St. 268 WMU
lahij«, izvzemll poodeljek. vsak iillkegi it 20, L nadstropje pisnu m ne »prejemajo, rokopisi Anton Ocrbte. — Lastnik ■aaia *a mate: L 7.—, S ra Za iaoxcmstYO mesečno 4 lire
orati tnli itshO
V Trstu, v soboto 11. novembra 1922
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIf
ulica sv. Frančiška ntltvtL Ne rankirana Ij Ir - igovornf Tlak tlskarr edinost iv. leta L 31.— In celo lato L & -uredniltva In uprare it
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se raCunajo V šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vtm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon dredništva ln uprava 11-57.
Nemci na čeSkant In Jugoslovani v ItalUl
Ko se mi pritožujemo radi krivic, ki jih ragretša državna uprava na škodo jugoslovanskega prebivalstva v Julijski Krajini, nas italijanska glasala — če nikakor ne morejo oporekati upravičenosti naših pritožb — zavračajo navadno: poglejte le, kako se godi narodnim manjšinam v Jugoslaviji in v čehoslovaški republiki!
Tudi če bi bilo res. da se narodnim manjšinam v rečenih dveh slovanskih državah godijo krivice, ne bi še to dajalo italijanski državni upravi nobene, ne pravne, ne moralne opravičbe za njeno krivično in neliberalno postopanje proti naši manjšini v italijanski državi Kajti kje bi bila morala, če bi kdo iz dejstva, aa kdo drugi ubija, izvajal zaključek, da sme ubijati tudi on?! To je sevega le prispodoba, ki samo jemlje navedenemu izgovoru vsako veljavo.
Sicer pa je to opozarjanje na krivice \ Jugoslaviji in v čehoslovaški republiki tudi stvarno brez podlage. Italijanska glasila pobirajo s slastjo vsako pritožbo Nemcev v čehoslovaški republiki, da jo potem izrabljajo proti nam. Resnica pa je ta, da uživajo ti Nemci, posebno na šolskem polju — ki je najvažnejše za položaj narodnih manjšin v drugoradnih državah — polne pravice enakopravnih diržavljanov. Iz u-raf nih statistik je razvidno, da je v čeho-sile vaški repdblki za nemško prebivalstvo preskrbljeno v isti) meri kakor za češko. T«u pa tam celo še v večji meri Nemci imajo svoje vseučilišče, svojo visoko tehnično šolo, na tseče ljudskih šol, na stotine srednjih in strokovnih šol in učiteljišč. Iz uradnih statistik je nadalje razvidno značilno dejstvo, <Sa spada povprečno na češke šolske razrede več otrok, nego na nemške. Ni treba* d!a je človek pedagog, da razume pcmcimbnost tega dejstva. Cim manj je otrok v razredu, tem uspešnejši more biti pouk- Res je sicer, da je češka vlada zaprla nekaj nemških) šol v pretežno osiških krajih. Ni pa storila tega iz poltićnih namenov ali narodnega na-eprotstva, ampak zato, ker so bile te šole slabo obiskovane. Bile so srednje šole, kjer je bilo v kakem razredu le po sedem, osem učencev. In še od tega maliega števila učencev na takih šolah je bil precejšen del češke narodnosti. Tu so odločali torej le upravičena stvarni razlogi za odpravo takih šol.
Sedaj pa naij nam laška gladila lepo na-vedejo, koliko slovanskih sredinah šol — o vseučilišču niti ne govor "m o — ima pol mil jena Ju,gcsilovenov v Julijski Krajini! Navedejo naj naim le eno« med tistimi hrvatskimi šolami n. pr. v Istri, ki jih je naša šolska uprava zaprla, oziroma izpre-menila v italijanske, ki ne b.3 bila imela zadostno slovanskih Šoli podvrženih otrek! Imamo eno učiteljišče — v Tolminu. Je-Ii pa to urejeno tako, dia bi res zaslužilo ime slovenskega zaveda! Tudi tu se morajo p^dagogični razlogi umikati pred — moramo zapisati to besede — narodno polit :čnim5, seveda v italijanskem smislu.
Ali naj govorimo o postopanju z našim učiteljstvom? To je prežalostno poglavje.
