se vršile 30. novembra. Za upravo sta se potegovali dve stranki: demokristjani in neodvisni. Največ glasov je šlo v korist demokrščanske liste.
Mislili smo, da so te volitve potekale v redu, čeprav smo zvedeli za nekatere pritožbe slovenskih občanov iz vasi Breg in Plipana. Ti dve vasi namreč iz več ali manj upravičenih razlogov nočeta še nadalje živeti v skupnosti z Gorjani. Breg, kjer živi okrog 30 družin, je zemljepisno navezan na Tersko dolino in bi se rad priključil k občini v Brdu, Filipan
hm l i l 11 in 11 n m 11111 m I I I I l i 11 ili i l i 11111 i 1111111 I I 11111111111 I I 11111111 i l 111 il III m 111111111 * 11 ’M '111,111,11 *11111111 » • ' i * *111 m •11111111 * ' *1111 * •11 '1111 '11111111
Južna Tirolska in mi
Vlada naj si dobro zapomni, da če hoče pridobiti ugled v in izven države, mora priznati naše narodne pravice
Leta 1947 se je Italija ob podpisu mirovne pogodbe obvezala, da bo spoštovala pravice vseh svojih državljanov, ne glede na njihovo narodnost in prepričanje. Istega leta je tudi ustanovna skupščina v Rimu sestavljala novo italijansko ustavo. Ker so ob tej priliki hoteli pokazati svetu, da Italija spoštuje narodne manjšine, so vrinili v ustavo člen 3, ki jamči posebne predpise narodnim manjšinam in člen 116, ki zagotavlja deželi Furlaniji, pod katero spadamo tudi mi, avtonomijo s posebnim štatutom. Pri tem so seveda upoštevali, da živi v Furlaniji poleg Furlanov tudi 60 tisoč Slovencev Beneške Slovenije. Avtonomija s posebnim štatutom je bila ustavno zagotovljena tudi Južni Tirolski — Tridentu. Siciliji in Sardiniji. Južna Tirolska s Tridentom ja bila deležna te avtonomije zato, ker živi tam narod nemške narodnosti, medtem ko so deželam Sicilije in Sardinije določili avtonomijo zaradi zemljepisnih in gospodarskih razlogov. Avtonomijo s posebnim štatutom so dobili tudi v Val D’Aosta, kjer žive Francozi.
V času od 1947 pa do danes je bila Južni Tirolski, Val D’Aosti, Siciliji in Sardiniji, resno dana avtonomija; te dežele se same upravljajo, prebivalci so si izvolili svoj lastni deželni zbor in uživajo še druge pravice. Le Furlanija, ki bi morala biti tudi avtonomna, ni dobila ričesar. Zakaj nam delajo tako krivico? Ni treba dosti premišljevati, saj smo večkrat slišali iz ust samih vladnih zastopnikov iz Vidma, ko so javno rekli in tudi pisali v svojih časopisih, da bi podelitev avtonomije Furlaniji pomenilo dati pravico tudi beneškim Slovencem. Tega kajpada niso kar naravnost povedali, ampak nekako zamotano in so skušali našim ljudem celo dopovedati, da bi z rešitvijo tega problema imela koristi le Jugoslavija. Kakšni lažnivci, kajne! Zakaj niso povedali, da nočejo dati avtonomije Furlaniji zato, ker bi rimska blagajna ne mogla več terjati od nas toliko davkov, ker bi en del ostal v blagajni naše dežele. Logično je, da oblasti ne bodo nikdar povedale, koliko koristi imajo tiste dežele, ki imajo svojo avtonomijo,
ker jim ne gre v račun, da bi z njihovo izgube imeli manj šahovskih figur. Italijanska vlada pa se tudi zaveaa, da če bi dobili Slovenci avtonomijo, bi lahko še bolj spoznali koliko škode so utrpeli, ker je niso prej imeli.
Rekli smo, da ima Južna Tirolska popolno avtonomijo. Denar, od davkov, ostane v njihovi deželi in z njim lahko razpolagajo za izboljšanje gospodarstva in za dvig kulture. Poleg tega jim nudi tudi rimska vlada znatno pomoč in zato lahko trdimo, da imajo Tirolci in Tri-dentinci dvojno korist. Tam gradijo tudi stanovanjske hiše, izboljšujejo poljedelstvo, vrše pogozdovanja, grade ceste in šole, kjer se poučuje v materinem jeziku. Po zaslugi avtonomije, so tam Nemci popolnoma enakopravni z Italijani in njihovi zastopniki sede v deželni vladi.
Pa bo morda kdo vprašal, zakaj se toliko skrbi za Južne Tirolce, medtem ko nam nočejo priznati naših pravic, čeravno nas smatrajo za »italianissime«. Vemo, da vsak človek najbolj ljubi svoj rojstni kraj in zato ni čudno, če gospod De Gasperi toliko skrbi za svoje kraje. če bi se De Gasperi rodil kje v Beneški Sloveniji, prav gotovo bi tudi nam ne bilo težko doseči takih pravic, kot jih uživajo Tirolci in Tridentinci.
Naj se zaveda De Gasperi, ki nam odreka pravico do avtonomije, do svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja, ki nam noče dati narodnostnih in človečanskih pravic, da tako ravnanje ne prinaša ugleda ne njemu ne njegovi vladi. Kmalu bo zvedel ves svet, kako se nam godi. časopisi prinašajo članke uglednih novinarjev, lei pišejo o teh krivicah. Ni dolgo od tega, ko se je nek dopisnik ameriškega lista mudil v naših krajih, da bi se prepričal na lastne oči kakšnih pravic smo deležni. Ta se je potem v svojih člankih zgražal nad početjem italijanske vlade napram slovenski narodni manjšini.
De Gasperi zahteva danes, da bi prišel Trst pod Italijo, pod rimska »nebesa« pod takozvano »dvatisočletno kulturo«. Prav imajo Tržačani, ko pravijo »kaj hočeš spravljati pod Italijo še druga
ozemlja, kjer žive Slovenci, saj ne spoštuješ niti pravic tistih Slovencev, ki žive pod Italijo že 86 let.« Torej naj si dobro zapomni De Gasperi, da če si hoče pridobiti ugled v in izven države, naj nam povrne svobodo, ki nam je bila vzeta in naj se nam končno dajo tiste pravice, ki nam pripadajo.
Izidor Predan
pa, ki je bližje Tarčentu, bi se rad združil s to občino.
Gorjanci so se odločno uprli odcepitvi teh vasi, ker bi taka odcepitev pomenila zmanjšanje prebivalstva te občine, ki šteje komaj 1211 ljudi, na polovico in bi se potem občina, v kateri bi ostalo kemaj nekaj nad 600 ljudi, ne mogla veš sama vzdržati. Zavedajoč se tega dejstva, so se Gorjanci uprli zahtevam Brega in Flipane in jih odklonili.
Taka odklonitev se nam zdi upravičena in logična, ker bi pomenila konec obstoja te občine in bi se morala vas Gorjani priključiti Rtinju, ki je oddaljen samo šest kilometrov. Toda vaščani iz Brega in Flipana s to odklonitvijo niso bili zadovoljni, čeprav njihova težnja po odcepitvi od sedanje občine v današnjem položaju ni prav nič na mestu. Teden pred volitvami volivci teh dveh občin niso hoteli sprejeti volilnih potrdil v 2nak piotesta, ker ni bila sprejeta njihova zahteva po odcepitvi od gorjanske občine.
Nam se zdi, da ta njihova težnja nikakor ni na mestu in je celo v škodo koristim Slovencev te občine. Naši zastopniki in prijatelji bi storili mnogo bolje, če bi namesto takega bojkota, predložili svoje lastne kandidate za občinske volitve in delali propagando zanje. Na tak način bi lahko mnogo bolje koristili našemu ljudstvu, ker bi imeli danes v občinskem svetu v Gorjanih vsaj tri naše občinske svetovalce, kar bi bilo mnogo bolj v skladu z našim principom, da je treba ohraniti narodnostni značaj naših vasi. Podpirati priključitev Flipa-ra k Tarčentu, pa ni nič drugega, kot podpirati spletke naših nasprotnikov, ki imajo iz očividnih razlogov namen razpustiti naše gorske občine in jih združiti z italijanskimi središči.
OTmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiilil
i iiiii i i iii i i i i i i i i illum inimi 11 n m 111 m Minimum
© PRI NAS IN PO SVETU
IZVOLITEV V FRANCOSKO AKADEMIJO ZNANOSTI — V francosko Akademijo znanosti je bil izvoljen maršal Alphonse Juin namesto pokojnega književnika Jeana Tharauda.
BRITANSKA VOJSKA — Britansko ministrstvo za obrambo je objavilo sporočilo, da je Velika Britanija 1. oktobra t 1. imela 872.900 vojakov pod orožjem. Od tega števila pride na mornarico 147.100 mož, na kopno vojsko 450.900, na letalstvo 274.900, rezervne vojaške sile in pomožna služba pa imajo skupno 387.400 mož in žena.
BENEDETTO CROCE UMRL — Dne 21. novembra t. 1. je umrl v Neaplju senator Benedetto Croce v starosti 86 let. Bil je eden največjih italijanskih zgodovinarjev, kritikov in filozofov. Bil je senator v rimskem parlamentu od leta 1910 dalje. Od leta 1920 do 1921 je bil minister prosvete v vladi Giolittija. Po padcu fašizma je aktivno posegel v politično življenje kot predsednik liberalne stranke. Leta 1944 je bil minister v Ba-doglievi vladi in nato v vladi Bonomija. Croce je napisal več znanih knjig, med r.jimi tudi »Zgodovino Evrope v XIX. stoletju«, ki je prevedena tudi v slovenščino.
BIVŠA ITALIJANSKA KRALJICA UMRLA — Dne 28. novembra je v Montpellier, kjer je prebivala že več let, umrla bivša italijanska kraljica Helena Savojska v starosti 79 let.
Helena Petrovič Njegoš je bila hči
črnogorskega kneza Nikole in se je rodila v Cetinju 8. jan. 1873. Vzgajali so jo na dvoru ruskega carja Nikole. Ko se je vrnila v Cetinje, se je tam spoznala z neapeljskim knezom Viktorjem Emanuelom in se z njim poročila leta 1896.
Leta 1900 je po umoru kralja Umber-ta I. postala kraljica Italije. Ko je italijanski kralj 1946 odstopil, se je z njim preselila v Egipt, po njegovi smrti pa v Montpellier.
DAN ČLOVEŠKIH PRAVIC — Letos bodo mnogi narodi praznovali 10. decembra četrto obletnico podpisa Vesoljne izjave o človeških pravicah. S tem bodo znova potrdili svojo vero v načela sprejeta v Parizu dne 10. decembra 1948, ko je Glavna skupščina Združenih narodov soglasno sprejela omenjeno izjavo.
MEDNARODNA KONFERENCA O NADZORSTVU ROJSTEV — V kratkem se bo vršila tretja mednarodna kenferenca o nadzorstvu rojstev, kjer se bo razpravljalo o načinih in potrebi zmanjšanja prebivalstva na svetu.
FILM »KEKEC« v ITALIJI — Slovenski otroški film »Kekec« je kupilo neko milansko filmsko podjetje, ki ga bo konec decembra predvajalo v italijanskih kinematografih. »Kekec« je edini izmed tujih otroških filmov, ki jih je Italija odkupila v poslednjih letih. Pedagoški časopisi zahtevajo v svojih številkah, posvečeni IV filmskemu festivalu v Benetkah, od pristojnih oblasti, naj omogočijo kar najbolj široko predvajanje slovenskega filma »Kekec«.
REZIJA
RAVENCA — Dne 18. novembra se je vršila na sedežu občine izredna seja občinskega sveta. Občinski svet se ni sestal že od julija sem in zato se je seveda nabralo precej pitobleimov za rešiti in seja je bila precej dolga in važna.
Župan je s svojim poročilom o finančnem stanju občine povedal, da se letos nahaja občina v zelo kritičnem položaju in da bo morala občinska uprava še enkrat pregledati vse dohodke družin te občine, ki plačujejo družinski davek in vzeti potrebne ukrepe, da se zmanjša deficit v občinski blagajni.
Poleg tega je občinski svet sprejel pogodbo z ONAIR, ki bo vzdrževal materinsko šolo v Belem potoku, ki jo bodo v kratkem zgradili. Sprejeli so tudi sklep, da bodo zaprosili za državno pomoč za gradnjo novega šolskega poslopja v Ravenci.
Občinska bilanca je zašla v deficit zaradi ogromnih stroškov, ki so jih imeli za vzdrževanje cest, za gradnjo novih šolskih poslopij v Liščaci, Koritah, Bi-lom in za preureditev šolskih prostorov v Belem potoku. Ker ni imela občina letos nikakih dohodkov kakor druga leta, ko je dala sekat občinske gozdove, bo morala vse te izdatke kriti s tem, da bo povišala družinski davek. Ta ukrep, ki ga občina namerava izvesti, je vzbudil nezadovoljstvo med ljudstvom, ki živi že v veliki bedi. Upamo pa, da bo občina opustila ta načrt in da bo zaprosila vlado za pomoč, da to mogla izenačiti bilanco.
LIŠČACA — Na zadnjem občinskem svetu so sklenili, da to občina zaprosila za državno pomoč za napeljavo električne luči v našo vas. Tega smo zelo veseli, ker sedaj lahko upamo, da bodo tudi pri nas zagorele žarnice.
OSOJANJ. — Zvedeli smo, da je država nakazala za kanalizacijo v naši vasi in za gradnjo obrečnega zidu 6 milijonov lir. Da bi le kmalu pričeli Z delom, ker tako bi naši ljudje dobili tudi zaposlitev.
BELI POTOK — Vlada se ni nikdar brigala za našo vas, ki je ena najbolj zapuščenih in revnih vasi Italije. Videla pa je seveda potrebo, da nas raznarodi in zato bo odprla v kratkem pri nas materinsko šolo ONAIR, kjer bodo učili naše male otroke italijanski jezik namesto materinskega. Ta nagla vladna skrb za raznarodovanje pa pri nas gotovo ne bo žela uspehov pa četudi bi bili starši primorani pošiljati svoje otroke v to šolo, kjer jih bo čakal poln krožnik dobre jedi, ki je doslej še niso nikdar okusili.
GORJANI
Preteklo nedeljo smo mjeli tu našim kumune votacjoni za poslati tu kumun 15 može, ki no če za štjeri ljeta nas ministrati. Ne poznamo še iman od može, ki so mjeli največ vote, vjemo pa, ki ne uerbala lišta od može, ki so mjeli za simbol »scudo crociato«. Votacjoni so potekle normalno, brez incidentou. Slo te pa malo judi votuat, zak na dobrà part so se zadaržali. Ki to če biti naš šindik to se ne vje še , an tuole novi konsej on če decidati prihodnjo nedejo kar no se boju zbrali usi možje.
TIPANA
Dne 25. preteklega mjesca so se naši možje spravili an mjeli tu kumune konsej, na katerim so razpravljali več reči, ki no interesajo naše judi. Med najbuj importante probleme so aprovali prožete za mjeti mutuo za napejati vodo tu Vi-skoršo ar. tu Brezje. Za napejati vodo tu Viskoršo mutuo on znaša 12 milijonou lir medtjem, ki mutuo za brješko vodo on znaša 6 milijone an pou. Poleg tega so tu konseju razpravljali gor mez električno centralo, ki komun on če narditi tu Kamahti, Za telo djelo so bli dani od governa na posodo 10 milijone lir že pred tremi ljetl. Tjem soudam so ljetos par-ložlf še drugih 8 mijonou lir an takoviš za to nujno opero naš kumun on ma a dišpozicjon 18 milijone lir. Djelo to se ne vje še kadà to če začeti, zak to je dan kup dokumente se za narditi. Speranča pa to je, ki za drugo ljeto no če morjeti začeti. Drugo ljeto no če biti nove votacjoni an zatuo governo on ima ves interes našim judem narditi kako dobruoto, zak’ drugač tu našim komune on če mjeti malo votou.