Koliko so jih pregnali, koliko nasilno umirovili koliko jih je moralo bežati iz dežele radfi nastafch političnih razmer! Potem pa se oblastva izgovarjajo, da ne morejo odpreti te aH one šole, ker — ni učiteljevi KoEko je slučajev, ko potiskajo našega učitelja že zato, ker je pevo-vodja v kakem nedolžnem, nepolitičnem, zakonito obstoječem društvu v kaki zakotni vaisd na deželi!^ Nič ni zagrešil, kar bi bilo kaznivo po zakonu, ali nezdružljivo z dostojanstvom učiteljskega stanu. Menil je le, da tudi njemu gredo pravice, ki so v državnih zakonih zajamčene vsakemu državljanu. Praksa, naše na-učne uprave pa ga poučuje, da temu ni tako-Vsako njegovo delo m prosvetnem polju se označa kot rovarstvo proti varnosti države.
Nemci v čehs-lovaški republiki morejo rabiti svoj jezik ;pri vseh oblastvih vse dežele in v vsem javnem življenju, ne da bi se s tem Izpostavljali kakim žaljenjem. Pač pa vpijejo, kakor d!a bi jih kdo na meh drl — in to je veleznačilno za njihovo duševno s t — ker država zahteva isto spoštovanje za češki jezik v nemških, ali pre>-težno nemških krajah. Nemci zahtevajo v resnici privilegij za svoj jezik! Mi Jugo-sloveni v Julijski Krajini bi hvalili Boga na kolenih, če bi bilii tako — zatirani, in v svet b? razglašali sloves o pravičnosti! in liberalnosti italijanske državne uprave.
Nemci na Češkem imajo primerno zastopstvo v parlamentu, in njihovi poslanci iznašajo tam v svojem jeziku svoje« pritožbe na način, da bi nas tu na križ pribijali, če bi poskušaK kaj takega. Politično so potisnjeni le v toliko, da nimajo svojega deleža na državni upravi To pa le zato, ker sami nočejo, ker nočejo priznati države in svoje pripaidlnastti k nji. V tem svr«em nasprestvu proti državi prirejajo v n r< -ni skupščini prave govorniške v ■ Nemški poslanec dr. Lodgmann je nedav. odkrito in naravnost proslavljal veleizdaj-stvo in je brezobzirno priznaval, cba Nemci računajo na kako katastrofo, ki zruši državo. Z eno besedto: proglašal je — revolucijo. Nemci zahtevajo od države vse pravice, dolžnosti do nje pa nočejo poznati nikake.
Kako vse drugačno je naše stališče, ki smo ga zavzeli napram državi! Mi zahtevamo pravice, ne odlegaimo pa se tudi dolžnostim. Iz naših ust ne prihaja nobena beseda, ki bi imelta namen hujskanja proti državi Naši zastopniki ne govorijo revolucionarnih govorov — ne v parlamentu, ne ob nobeni drugi priliki. Priznavamo svojo državnopravno pripadnost, priznavamo državo in hočemo vršiti svoje dolžnosti dta> njei Spoštujemo zakone, plačujemo davke in najša sinovi odhajajo v vzornem redu pod orožje.
Kakor noč od dneva se razlikuje naše vedenje napram državi od onegia Nemcev v čehoslovaški republiki. Zato nI le stvarno neupravičeno, marveč naravnost zlohotno, če se postopanje z nami hoče opravičevati s položajem Nemcev na Češkem.