Za Tipano so našemu kumunu dodelili še drugih 6 milijonou lir za narditi no novo škuolo an otroški vartec, ki on če biti pod krilo znane organizacije ONAIR, specjalizirana za usjati našim otrokam tu glavo italijanski duh.
IZ NAŠIH VASI
Use skupaj našemu kumunu so bili dodeljeni 42 milijonou lir. To nje dosti, če ve pogledamo kaj reči no kov anta j o par nas, ma ta nje še malo, če ve pogledamo na našo preteklost. Governo o nam nje še dau tekaj soute tu cjelih 85 ljet, ki smo pod njem an njega takuin e začeu caper j ati šele kar smo mi začeli kazati mu rozičke, to je kar smo začeli odperto leto za naše dirite. če to nje bo naših r.ajbuojših sinou r.aše zemje, ki brez no-tednega strahu an brez kompromesa so se zauzeli za naše interese braniti, bodita sigurni, ki so tjeli pasati še drugih 85 brez de bi governo odper oči na naše bizunje. Naši poglavarji deputadi iz Vidma njeso presili to pomuoč governu pod parolo »dejta našim judem zak’ no imajo veliko bizunjo«, ma so prašali an infiuili governantom potom obstoju našega movimenta, ki za dirite svoje zemje e zauzeu no poziejon jasno; odkrito an jušto. Smo judje, ki ve živimo par kunfine, smo judje, ki ve guorimó naš jezik, ki z laškim o njema neč skupnega, smo na minoranca etnika ki na ma dirit do človješkega živenja. Tuole naši judje so kapili an zatuo so z nami.
ŽALOST ZA NAŠEGA VICEŠINDIKA — Dne 16. preteklega mjesca ne umarla Cuffolo (Kofol) Emilija, mati našega vicešinoika Kostantina Novaka. Ranca Milija ne ba stara 87 ljet. Bila je simpri na mati dobra, ki ne znala uzrediti sve otroke tu zdravim duhu, sai lahko reče-iiiiiiiniiiii 11 m n m i umni 11111 n. iiitnii m i m
mo, de nje sircvi so najbuojši judje tu našim kumune. Koštantin Novak to je maještrc tu Tipani že od 30 ljet an ga lahko štejemo za najbuj izobraženega človjeka tu našim kumune.
Družini rance Milije naše globoke sožalje.
DEBELEŽ — Smo zvjedali, ki ljetos no če odprjeti škuolo še tu naši vasi. Za telo rječ se je pred ne dougim časom razpravljalo tu Vidme na proveditoradu cd škuol.
Novico so naši judje sprejeli z velikim veseljam, saj so že več ljet tuo čakali.
PLATIŠČE — Breginjski kumun, s katerim mi ve konfinamo on poseduje na levim kraju Nadiže no veliko host bukovih drv. Zdi se, ki to host no če ljetos prodati nekemu italijanskemu imprezar-ju iz Vidma. Tu tej hosti no če mjeti takoviš djelo več djelouceu. čudno to se nam pa zdi, ki to nje blo tu naši vasi notednega človjeka, ki on se poveži z breginjskim kumur.om an s tjem priti do tega, de bi taka velika host paršla u roke našim domačim ljudem, ki bi tako mogli dati djela neštetim Platiščenam, ki no ne vjedo kje so zaslužiti kruh. še ljeuš te tjelo biti, če so se bli naši domači djelouci združili u eno koperativo, ki naj bi kupila od Breginja tisto host. Bi takuo mjeli djelo na pragu naše hiše, saj tista host je deleč od nas komaj eno uro hoje.
I MII i m m i m » » m li i m 1111 » 11111 » H n 1111II l‘l IH
SV. LENART SLOVENCEV
Gjerkvica sv. Miklavža in vojaški britof zapuščena
U našim kamune imamo adno zlo lje-po an staro cjerkvico, ki je posvečena sv. Miklavžu an leži ne deleč od vasi Ja-gned. Zavoj ljepega kraja kjer stoji bi prau lahko bla tista ejerkou dosti obiskovana od ljudi, posebno u poljetnem cajtu. Na žalost pa nje takuo, kle nikdar ne pride nobedan an se tud maša ne bere, zak’ cjerkvica je zapuščena an razpada, takuo de bo iz nje u kratkim cajtu le kup razvalin. U bližini tiste ejer-kvice je adan mali britof, kjer je pokopanih nih 60 vojakou avstrijske vojske, ki so padli o boju okuol št. Lenarta dne 27. oktobra 1917, ko je bila italijanska vojska primorana se umaknit iz Kobarida na Piavo. Ta dan je bla tud ta cjerkvica dosti poškodovano od strelou, zak boji so se varšili tud tam okuol.
Tu je torej svet prastor, pravzaprav dvakrat svet, zak’ tle stoji ejerkou an zak’ tle počivajo padli, katjerim se je trjeba parklonit, čeglih so tujci. Na ža-lcst pa muoramo par tem povjedat še adr.o drugo žalostno rječ. Britof o katjerim govorimo sadà, so nekatjeri ljudje, ki bi muori i bit znani oblastem an domačemu ljudstvu, razde rii, obdelane kamene, ki so bili na grobovih padlih an kjer so bila napisana njihova imena so odnesli an zv jedli smo, de so tiste požegnane kamene ponucal nekatjeri celuo za si zgradit svinjak. Ali ni to oskruniteu svetega kraja?
Od približno 60 grobou je ostalo samo 17 kainenou z napisi, kjer smo mogli prebrat imena padlih, ki jih tle pišemo, de boju usaj na telim mjestu našega /ornala ostala označena. Težkuo nam je bluo brat imena, zak’ napisi se malo poznajo an zatuo morebit, de smo tud
kakšno črko naruobe napisal, a kulkor sme megli določit, so tela imena:
Emil Herbst,
Karl Laurenz,
Franz Gaebler,
Alfred Sperling,
Wilhelm Kulpert,
Ernst Bartneck,
Karl Kriese,
Bernhard Schultz,
Erich Langner,
Oskar Zinser,
Maks Balmann,
Franz Gluge,
Karl Kuhne,
Wilhelm Neusinger,
Hermann Heirich,
Maks Motkus,
Friederich Hagemaier.
Naš žornal čuti dužnost, de piše o tar kih nečastnih reči, za branit dobro ime naše zemlje an zatuo se tud zgražamo, de stoji tam cjerkvica takuo zapuščena an blizu nje je enako zapuščen an raz-dert britof. Oblasti bi muorle poiskat kriuce an jih tud štrafst kot zaslužijo za take nečastna dela. Kaj bi porekla Italija, če bi enako napravili v Avstriji z grobovi italijanskih vojakov, ki tam počivajo?
Cjerkvica bi muorala bit tud popravljena, saj bi lahko postala zavoj svoje starosti narodni monument. Za to rječ bi ble doužne se interesirat naše kamun-ske oblasti, saj gre u tjem primeru za rešit en narodni spomenik naše zemlje.
JAGNED — Dne 23. novembra smo spremili na britof h zadnemu počitku našo vaščanko Kavčič Marijo, stara 73 ljet. Naj ji bo lahka domača zemlja.
STARA CJERKVICA SV. MIKLAVŽA (SV. LENART)
NEME
GORENJA ČERNEJA — Za uzdaiževa-nje naše ejeste se je končno naš kumun odločiu dodeliti no mar soute s katerimi so parpejali pjesak an ga posuli po njej. Tuole pa to nje dosti, zak’ potem, ki to posuje pjesak no koventajo še eje-starji, kt no daržita simpri čedne kune-ta. Drugač s parvim žlavinom, ki on pride, černo biti simpri tej prej.
VIZONT — To nje cougo od tega, ki ne paršla raziskovat tu našo vas naše jame na škuadra jamarjeu iz Trsta. Po-vjedali so nam, ki no če se verniti še krat.
SREDNJE
PODSREDNJE — Naša vas je precej velika, toda zanjo se nje še preskrbelo za napejat vodo, ki nam manjka. Pretekle ljeta se je u našim kamune e ost riardilo za druge vasi, katjerim je manjkala voda an zatuo mislemo, de nje blo težkuo zadovolit tud naše ljudi, ki glih takuo kot ta druz plačujejo dauke. Naši ljudi njeso dost zaprosil na kamun, zak’ so se ponudili djelat brezplačno za vodo parpejat. Je blo dost torej, če so bli nam dal potrjeban materjal an tehnično pomuoč, potlé smo bli nardil use sami an takuo kamun ne bi imù dost stroškou. Troštamo se, de naši kamunski poglavarji buodo tuole ninrar daržal na pamet an na prihodnji seji se buodo tud pobrigal.