ISalija
Važne izjave ministrskega predsednika Mussolinija francoskim listom
PARIZ, 10. Ministrski predsednik Mus-| solini je sprejel včeraj posebne odposlance S francoskih listov «Temps», «Petit Pari- i sien», <Petit Journal*, «Journal», «Ex-j ce!os;or» in «Echo de Paris». Pogovoru ■ je prisostvoval tudi g- Guichard. rimski poročevalec agencije Havas. Ministrski predsednik Mussolini je dal na vprašanja, k; so rn.u bila stavljena, v glavnem sledeči odgovor: 1.) Vzhodna konferenca in tunško vprašanje. Ako mi bo notranji položaj dovoljeval, bom šel tudi jaz sam v Lausanno. Italija je na to konferenco že pripravljena. Odobrujem popolnoma g. Poincareja, ki hoče, da naj se konferenca sestane čim preij. Italija lahko gre h konferenci že jutri, ako bi bilo potreibno. In če bi zavlačevanje te zadeve povzročijo kako nesrečo, bi Italija ne hotela nositi nikake odgovornosti. Kar se tiče postopanja na Turškem, ni dvoma, da je enoten nastop neobhodno potreben. Enotna fronta pa sicer že obstoja, treba jo je utrditi. V tem hrpu Turki pretiravajo, toda treba je upati- da si bo Ke-mal paša dvakrat premislil, preden bi na* pravil kak nepopravljiv korak. — 2.) Vprašanje kapitulacij. Beseda kapitulacija je strrca, ki Turke draži. Mislim, da je treba to besedo odpraviti, ne da bi se odpravila tudi stvar sama. To se pravi, da bi se moral ohraniti sistem zadostnih in izdatnih jamstev. — 3.) Odlnošaji s Francijo. Francija in Italija morata napredfovati v najprisrčnejšem sporazumu- Nič važnejšega jih ne sme razdvajati. V naše odnošaje je treba deti mnogo odkritosrčnosti in moramo razkrižati z razpoloženjem, ki je na* stalo vsled nekaterih zadev. Ravno te dni se bo podpisala trgovska pogodfoa, ki bo napravila najboljši vtis. Našli simo formule, ki so za obe di-žavi enako zadovoljive. Treba je tuidi ra^vijaitt trgovino med Francijo in Italijo. Vse. kar se bo zgodilo na tem polju, bo moralo smeti sijajne posledica. — 4.) Vprašanj© Tunisa. Mi zahtevamo cd Francije glede Tunisa, da vodi napram našfm naselbinam liberalno politiko in da fxe skota italijanske naaeijenike na vsak
načrn pofrancoziti. Z liberalno politiko si bo Francija lažje pridobila simpatije naseljencev. Prepričan sem, da se bo o tem vprašanju dosegel sporazumi. — 5.) Izseljevanje. Mi smo država s 40 miljoni prebivalcev, ki se močno množijo. Italija je premajhna in hočeš nočeš se moramo izlivati preko naših mej. Potrebno je, da najdemo odduške za naše izseljevanje. Ta oddušek deloma že imamo na francoskem delovnem trgu, v Z edin jenih državah, v Brazilci in Argentiniji- Kar se tiče Avstralije, je- ta dežela preveč oddaljena, a kar se tiče Rusije. so zahteve boljševikov takšne, da na izseljevanje v to deželo ni mogoče misliti. Mislimo, da pridemo čim prej do sporazuma z Brazilijo glede izseljevanja in da dosežemo od Zedinjenih držav, da c'dlprejo našim izseljencem svoja vrata malo bolj na šroko. — 6.) Vprašanje vojne odškodnine. Na tem polju imamo iste interese kot Francija, kajti kakor ona potrebujemo tudi mi nemiški denar. Mi smo torej s Francijo. Toda nam more Nemčija dati ta denar, ki ga potrebujemo? Ali moramo rabiti silo prepričevanja ali silo orožja? Vse to so pereča vprašanja, na katera je treba dati odgovor.
Poslanec Martire preklical svojo ostavko
RIM. 10. «Giornale di Roma» piše, da ve iz gotovega vira, da je pasi. Martire odtegni svojo ostavko, katero je bil dal pred par dnevi.
Omejitev nakupa tajili valut t Jugoslaviji.
RIM, 10. Minister industrije in trgovin« ob-
Svlja: Ministrstvo financ Kraljevine Srbov,
rvatov in Slovencev je znova omejilo nakup inozemskih valut, potrebnih ta plačilo že uvoženega in takega blaga, ki se ima uvoziti. Odredba ima provizoričen značaj. Vsekakor pa se morajo izvozniki v Jugoslavijo, preden odpošljejo blago, zagotoviti, da so se uvozniki tega balga preskrbeli s potrebno vahito.
Jugoslavija
Stališče Jugoslavije t vzhodnem vprašanju — Izredni krediti za vojsko in mornarico
BELGRAD, 9. Ministrski svet je včeraj razpravljal o važnih notranjih m zunanjih dogodki. Glavna točka razpravam je bflo obširno poročilo novega ministra vojne in
mornarice gemenala Pettća o potrebi in nujnosti novih izrednih kreditov za opremo in prehrano vojske in mornarice. Predloženi so bili konkretni predlogi, ki so jih že pc|prej obravnavali vojaški strokovnjaki. Z ozirom na kritičen položaj na vzhodki je pa sedaj nastopila nujnost, da se zakon o novrh kreditih za vofsko in mornarico čim pretj predloži narodni skupščini.
Ministrski svet je popolnoma soglašaj da se od vojnega ministra zahtevani nujni izredni krediti odfolbre takoj in da sc skupščini predloži zadevni zakon-
Po poročilu bel grajskih listov je ministrski predsednik Nikola Pašič takoj po končani seji odšel v dvor. Ministrski predsednik je kralju predložil v podpis ukaz, da se ima danes narodni skupščini predložiti kot nujen zakon o vojnih iizredbih kreditih. Kralj je ta ukaz podpisal
BELGRAD, 9. O všebmi nujnega zakona glede vojnih izrednh^krediitov še ni javnost popolnoma poučena. Zakon vsebuje le nekaj členov. Po poročilu nekaterih bel grajskih listov zahteva minister vojne in mornarice itzredni kredi,t <lo zneska 800 miljo-nov dinarjev.
Poročilo zunanjega ministra V zvezi z vprašanjem novih izrednih kreditov vojnemu ministru je zunanji minister dr. NinČić na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal o težkih in resnih komplikacijah mednarodnega položaja, o komplikacijah, kil jih jo povzročil najnovejši razvoj dogodkov v bližnjem Orrjentu in v Carigradu. Minister je poročal o nepričakovanih in globoko na mednarodni položaj vplivajoči izgredih turških nacionalistov in pretiranih zahtevah angorske vlade. Dr. Ninsčić je ministrski svet opozarjal na veliko pretečo nevarnost, ki jo imajo lahko kemalistični izgredi v Carigradu, in o kršenju v Mudianšji sklenjenega sporazuma med kemalils-ti in zavezniškimi državami. Prečrtana so bita vsa došla poročila Carigrada, Londona in Pariza- Poročila .a glas a jo, dia je dlcseržen med Anglijo in Parizom pcpoln sparaizum glede nadaljnjega postopanja proti kemalistom.
Zunanji minister je nato preciziral stališče Jugoslavije $ede teh dogodkov ter je dalje poročal o konferenci v Lausanni. Določana je bila delegacija, ki 2ma zastopati Jugoslavijo na tej mirovni konferenci. Jugoslavijo bodo na konferenci zastopali zunanji minister dir. Ninčič, jugoslovanski pariški poslank dr. Spalajković in jugoslovanski poslanik v Sofeji Rakič. Delegaciji bo dodeljenih več političnih, finančnih in gccpodansk3h strokovnjakov.
Zunanji minister jei dalje poročal ministrskemu svetu o prihodu bolgarskega ministrskega predsednika v Belgrad. Danes ob 10. dopoldne se prične v minist. predsedstvu konferenca med Stamb-clijskim, Pašičem in dr. Ninsčićem. Ministrski svet je vzel poročilo na znanje ter istočasno dal dr- Ninčiču navodila, kako voditi; razgovore in pogajanja s Stamtbolijskim. Kakoi pričakujejo politična krogi, se bodo vršili razgovori med (beograjsko, vladb in Stambo-lijskiim; na najljubeznivejši in najprijaznejši način, ker vlada v vladinih krogih pomirljivo razpoloženje.
Bolgarski ministrski predsednik v Belgradu
LJUBLJANA. 10. «Jutm» poročajo iz Beograda 9. t- m.: Danes zjutraj ob 6'35 je prispel bolgarski ministrski predsednik Stambolijski v Belgradl. Na kolodvoru je bil navzoč pri sprejemu tudi pomočnik jugosi. zunanjega ministra Panta Gavrilovič, dalje bolgarski poslaniški odpravnik, bolgarska kolonija in novinarji.
Konferenca s Pašičem in N'nčićem Ob 10. uri se je vršila v ministrskem predsedništvu konferenca Stamholij&kega in Todorova s Pašičem, Ninčićem in jugo-slovenskim poslanikom v Sofiji, Milanom Rakič em.