PODGORA — Nas nje dest ljudi u Fodgori, smo samo 12 družin, a mislemo, de nas je zadost za mjet pravico, de bi se nam zgradila kolovozna ejesta. Se po Italiji djela tulku djel brez potrjebe an trosi denar za propagando, istočasno pa se ne vid naše potrjebe. Za zgradit eje-sto, ki bi vezala našo vas z dolino bi zadostovalo prou malo. Iz Kobilce, kjer začne ejesta, do naše vasi je komaj dva kilometra, torej stroški bi znašali malo milijonou lir, ki končno bi tud olajšal oižokupacjon, ki je par nas. Malo dobre volje je trjeba od strani governa an več skarbi domačih predstaunikou.
AHTEN
Borba za priti do pitne vode ni še končala u našim kamune. Tri ljeta se naši kamunski poglavarji potegujejo an obečujejo ljudem iz Maline, de jim buodo končno parpejali vodo. A na žalost so use prazne besjede, velika laž, zak Mar linčeni so še brez nje. Teli krat so pa ljudi se štufal, zak višek je višek. An takuo je paršlo, de preteklo nedejo jih je šlo ena dobra skupina mož na kamun protestirat. Ena delegacija je bla sprejeta od šindika, ki ji je zagotovil nujno rešiteu tega problema. Povjedu je, de tekom tele zime se bo začelo z djelam.
Malinčeni daržijo takuo, de bo teli krat rjes mož besjeda naš šindik.
GRMEK
KLODIC — U petek 28. novemberja zvečer nas je za vedno zapustila naša vaščanka 56 letna Kristina Kjaboj poročena Klodič. Pogreb je bil pred poudne od Klodičja do Leškega britofa. Žalujoči družini izrekamo naše globoko sožalje.
GORENJA KOZICA — Pred kratk.m ie umaru naš vaščan 64 ljetni Anten Karlič. Pokopali so ga na novim britofu, ki so ga zgradil naši ljudi sami. Zvjedli smo pa, de na kamune njeso tjej dat dovoljenja, de bi rancega Karliča pokopal na novem britofu an tam so se izgovarjali, de naš britof je preveč blizu ejeste an de zavoj higienskih razmer ni prau, de se tam pokopavajo mrliči. Takuo so domačini muorli telefonirat pro-vincjalnemu zdrauniku, ki je dovo iu, de so mrliča pokopali na novem pokopališču.
Družini rancega Ar.tona Karliča naše globoke sožalje.
GORENJE BRDO — U naši vasi se šir že več cajta otroška boljezen, ki ji pravimo maroška. Ker je otrok, ki ima tisto boljezen zlo žejan, nekateri domačini jim priporočajo, de bi se napil vina. Našim ljudem pa, ki imajo svoje otroke boune s tisto boljeznijo priporočamo, de naj ne poslušajo takih nasvetou, zak vino za otroké, posebno če so bolani od ». v (oliko strupa.
LOMBAJ — Dne 17. novembra nas je za večno zapustila naša vaščanka Minka Tomazetič, ki je bila stara 77 ljet. Pogreb je biu drugi dan na leskem britofu. Družini rance Minke naše sožalje.
SV. PETER SLOVENOV
Nekateri iz Sv. Petra Slovenov so nam večkrat zaprosil naj se da na prodajo naš list tud kakšnemu domačemu prodajalcu žcrnalou. Tistim muoramo povjedat, de »Matajur« se prodaja pri časo~i-sni prodajalnici Felicijana. Fula, ki stoji blizu ejerkve. Tisti prodajalnici mi pošiljamo naš list za de bi ga prodajala an zatuo se zlo čudimo, de tuo'e nje znano Spjetarčem. Tuo pomeni najbrže, de go-spuod Fula darži naš list pod bankom an more bit, de odguori ljudem, ki mu ga zaprosijo, de on ga njema. Toda, kar tam naj se obarnijo tisti, ki čejo kupit r.oš žornal an če tista prodajalnica jim bo odgucrila, de ga njemajo, naj se ob .r-rijo naši upravi, katjera bo uzela po-trjebne provedimente. Gc-spuod Fula muora predajat naš žornal an če tega nejče nardit an ga skriva ga bomo denuncia! kompetentnim oblastem takuo kot so drugi žornali nardil s takimi ljudmi. Po možnosti pošljita nam tud priče, ki eventuelno so ble prisotne kadar sta zaprosil naš list an ki je bluo vam povje-dano, de ga njema. Gospuod Fula se muore zapomnit, de u Italiji obstoja lec za vse glih, torej tudi za Slovence an njih tisk. Naš žornal, ki je biu štampan s dovolenjem videmskega tribunala, ima italijansko čitadinanco an tuole višno zlo boli našim nasprotnikom.
DOLENJI BARNAS — Dne 23. preteklega mjesca smo spremili h zadnjemu počitku našega vaščana rancega Costar peraria Antona, oče biušega špjeterskega šindika. Ranci Anton je biu star 84 ljet an ljudi so mu zio dobró tjel, zak’ za ejele 50 ljet je zvjesto služil kot miež-nar našega svetišča. Naj mu bo lahka domača zemlja!
AZLA — Kulk se je guorilo gor mez naše mlekarno. Cjela Faoiška dolina je viedala, de par nas nje šlo use prou. Mlekar, katjeremu so tožil neke nered-nosti so odstranil an obenem drugega paijpejal. Tud uprava od mlekarne je bila zamenjana an takuo troštamo se, de sada bo šlo use prou an se nam ne boju več smejal ljudi drugih vasi.
Pretekli tjedan se je tud končala kauža, ki naša mlekarna jo je mjela zavoj tistih nerednosti. Na videmskim tribunalom so se zmenil oboje stranke za dan kom inameni an takuo upamo, ds se ne bo več niti guoiilo gor mez tisto žalostno zadevo. Toda muoramo povjedat, de po našim mišljenju nje blo potrjeba prit do tega, de se gre končuvat pred tribunal za tam potlé se zglihat. Zlo buojš je bluo če so bli tle u naši vasi, u svojih hiš, se zglihal. Takuo bi ošparale oboje stranke taužente an taužente lir, ki so jih muorli plačat za stroške.
Tuole naj služi za drugi krat, če bo potrjebno. Lastne cunje je stuokrat buojš, če se operejo u svoji hiš pravi en star pregovor.
SOVODN.IE
Pretekli tjedan se je ponesrečiu kar je šu na j ago Vogrič Marko, star 36 ljet an doma iz Gabrovce. Mož medtem ko je poskočiu en zid se mu je pretresla puška, ki je imu za sabo, an strel je šu u bližnje skale, a šibre (balini) so se ob skali odbile an ranile Marka u oči. Ponesrečenega so hitro peljali u špitau an mjedihi, ki so ga pregledali, so povje-dal, de ima levo oko u veliki nagobar-nosti.
HIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHUUHIIIIIHIIIIIIII
POŠTA
KOS Anton - • Za dosego izplačila odpravnine, ker ste delali do leta 1950 v Belgiji, morate napraviti prošnjo, v kateri naj se navede ime, priimek, kraj in datum rojstva, naslov sedanjega bivanja, natančen naslov tvrdke, pri kateri ste bili zaposleni in dobo koliko časa ste delali v Belgiji.
Odpravnino vam bo izplačala na podlagi nakazil Caisse de Prevoyanc.e de la Campine - Guffenslaan 35 - Hasseli.
Prošnja mora biti vložena tekom 31. decembra t. 1.
D. M. — Terska dolina — Vaše hčerke ne morete poslati v Švico služit, ker ni še dopolnila 18 let. V Švici namreč ne dovolijo, da bi se tja priselila dek’eta ia-
Kd 18 let starosti.