Po konferenci je S tami) odijs ki izjavil poročevalcu «Jutra*, da so se vršili razgovori v zelo ljuibeznjivean tonu in je bil dosežen sporazum, da se med jugoslavenskim in bolgarskimi zunanjim ministrstvom uvede kratko postopanje pri opazovanju morebitnih vpadov bolgarskih komita£ev \ kraljevino SHS. Stambolijski je naglašal, da pričakuje od pogajanj z jugoslavensko vlado mnogo uspehov, ki bodlo omogočili ve-drejse pogleae na ob ah straneh.
Za 18. uro je povabil na razgovor novinarje z besedami: «Pripravite vse, kai imate proti Baljgarski, jaz pa bom povedal, kar Vam mi zamerimo!« Po kosilu so sv vršila posvetovanja o konferenci v Lausanni
Stambolijski o razmerju med Bolgarijo in Jugoslavijo
Popoldne oh 6. uri je sprejel bolgarski ministrski predsedhik Stambolijski v salonu bolgarskega poslaništva predstavnike jugoslovanskega tiska. Stambolijski je izvajal v svojem nagovoru med dragim;
«Gospod$«, vem, da bo prvo vprašanje, ki mi ga boste stavili, zakaj sem prišel v Bel grad- Vse do krvave bratomorne vojne se nismo paznaM. Ako bi se bili poznali, bi db tega na prišlo. Ne govorim sedaj o tem, da ja bila Bolgarska dol<go časa pod tujim jarmom, pod katerim je mnogo trpela. Ko sem stopfl jaz na čelo vlade, sem začel delati na tov da b! sa zravnala pot do zbližan ja ohefc narodov. Ako pregledujeta naše novina, pa moreta od leta 1919.
najti niti besede, ki bi bila naperjena proti J zbližanju obeh narodov, niti kake moje besede. ki bi bila proti temu zbližan ju.
Prepričan sem, da se ima z mojim prihodom likvidirati stanje dveh držav v prošlosti Mogel bi vam povedati, da sem že prvi dan, ko bivam v Belgradu s svojimi uspehi popolnoma zadovoljena
Končno je Stambolijski izijavil, da je njegova vlada ostra nasprotnica komitašerv, s katerimi se nahaja v neprestani borbi.
Zlasti važna je izjava Stambolijskega, da se je Bolgarija iskreno odrekla vsem pretienzijam na Macedonijo. Kot dokaz nepolnega preobrata v bolgarski politiki je navajal obtožbo, ki jo je sklenilo sobranje proti vsem ministrom bivšega nesirečnega režima.
Hrvaiski blok — pride v Belgrad?
BELGRAD, 10. V parlamentu se zadnje dneve neprestano zgoščujejo vesti o prihodu hrvatskega bloka v Belgrad. Parlamentarci razmotrivajo posledice, ki bi jih neobhodno in nujno povzročil ta prihod, kajti kombinirajo, da bi nato s pomočjo hrv. bloka opozicija lahko diktirala sedan'ri vladi svojo voljo, kar bi naravno in po parlamentarnih običajih Imelo za posledico, da bi bila vlada na ta način strmoglavljena. Te vesti so se včeraj kol-portirale s posebno živahnostjo v parlamentu. Dolgo avdijenco Ljube Davidovuća pri kralju spravljajo v zvezo s prihodom hrvatskega bloka. V gotovih parlamentarnih krogih je bila vest sprejeta kot gotova stvar. Položaj stvarno in trezno motreči parlamentarci pa naglašajo. da je vprašanje prihoda še v stadiju raznih razraotrivanj in da je realizacija njegova še zelo oddaljena.
«Pravda» priob6u>e poročilo iz Zagreba o sklepih Hrvatskega bloka. Zagrebški dopisnik «Pravde» veli:
Tri dni je Hrvatski blok amel konference. Rezultati so tajini. Načelno je bilo sklenjeno, da Hrvatski blok odide v belgradski parlament in da zato nosi odgovornost ona skupina bloka, ki zagovarja to stališče. Posvetovanja so bila burna. Frankovci so absolutno nasprotni odhodu v Belgrad. Zajedničarji bi odšli v Belgrad, aLi sedaj čakajo, da Radič pomiri strankine duhove. Od Radićcve akcije so odvisni nadaljni definitivni sklepi Hrvatskega bloka. _
Poljska
Izid volitev v državno skupščino
VARŠAVA, 10. Izmed 444 poslancev so jih izvojevali pri volitvah narodni demo^ krati 168, kmetska ljudska stranka 71, narodni socialisti 40, državna zveza 48, narodna delavska stranka 16, skupina židov-C)k2h, nemških in maloruskih manjšin 79. Ostalih 22 poslancev so dobile razne manjše struje.
Poljska in vzhodno vprašanje — Odnošajl z Rusijo
VARŠAVA, 10. Poljski minister za zunanje zadeve Narutovvicz je izjavil časnikarjem, da so bile volitve za poljski narod važna preizkušnja, ki jo je sijajno prestal. Glede vzhodnega vprašanja je rekel minister NarutiCAvkz, da> se je začelo v zadnjem času bolje razumevati, da bi se vzhodne konference morala udeležiti tuidi Poljska-Nihče ne more dandanes misliti, da bi se poljski narod moral smatrati za vezanega po pogodbi, pri; kateri ni nikakor sodeloval. Nato je preijel na konferenco za razorožitev, ki je rklicana v Moskvo za dan 30. novembra. Minister Narutowicz je rekel, da se njen spored ne bo več izpreml-njal. Romunija je poverila Poljski nalogo, naj jo na tej konferenci zastopa. To nalog je za nas zelo časten in je tem važnejši, ker bodo na ta način zastopane vse države sosede sovjetskih repu'bl k.
Glede odhoda ruskega zastopnika v Varšavi Obclenskega in odihoda poljskega zajstopnrka Knolla iz Moskve je rekel, da se tema dvema diegedkoma ne sme pripisovati! nikaka politična važnost. Izzvali sto ju razlogi čisto formalne narave, ki ne bodo nikakor skazili odnoišajev med Rusijo in Poljsko, kateri so se v zadnjem času znatno zboljšali. Poljski zastopnik zapusti svoje mesto v Moskvi zato, ker je ruska vlada izrazila željo, dia bi se povodom menjanja njeneiga zastopnika v Varšavi menjal tudi poljski zastopnik v Moskvi. To vprašanje sie bo moralo rešiti potom pogajanj in ni d)vcma, da se bo našel sporazum.
Francija.
Poincare razpravlja v senatu o splošni politiki reparacij
PARIZ, 10. Senat. Odgovarjajoč na razne interpelacije je ministrski predsednik Poincare razpravljal o splošni reparacijski politiki. Predsednik je spominjal na lanski me dinar odni sestanek bankirjev v Parizu ter je dejal, dia francoska vlada takrat nI bila nasprotna emisiji kakega nemškega posojila, toda pod bistvenim pogojem, da se francc<sk: kredit ne zmanjša, da prične Nemčija urejevati svoje finance ter da se organizira stroga kontrola nam nemškimi financami in nemškim izvozom- Poincare je poudlarjal, da je nemška indlustrija v cvetočem razvoju. Vsled kupne moči papirnate marke in nizk h cen je nemška industrija intenzivno pospešila izvoz ter nakupila inozemske devize ter jih tud^ v inozemstvu pusftida. V istem času je nemška država nadaljevala vzpostavljati svoje bro-dovje, peč otvorila je železnice ter na ta način trosila! denar, sicer pa je vedno izjavljala, dia ne more plačati reparacij. Francija je zahtevala upeljavo kontrole in kancelar je obljubil, da bo ustavil inflacijo papirnatega denarja ter da bo dal odobriti primembo obveznega davka, toda naletel je na odpor industrije. VersaiUeska ootfodk
ba — je nadaljeval Poinc ari — da Franciji pravico določati sankcije ter jemati zaloge, toda sankcije in zaloge ne morejo rešiti vsega vprašanja ter ne morejo poskrbeti da se stekajo v blagajnah svote, enako« vredne onim, ki jih letno dolguje Nemčija na račun reparacij.