France Prešeren
il nap&tyL sžomnski p&snLk
Dne 3. decembra poteka 152 let, kar se je rodil v Vrbi pri Breznici na Gorenj--skem naj večji slovenski pesnik, France Prešeren, že kot otrok je kazal izredno nadarjenost in je bil tudi potem v šoli vedno med prvimi. V Bistrici se je učil prvih črk, pozneje pa je nadaljeval svoje učenje v Ljubljani. Prav takrat je Ljubljana živela posebno življenje. Z zapada so prišle nove misli, oznanjale so svobodo, enakost in bratstvo, francoski orli •so prinesli Slovencem novo poslanstvo. Tisoč let so imeli Slovenci nemški jarem namesto svobode in tlačanstvo namesto enakosti. Kaj čuda, če je narod ■dvignil glavo, če je mladina začutila, da prihaja nov čas. Takrat je tudi v srcu trinajstletnega dečka Franceta Prešerna zagorela iskra, ki ni več ugasnila. Nosil jo je v sebi do konca svoje poti.
A svoboda je bila le kratka. Naglo je zatonila, naglo se je spet zgrnila tema po slovenski zemlji, tisočletni gospodar -Nemec je zopet zavladal. France Prešeren je že kot mlad deček čutil to tujčevo nogo in ostala je v njem skozi vse življenje. Dasi je bil v srednji šoli odličen učenec, vendar so ga zapostavljali: pred njim, pred otrokom iz kmečke hiše je bil vedno in povsod njegov součenec nemškega rodu, plemeniti Scheuhenstul.
Toliko bolj je vezalo mladega Prešerna prijateljstvo z rojakom Matijem čopom, ki je bil komaj tri leta starejši in je prav tako obiskoval srednjo šolo v Ljubljani. čop je že tedaj kazal Prešernu pot, s čopom sta skupaj mislila lepe, *vobodr>e misli.
France Prešeren je dovršil srednjo šolo in šel v veliki svet, na Dunaj. Po štirih letih se je vrnil v Ljubljano, zrel mož. Zdaj je moral misliti na kruh. V obilici bi ga imel, če bi zavrgel svojo narodno zavest, svoje prepričanje o lepoti svobode in enakosti ljudi, če bi se uklonil njim, ki jim je sreče svit žarel v slovenski deželi. Prešeren je izbral drugo pot, ostal je vzravnan, ostal je zvest ljudstvu, iz katerega je izšel. Prešeren, svoboden duh, je izbral svobodno pot, čeprav je bila težka. Vedel je, da je noč v grobu manj strašna, ko so pod svetlim soncem sužni dnevi, in upal je, da bo tudi slovenski rod našel pot tja, kjer sinovi Slave si prosti volijo vero in postave.
Tak mož je bil nevaren tujcu, ki je gospodoval na slovenski zemlji. Ošabno nemštvo je skrbelo, da Prešeren nikdar ne bi stopil na višje mesto, ampak da bi cstal nepomemben in v temi, da bi utonil v dnevnih skrbeh. Prešeren se je hotel osamosvojiti, odpreti je hotel lastno odvetniško pisarno, da ne bi več delal tlake drugim, a Nemci, ki so vladali, so mu odbijali prošnje drugo za drugo. Prešernovo življenje se je spreminjalo v borbo brez upa zmage, v borbo proti tujcu in lastnim bratom, ki so se bili sami vpregli v tujčev voz.
Prešernovo orožje je bila njegova pesem, ki je vrela iz njegovega velikega uma, iz njegovega vročega srca in iz usodnosti preizkušenega življenja. Tudi te pesmi niso razumeli, tudi nad njo je ležala senca nemštva in prav tisto slovensko dekle, Primčeva Julija, ki so ji veljale najlepše pesmi, kar jih je zapelo slovensko srce, je dalo roko Nemcu, plemenitemu Scheubenstulu.
V tistih dneh — stoletje je prešlo od tedaj — ko se je slovenski narod šele prebujal, je imel Prešeren le malo mislečih mož okrog sebe in še ti prijatelji so ga kaj kmalu zapustili. Najdražji, Matija čop, velikan učenosti, je šel prvi od njega, utonil je v Savi. Kakor otrok se je razjokal Prešeren, ko ga je videl mrtvega. Rana pa je ostala odprta, brez leka. Nekaj let kasneje je umrl dobri Andrej Smole, Prešeren je ostajal sam s svojo bolečino, s svojimi neizpolnjenimi željami, pokopal je svoje misli o sreči.
šele tri leta pred smrtjo se je Preše-
ren osamosvojil, odprl je pisarno v Kranju. A tedaj je bil že bolan in truden in je vabil smrt, naj se predolgo ne mudi.
Samo še enkrat je posijala luč v njegovo življenje, silen blesk viharnega leta 1848. Prešeren jo je že davno slutil, saj je bil že kdaj zapel slovito »Zdravico«, da pride čas, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Zdaj je, ob koncu nesrečnega, prezgodaj strtega življenja, dočakal veliki dan, ko se je prvič oglasil klic po združenju vseh slovenskih zemelj. To je bila obljuba, ki ga je potrjevala v njegovi veri, da bo prišla narodu pomlad. A njegove sile so naglo ugašale. Dne 8. februarja 1849 je ležal v, Kranju na mrtvaškem odru In mrtvaški list — drugi v slovenskem jeziku — prvega je bil napisal Prešeren sam prijatelju Andreju Smoletu —• je naznanjal, da je umrl mož, čigar veličine njegov lastni rod ni poznal in ki ga je komaj slutila tedanja slovenska mladina. Seme, ki ga je bil Prešeren zasejal, še ni začelo iti v klasje, trpeče srce so upokojile groba bolečine. Danes je Prešernovo ime nesmrtno.
France Prešeren je doživel svoje poveličanje, kakor je del slovenskega ljudstva dočakal svojo svobodo. Prešernova prerokba, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak, se še ni spolnila, a trdno verujemo, da je blizu veliki can, ko se bo tudi to zgodilo.
Terski zvonovi
Prvi zvon v Teru je bil .... človek. Temu človeku je bilo ime Kulin Peter pok. Andreja, ki so mu pravili tudi Besk ter je stanoval blizu župnišča. Vsakikrat, kadar je bilo treba javno moliti rožni venec, je zlezel na vzvišen prostor, pristavil roke k ustom v obliki lija in vpil na vse grlo: »Sedaj zvoni v prvo.... v drugo.... v tretje....«
Pozneje so prišli do zvona iz brona. Po letu 1860 so kupili zvonček, ki ga imajo še sedaj in ki je tehtal 104 funte. Ta zvonček ima svojo posebno zgodovino; najprej so ga obesili na Beskovo hišo, kateri je bil od zvona povišan v zvonarja. Ko so dogradili današnje župnišče, so postavili zvon na južno stran tega poslopja, kjer je bil cilj hudega preganjanj a.
TER
M i n III1111111111111 I I 1111 I I I ■ I H I I lil lil IIIIM i iii i iii i iii i iu iM J i iM i i i 1111I I l i i.i iii | | | | I'|!| |:|!| |1I !'|!| I Iii i i l i i.ii iii l l i III1II i l i iiiiiii.Miii 1111IIIII1II I I M l m i MIIIIIIUI
Odlomil iz predgovora h Katekizmu Primoža Trubarja
Lansko leto je praznovalo slovensko slovstvo zelo pomemben jubilej, namreč 400 letnico, odkar je bila natisnjena prva slovenska knjiga. To je bil katekizem, ki ga je napisal protestantski duhovnik Primož Trubar. Naslednja knjiga, ki jo je izdal istega leta pa je bil Abecednik, da so se mogli ljudje naučiti tudi brati, ker je bilo šol takrat zelo malo.
Primož Trubar je pisal zelo preprosto, v dolenjskem narečju, ki je postalo temelj našemu knjižnemu jeziku. Priredil je 27 manjših in večjih del in napisal mnogo predgovorov, ki so dragoceni za poznavanje njegovega življenja in dela ter za zgodovino tistih let.
Prvi knjigi sta bili pisani z nemškimi, gotskimi črkami in ker ni bilo za slovenske glasove črk je moral sestaviti črke, kar seveda ni bilo lahko niti za či-tatelje. Leta 1555 pa je izdal nov katekizem z latinskimi črkami čigar odlomek predgovora prinašamo.