Ministrski predisedhik je spominjal tudi nedavna pogajanja. Neka angleška nota je napravila vprašanje angleških kreditov odvisno od vprašanja ameriškega kredita ter je zastopala stališče, da bi se moral dovoliti Nemčiji moratorij. Francija je s svoje strani zahtevala, da se sme dovoliti moratorij na vsak način le s pridržkom določenega števila zalogov, toda naletela je na opozicijo, zlasti s strani Belgije. Na drugi strani — je nadaljeval govornik — ni ugodila Anglija Franciji, v nobenem oziru glede njenih predlogov, tičočith se vzpostavitve carinarnic ob Renu. izterjevanja davkov na levem bregu Rena in odstopitve zastavna pravice na državnih rudnikih in gozdovih. Raje kot podpisati angleški predlog, da se dovoli Nemčiji, moratorij — je izjavil Poincare — bi se vrml v Pariz, n« da bi prodal svobode Francije, toda preden sem naredil tak korak, sem smatral za dolžnost imeti, potrpljenje, kajti nastop posamezne osebe nima takega moralnega efekta in se ne izplača tako kot kolektiven nastop.
Nato je Poincare spominjal, da je repa-racijska komisija moratorij zavrnila, toda za pr.hodhja plačevanja Nemčije je sprejela dostavo menic na 6 meisecev. Po dolgih mesecih — je zaključil ministrski predsednik — se nemška industrija brani vsake kontrole nad bilanco ;n valuto, kajti nemška industrija ima od padanja marke dobiček- Vsekakor pa so danes nemški industrijalci izpostavljeni nevarnosti, da postanejo žrtve lastnega manevra. Katastrofa marke dokazuje, kako prav je ravnala Frano'ja, da se je zoperstavljala onim, ki so jo hoteli privesti do inflacije papirnatega denarja. ____
Bolgarska
Kongres agrarne mladine v Sofiji
SOFIJA, 10. Otvor:! se je kongres udruženja mladine, pripadajoče agrarni stranki. Ob tej priliki se je vršila demonstracija, katere se je udeležilo čez 10.000 oseb.
Dva službena dementija.
SOHJA, 10. Bolgarska brzojavna agencija je pooblaščena, da Formelno zanakuje vest, po kateri bi bil bolgarski zastopnik v Belgradu v imenu bolgarske vlade predlagal jugosloven-skemu vnanjemu ministru Ninćiću, aa bi se obe državi na konferenci v Lausanni obratno podpirali vočigled razdelitve egefskega primorja med Jugoslavijo in Bolgarsko. Zastopnik Bolgarske v ju gostov enski prestolnici ni stavil belgrajski vlčdi nobenega predloga v tem smi-'.lu.
Tudi vest, objavljena v «Daily Heraldu*, po kateri bi bila sklenila ministrski predsednik Stambulijski in zastopnik Italije v reparaciji« komisiji princ Borghese vojaški in gospodarstveni sporazum proti Jugoslaviji, je tendenciozna in smešna.
Nemčija
Vprašanje i nančne pomoči Nemčiji
LONDON, 10. Bradfburg. zastopnik Anglije v odškodninski komisiji, je izjavil berlinskemu dop'sniku Reuterjevega dopis-urada urad!a, da se strinjajo vsi člani komisije, d!a je treba odvrniti katastrc\co. Dodal je, da ni bilo v Berliami) n:kakega nesoglasja med nj im iin Barthou-cm. Eradbury smatra neposredne potrebe Francije za bolj nujne nego potrebe Anglije. Ne Francija ne Anglija ne nameravate popuščati več, kot je potrebno. Dokler Nemčija ne izdela končnega načrta za akc;;o, se ne bo dalo napraviti nič izdatnega. Ako ne bo Nemč ja imela! poguma in volje, da si sarna pomaga, ji tudi zavezniki .ie bod'o mogli pomagati