Iz predgovora h Katekizmu 1551
Vsem Slovencom gnado, mir, milost inu priavu spoznane božje skuzi Jeizu-sa Kristusa prosim.
Lubi krščeniki! Jest sem tele štuke iz svetiga pisma (inu nih iz'age v te pej-smi zložene), katere vsaki zastopni člo-vik, kir hoče v nebu priti, ima vejdeti inu držati; h tim tudi to litanijo inu ano pridigo, v tele bukvice pustil prepisati v naš jezik Bogu na čast inu h do-brimu vsem mladim tar preprostim lu-dem naše dežele.
Iz predgovora h Katekizmu 1555
Mi vejmo, de sta poprej dva slovenska katekizma z nemškimi puštabi drukana, Inu nom se zdi, da ta naša slovenska beseda s tejmi latinskimi puštabi se lepše inu ležej piše tar bere: za volo tih riči smo mi pustili druguč drukati z latinskimi puštabi en abecedarium inu le-
Sv. Miklavž an hudoba
Svet Miklauž je zguoda usto, se j lepuó umó je uzeo njega palco, je šu pred no Stalco.
Jubi, jubi svet Miklauž, dajte nam an dober glas: tode ki hudobija pluje vse za njo arjuje.
Svet Miklauž je jau hudobiji: »Rec »Marija«/«
Hudoba j jala: »Barigla, da bi puna vina bila, da z Miklaužan bi ga pila.«
Jubi, jubi svet Miklauž, dajte nam an dober glas!
Svet Miklauž jau hudobiji:
»Ree »angelci»/«
Hudoba j jala »Jarace«.
Jubi, jubi svet Miklauž, dajte nam an dober glas!
Svet Miklauž jau hudobiji:
■»Ree »Svet Duhu!«
Hudoba j jala: »Da b’ ti biu juh!«
ta kratki katekizmus. Iz tiga abecedarija se mogo ti vaši lubi otročiči inu tudi ti stari lahku inu hitru navučiti brati tar pisati. Iz tiga katekizma pag mogo vsi žlaht ludje se prov navučiti te potrebne štuke te vere krščanske, katere malu ludi bogu se smili, v slovenski deželi zdaj prov znajo. Mi smo tudi h timu katekizmu pergjali ene molitve inu navuke, koku vsaki suj stan ima pelati po zapu-vidi ino voli bežji.
Na tu vas šulmoštre, pridigarje inu gospodarje prosimo inu opominamo na božim mejstu, de vi, v vaših šulah, cerkvah inu v hišah lete štuke te krščanske vere vse žlaht ludi, suseb te mlade inu preproste, s teim pravijoč, beroč, pridi-gujoč inu vprašajoč, koker smo vom tukaj naprej izpisali, zvejstu vučite.
Koliko obdelane zemlje odpade na vsakega človeka
Po podatkih FAG (organizacije za prehrano in poljedelstvo pri OZN) živi na zemlji okrog dve in pol milijarde ljudi, obdelanih pa je okroglo ena milijarda in 200 milijonov hektarov zemlje. Tako odpade na vsakega prebivalca na zemlji okroglo po pol hektarja obdelane zemlje, kar bi pri intenzitivni obdelavi zadostovalo za prehrano, če pa pomislimo, da je skoraj polovica te površine le slabo obdelana, se ne smemo čuditi, da je na svetu še veliko ljudi, ki jim ni mogoče preskrbeti vsakdanjega kruha.
Ker je bil zvonček posvečen sv. Barbari, so z njim ogorčeno pozvanjali kadar je grozila nevihta; poleg tega pa je služil tudi za sklicanje vaščanov iz Tera na zborovanja, ali kadar so jih potrebovali za delo pri cerkvi.
Sosednje vasi so se zaradi tega pritožile pri videmskem prefektu češ, da zvonček moti javni mir. Tako so nekoč prišli v Ter orožniki, ki so bili oboroženi s puškami, ter iskali krivca... ki pa ga niso mogli najti, ker se je strahopetno skril v kupu fižola v neki shrambi.
Pozneje, ko je bila zgrajena cerkev, so okrog leta 1880 kupili v Vidmu dva lepa zvonova in leto za tem še tretjega največjega. Tako je bilo število popolno.
Toda prišel je žalosten dan, 14. mare 1918, ko so prišli Avstrijci in te lepe zvonove s kladivi razbili na kose ter odnesli kovino, da bi jo porabili za vliv:tr nje tepev.
Starejši vaščan, po imenu Markjol Ivan, po domače žvaldič, ki je botroval pri krstu velikega zvona in je takrat ležal v postelji bolan, se je začel jokati kot otrok, ko je zaslišal udarce tistih kladiv in dejal: »Ubili so mi mojega po-smcvljenca.« Umirajoč je določil 500 lir (današnjih 100.000 lir), da bi kupili nove zvonove.
Od 29. septembra 1(21 do januarja 1925 so dobili na posodo dva zvonova od ceikve v Rtinju in 13. marca istega leta je prebivalstvo končno z velikimi slovesnostmi sprejelo nove zvonove, ki jih je vlilo podjetje De Poli iz Vidma. Dne 19. marca istega leta, je bila njihova svečana posvetitev, prav na dan sv. Jožefa, ki je cerkveni patron v Teru.
IVAN TRINKO:
GMiD IP>A@ILM€II
4lllllllllllllllllllllllllltt!IIISIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltlllllll|||||||||||i!llllllllllllllllllllll
ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Paglavski popoldan
Mlada gospodinja se trudi okoli ognja, «a bi pripravila družini južino, katero jim mora potem še nesti v nekoliko oddaljeno polje, da ne bodo po nepotreo-beni s hojo zamujali dela. Trudila se je iti jezila; mudilo se je, kajti poldan ni bil daleč, a ogenj ni hotel goreti. Suha drva so bila pošla že zjutraj ; kar je šc dobila na dvorišču, je bilo malo in še io na pol sirovo.
»Oh, ta nerodnost nerodna naših mož! kolikokrat sem jim ukazala drva priprav Viti in jih znesti domov! S čim bom kuhala? In če ne bo južina ob uri, bo-Uo še godrnjali!« Tako je tožila in zar *ela že stotič pihati, da bi živeje gorelo; fca je bilo več kadiža nego plamena.
»No, pa naj čakajo. Prav jim bo !« Šla te na dvorišče iskat, če bi dobila kaj boljšega.
»Ah, moj Bog! Vsepolno drv po zaročenih senožetih, jaz pa ne morem počenega ognja zanetiti! Čakaj, jim že
povem, kar jim gre, zanikrnežem!«
Medtem je šumno pripodil domov čredico ovac živahen paglavček, star kakih deset let.
»Mama, lačen sem. Ali ste skuhali?« je vprašal, ko je ovce spravil v hlev.
»Da, pravo! Kako bom skuhala, ko ni drv! Beži, išči tam okoli hleva, če dobiš kaj suhega, da bo kmalu.«
Deček steče in res, precej prinese naročje dobrega drobiža, ki je zadostovalo za enkrat. Ni trajalo dolgo in skromna južina je bila gotova.
»Pavlek! Snoj in potem pojdeš v Le-sičje pa drva. Naberi lepo butaro suhih in hitro prinesi. Ne ustavljaj so po poti. Slišiš? Niti večerje ne bom mogla skuhati, ako se takoj ne vrneš.«
»Da mama, naberem; pa že pridem ko pridem, saj veste, da je daleč.«
»Pazi, bo šiba pela, če te ne bo do štirih. Pomni! Potem boš moral še v polje, da boš pomagal kaj prinesti.«
Deček je hlastno pojedel svoj del. Gospodinja je pripravila za druge in nesla v polje.
»Veš, kaj sem ti ukazala?« je rekla grede, »Bog varuj, če boš zamujal; jih dobiš svoj del... Preden greš, lepo zapri hišna vrata, da ne pride pes. Slišiš!«
In se je oddaljila.
Dečko pa je šel po vasi iskat tovarišev. Ni mu bilo težko jih dobiti, ker gospodinje navadno le takim naročajo, naj skrbe za drva, kadar imajo odrasli bolj važnega in nujnega posla, štirje so se zbrali, približno istih let. Pripeli so si zadaj za cempin pri pasu svoje kanjce, vrgli raztrgane jope čez ramo in stekli bosopeti pq poti, ki je peljala navzdol do Lesičjega. Lesičje je bil velik, skupen vaški gozd, kjer si je lahko vsakdo nabral toliko drv, kolikor jih je potreboval.
Dečki so bili živi in poredni. Vse je šlo pred njimi! Kmalu so stopili s prave poti in jo mahnili čez polje in travnike. Nekje so znali za zrele hruške. Niti govoriti ni trebnlo; samo ob sebi je prišlo, da so jo vdrli na oni kraj in kmalu so že pridno tresli deblo. Opravili pa niso veliko, kajti od nekod je priroh-nel gospodar z raklo v roki, da so morali pete odnesti, kar so storili, še pred-no je mogel katerega zajeti.
Nižje doli je bilo v njivah grozdje, ki se je začenjalo komaj mečiti. Takoj so
bili na njen; nekaj so v naglici natrgali in odšli vsak s svojim grozdom.
šli so še nekaj dalje in prišli na položno senožet, kjer so rastle vitke in krasne breze, stare in močne, a tudi tenke, prožne in vpogljive.
Poznali so jih; takoj je splezal vsak r.a svojo tako visoko, kolikor je vzdržala. Ko mlado deblo ni moglo pod težo več stati pokonci, se je začelo počasi vpogibati v lok, dokler ni polagoma položilo paglavca na tla kot kako nalašč napravljeno dvigalo. To je bilo zanje pravo veselje in najbolj priljubljeni šport. Kričali so vmes seveda in se do sita smejali.
»Vanček, daj, na onole višjo!« je rekel Miha.
»Nočem; predebela je; se ne vpogne.«
»Čakaj, grem jaz,« reče Jakec.
»Boš videl, ali se vpogne ali ne!«
Pa predno se je približal, je Pavlek že splezal po nji. Kakor veverica je prišel na košati vrh, razklenil noge in tedaj se je začela kakor nehote vpogibati, tako da je deček obvisel precej visoko v zraku. Prestrašil se je ne ma’o. Krepko držeč se z rokami za vpognjeno deblo, je mahal z nogami po zraku in stresal brezo, pa ni šlo! Začel je kričati in jokati in zvatl na pomoč. Drugi pa so se od smeha valjali po travi, kajti nepričakovani prizor se jim je zdel res smešen in zabaven. Toda v resnici je bil Pavlekov
položaj kritičen. Ubogi deček je rjul, ves rueč od sile. Najstarejši tovariš Vanček mu je vendar pritekel na pomoč, dasi sta mu ostala dva, posebno Jakec, branila.
»Pusti ga, pusti! Naj se malce poniha,« reč« Miha.
»Pusti ga, pusti ga! Bomo videli, ko pada kakor klobasa,« je kričal Jakec.
A stvar je bila resna. Pavlek se ni mogel več držati. Vanček ga je lovil za noge, da bi ga potegnil z breze, pa ga ni mogel doseči.
Pavlek se je drl, Jakec se je le smejal in zabaval; Miha je utihnil; Vanček je odskakoval in stegoval roke do Pavletovih nog.
Res smešen in žalosten prizor.
K sreči je v bližini Krevsarjev Jože, velik in krepak mož, sekal drva. Ko je na kričanje pogledal in videl, kaj se godi, je urno pritekel, zagrabil za deblo in pripomogel, da se je do tal vpognilo. Pavlek je bil rešen; samo roke je imel otrple in pa silno zasopel je bil. Mož ga je povrh s čeparno prijel za ovratnik, z desno ga je pa občutno lopnil na zadnjo stran, rekoč: »Na, otročarija! Da se navadiš plezati po drevju!« Potem je še zaropotal na druge in jim hotel dati enak brezplačen nauk, pa so urno pete odnesli in mu samo iz primerne dahe v zahvalo jezik pokazali in se smejali.
(Nadaljevav t>. sle 'i )
MATAJUR
•Štev. 54
Qi 'v.
ZA NAŠE DELO
Ljep sod boste imeli
Kup na debelo
Kako se zdravijo rane na konjskih kolenih
Ce konj po nesreči pade an dobi hudo rano na kolenu, izgubi šobit svojo vrednost, zak takega konja ne mara nobe-dsn kupit. De se bo rana hitro zacelila an obrastla z novo dlako, se muorate ru-nat takuoie: konja, ki je padu, se muo-ra peljat u hljeu an mu umit rano s čisto marzio vodo, al še buojš z vod« u katjero ste dodal malo lizola ali k arb rine kisline. Ce njemate pir roka n popu-noma čiste vode, je buojše, de ne umi vate, zak’ z umazano vodo rana hitro in-fecjon dobi. Oprano rano, je trjeba po-t)é posušit s čisto cunjo an zavezat. Konj naj potlé počiva u hljevu tri do štjer dni. Obveza naj se potlé previdno uza-me dol, par tjem pa je trjeba gledat, de se z obvezo ne odtarga skorja, ki se je nardila na rani. Konj se lahko pot'é malo sprehodi an potlé naj se koleno spet obveže. U 12 do 14 dnevih hrasta bo proč padla an pod njo se bo nardila nova koža, ki bo obrastla s takimi dlakami, kakršne so okuol ko’ena.
ča (spazzola). Za očedit visoka an stara debla so dobre tud znucane motike, ki se jim odrježe špico, de je takuo strgar io buj veliko. Par strganju mladega drevja. je trjeba zlo pazit, de se ne poškoduje zeleno lubje ali les. Par mokrem vrer menu se rane, ki jih dobi drevo par str-
ganju, buj hitro zarastejo. Potlé kar ste ostrgal debla, gledajte, de bosta tisto staro skorjo hitro zažgali, zak, kakor smo prej povjedali, je notar use pouno škod-liuceu sadnega drevja. Kar ste tud tisto djelo nardi! namažite drevo z drevesnim
če ga najprej dobro z vodo očedite an potlé namažite z oljem, še ljepši kot z oljem namazan sod boste mjel, če ga namažete s terpentinovo povlako, ki jo nardite takuo, de raztopite nad žerjavico eno part kolofonije u dveh partih terpentinovega olja.
ŽIVINA ZA ZAKOL
karbolir.ejem, če ne boste še škropil.
111 ■!nii:i:iii>iii!iii!i:iiiiiiiiliiii:iiiiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|liiiiiiiiili|!iii[|;i!iaij|;| m un i n 11111 n im i.i ii i ;iii ii
Djelo na vartu
Krave
Voli
Jenice
Teleta
Ovce
Koze
Fraseta
Po kg.
210 do 270 240 »
250 » 450 » 150 » 100 » 260 »
290
280
510
170
120
280
ŽIVINA ZA REJO
Da bodo kokoši nesle jajca tud* pozimi
Kako sa n« paia ovca
pozimi?
Pozim je trjeba napajat ovce samo enkrat na dan. Odrasla an zdrava ovca nuca en liter an pou do dva litra vode na dan, če se ji daje pa samo suh fuo-tar pa ponuca še kaj več. Več vode, kot jo ovca potrebuje se ji ne smije dajat u zimskem cajtu, zak’ bi ji lahko škodovala. Narbujša pijača za ovce je čista voda an dobro je, če se varže vanjo malo soli.	i;	j	.
De boju kokoši tud pozimi nesle jajca mu ort a skarbjet, de boju nimar mjele zelen fuotar. Ce imate perje od rjepe al kcrenja ga objesite na žebel malo od tleli, de ga boju kokoši lahko pikale. Kar ne bucste mjeli več tistega zelenega fuo-tra poiščite kakšne kište u kat j ere natrosite malo zemlje an rotar usejte namočen ovas. Kište jih dejta na gorak prastor, de ovas bo hitro pognau an oze-ler.eu. Kar bodo rastline edan do dva centimetra visoke postavite te zelene kište kokošam, de boju pikale.
Mlade kokoši boju začele hitro nest, zak’ pognan ovas ima u sebi dosti vitaminom Ce buoste zelen fuotar nimar dar jali kokošam boju zdrave an boju nesle nimar jajca. Trjeba je pa vjedat, de ovas ne smije bit preveč odrasteu, zak’ če je star izgubi veliko sostane an vitaminou.
Tud suha detelja zlo pomaga kokošam, de nesejo pozim jajca, zak’ ima u sebi dosti beljakovin an japno, ki pomagajo djelat jajca. Suho djeteljo je trjeba zlo dobro zdrobit an jo poparit z vrelo vodo an jo pustit stat nekaj cajta, potlé pa naj sc tuo zmješa skupaj z mehko jedjo (mokra sjerkova moka ali kuhan krompjer).
potlé se zmjeri okuol trebuha za ta sprednjima nogama, številke, ki ste jih pri tem mjerjenju dobili jih pomnožite an potlé tuo kar vam znese delite s 130 par navadnih prasetih; če je prase buj okrogou an mesnat pa s 120, par suhih pa s 140. Povjemo vam en primer: prar se mjeri čez hrbet 110 centimetru, okuol trebuha 118, za tuo bo vagu 110X118: 130 = 99,84 ali okroglo en kuintal mar-tve teže.
Iz vai ta je trjeba porut brokolje an sedan an jih zakopat u zemljo u kaj-šnem prastoru, kamor ne pride mraz. Duo ima veliko kljet lahko posadi tud tam. Zimski radič je trjeba pokrit s suhim listjem a vjedite pa, de se ga ne smije pokrit s sjerčem, zak’ bi miši an podgane radič uničile. Tud špinače an solata naj se zavarujejo pred mrazom an marziimi severnimi vetrovi. Dobro bi bluo, de se napravijo take ograjei iz sjer-ča an se jih postavi okuol radiča.
U telim cajtu lahko sadite čebulček an česen, de se že čez zimo ukorenini, zak’ u dostih krajah je zemlja od januarja do febrarja blatna an se je ne more obdelovat an zatuo skarbite za sa-diteu česna an čebulčka že tale mjesac.
Po glavi
Krave mlekarice L. 135000 do 185000 Jenice breje	»	140000	»	190000
Praseta od 12 do 20 kg »	2800	»	4800
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
Kokoši
Piščanci
Race
Purani (dindje)
Zajci
Jajca usako
L.
Po kg.
580 do 635 570 »
520 »
480 »
260 »
42 »
620
580
560
280
44. 1
ŽITARICE
III lllll I1MII lllllllllllllllllil llll|[M;ni|!MII!M illMIIH^11111111 II 11111! 11 ! I Hill I IDI III ili lili III llllll n Im I II l II lil II 1111111
GOSPODARSTVO
Ušenica
Sjerak
Ušenična moka Sjerkova moka Pšenični otrobi
Po kuintalu L. 7400 do 7600 5080 »
8150 »
6800 »
4800 »
6100
9350
7500
5100
SENO
Tržni pregleò
Djetelsko seno Navadno seno
Po kuintalu L. 2100 do 2400 »	1250	»	1450
GRADBENI LES
Djelo
u sadounjaku
U telim cajtu je trjeba čedit sadno drevje. Zlo važno je čiščenje debla. Skorja čez ljeto postane hrapava an pouria razpoklin. Tisti kosi mrtve skorje so brez potrjebe na drevesu an u nje se skriva-jo čez zimo razni škodliuci, ki djelajo veiiko škodo na spomlad sadnemu drevju. Tud mah an lišaj radi rastejo na takim drevesu an zatuo je zlo važno, de usak gospodar sada u zimskim cajtu ostrga z debla staro odmrlo skorjo, lišaje an mahove.
Skorja se narljeuš ostrga takrat, ko je deblo mokro. Za ostrgat skorjo je nar-buj priprauna strgulca an željezna krta-
[Ne obrezovat orehov! pozimi
Vjedejte, de se ne smije obrjezovat orjehovih dreves pozim, zak' sok, ki pride iz rane, rad zmarzne. Tisto djelo naj se nardi na pomlad ali pa zguodaj u jesen, kadar nje nagobarnosti, de zmar-zuje.
Prasetovo težo se vidi z miero
Bliža se cajt ko boju praseta opitana an marsikak bi rad vjedou kulku vaga prase predno ga ubije. Tuo se lahko zvje brez vagat, če se prase mjeri takuoie: Prase se zmjeri od sredine čela do repa,
Razvoj na italijanskih targih s kmetijskimi pardjelki ne kaže posebnih iz-prememb. Kup je več ali manj nimar tir sti. Sjerak, ki u začetku se je zdjelo, de bo šu gor s kupom je ostù na istim livelli kot je biu lansko ljeto ob telim cajtu. Enako velja za druge pardjelke kot so ušenica, senuo an drugi pardjelki. Živina pa je u zadnjih dvjeh tjednih buj popraševana, posebno tista za meso. Po nekatjerih targih se je pokazalo, de so jo plačuvali po višjem kupu kot poprej.
Tu gre sevjeda zavoj mrazu, ki je nastal an ki je pouzročiu rneci ljudmi ven-čo potrošnjo mesa. Ser an maslo pa so zadnje dni po buj nizkim kupu a tuo muora bit le začasno, zak’ kot ponavad u cajtu pred božičem mlječni pardjelki so dražji.
Teleta po nekaterih targih so bli plačani po 50 do 80 lir po kile več kot prej. Praseta pa so ostali nimar na tisti stopnji s kupom an popraševanje po njih je bluo zlo majhno. Pač pa je bluo popraševanje venče po prasetah za rejo.
Popraševanje po darvah je veliko an u zadnjih cajtah dobre an suhe bukove
darva so ble plačane tud po 100 do 150 lir kuintal več kot prej. Ker je mraz lje-tos zguoda partisnou, kaže de boju darva še buj drage ko se bo zima parkazala.
Les za nuc. njema izprememb. Veliko popraševanje je za bukove hlode douge od 2 metra naprej. Tud jesenove hlode zlo poprašujejo.
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Cerješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi Kostanjevi hlodi Jesenovi hlodi
Po kubičnem m.
L. 13800 do 15200 » 18500 » 19500 » 17500 » 18000 » 12500 » 1400* » 11500 » 12000 » 21000 » 25000
Menjava	denarja
Zlata Sterlina	7225
Napoleon	5950
Dolar	643
Francoski frank	160
Švicarski frank	150
Eelgijski frank	12,40
Sterlina karta	1595
Avstrijski šiling	22
Zlato po gramu	783
Srebro po gramu	17
DARVA
Bukove darvà suhe Bukove darvà surove Druge mehké darvà Bukovo oglje
Po kuintalu L.	1050 do	1150
»	950	»	1000
»	750	»	800
»	2800	»	3000
SADJE AN ZELENJAVA
Jabuka
Hruške
Kostanj
Krompjer
L.
Po kg.
40 do	50
40	»	60
30	»	45
25	»	35
SER AN MASLO
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Mlekarniško maslo Domače maslo Ser do 2 mjesca star Ser čez 2 mjesca star
L.
Po kg.
900 do 800 » 420 » 550 »
950
850
450
650
beneška fjudska	„Zloòej	na	Kaninu”
H
1
À
Nek ubežnik avstrijske iz Rezije, gre preko gora
vojske, doma	domu.
proti svojemu	kokoš
Ko pride na Kanin zagleda divjo in jo s prvim strelom ustreli. Moč-
no je lil dež in zato je vesel, da je prišel hitro do »kazona« s svojim plenom. Za-
kuri ogenj in pripravlja divjačino za ve-čeijo. Medtem ko peče pečenko se mu pri-
kaže na vratih neznan mož, ki dovoljenja prisede k ognju in
potem brez začne peči
I
mm
j
1
žabo, ki jo
koš pečena
je bil prinesel s seboj. Ko je ko-	ri tudi neznanec ki položi svojo žabo na	to pot s samim zlodejem, vzame puško in	cati na pomoč, ubežnik se prestraši in	aa so zlodeji res prišli na pomoč	in &
jo postavi na mizo in enako sto-	kokoš. Ko Rezijan vidi, da ima opravka	ga začne tepsti. Teperi zlodej začne kli-	ubeži. Ko je bil že daleč, se ozre in vidi,	iz maščevanja zažgali »kazon«.