BERLIN, 10. Izmenjava not mod odškodninsko komisijo in nemško vlado se je začela s spomenico, ki jo je poslala nemška vlada dne 4. t. m. V tej spomenic' je nemška vlada izjavila, da je za rešitev marke potrebno, d'a s-e s pomočjo nemške državne banke osnuje mednarodni sindikat, ki bi zagotovi! Nemčiji posojilo v znesku najmanj 500 miljonov mark v zlatu- V noti se nadalje naglaša, dia bi nemška vlada želela, da napravijo mednarodni finančniki tozadeven sklep. Sklicati bi) jih morala odškodninska komisija. Ako se vzpostavi zaupanje, se nemška vlada obvezuje, da bo ilzenačila obračun, dia bo zboljšala položaj z oziram na trgovinsko in plačilno bilanco, da bo zmanjšala tekoče dolgove in najela notranje posojilo. Na to noto je odgovorila odškodninska komisija dne 6. novembra. V svojem odgovoru pravi, da so predlogi, ki jih je stavila nemška vlada do sedaj, preveč neopredeljeni. V odgovoru od 8. t. m., kateremu je dodala zasebno poročilo, ki so ga sestavili Vissering. Dubois m Brand, je zopet naglasila, da j« ustalitev tečaja nemške marke v sedanjem hipu najvažnejši cilj in da bo vse, kar so stori v ta namen, pomagalo vzpostaviti zaupanje v nemško gospodarstvo, katero je sedaj - nevarno omajana. Nemška vlada prosi komilsijo, naj porabi poročilo izvedencev glede ustanovitve mednarodnega sindikat S tem pogojem se strinja tudi lago za nadaljna pogajanja o tem vprašanju. Prvi pogoj izvedencev je. da bi Nemčija ne smela plačevati odškodnine, dokler bi ne plačala posojil, ki jih je dial omenjeni
gfndikat. S tem pogojem se strinja tudi nemška vlada, toda dajatve za obnovitev raztfefanlh Jcrajev bi se nadaljevale tudi ob času prizadevali j a za ustalitev marke. V poročita Vissertnga, Chrboisa in Branda je tudi rečeno, da bi bilo primerno sklicati konferenco bankirjev iz tistih držav, ki imajo normalen denar, in to zato. da bi se ustanovil meddržavni sindikat, ki bi preskrbe! sredstva za ustalitev marke- Dokler bi Nemčija ne plačala sindikatu posojenih svot, bi merala biti prosta vsakega drugega plačevanja. Potrebna je glavnica v znesku 500 miljonov mark v zlatu. K temu bi dodala nemška državna banka enako svoto. Kot jamstvo — pravi poročilo dalje — bi morala Nemčija odstopiti dohodke od carine na izvoz, Brand je dodal, da bi se v Angliji morda našlo posojilo v znesku 6 miljonov Šterlingov, ako bi bilo mogoče predvidevati, s kakšnimi bremeni bo Nemčija obložena ob koncu moratorija.
Vzhodno vprašanje
Napetost se je malo polegla — Turške zahteve na konferenci — Konierenca se odgodi za teden dni
LONDON, 10. Zdi se zelo neverjetno- da bi se vzhodna konferenca mogla otvoriti 13. novembra. Drži za gotovo, da se odgodi do 20. t. m. Misli se, da bo Anglijo zastopal lord Curzon. Ker pa ne bo mogel prisostvovati otvoritvi, ga bo v začetku | zastopal Horacrj Ribe bel, angleški komisar i v Carigradu.
LONDON, 10- Reuterjev dopisni uradi javlja, da bo angorska vlada zahtevala od i zaveznikov vse ozemlje, ki ga je označita j nacSofial?5-tična stranka, vštevši seveda, tudi Mcsul. Dalje bo zahtevala tudi popravo meje s Sirijo, a od G-rške bo zahtevala ccškccin no v znesku 6 miljard frankov v zlatu. Turska ne bo priznala Grški pravico do zapadne Tracije in bo zahtevala, da se mora na tem ozemlju vršili j ljudsko glasovanje. Nadalje bo zahtevala popolno avtonomijo grških otokov ob maloazijski obali. Napram zavezn'kom bo Turčija zahtevala popolno neodvisnost, t. j. pravico svobodnega postopanja v carin-Eki politiki, dalje popolno odpravo kapitulacij kar pomeni, da bi bili tuici sojeni pred turškimi sodišči.
LONDON, 10. Agencija «Reuter» pravi, j da se kcnferenca v Lausanni ne bo odlo-j Žila za delj nego osem dni. Zavezniki po- j trebujejo nekaj dni časa, da izmenjajo svoje J vidike glede najnovejših dogodkov.
ANGORA, 9. Novi turčki minister za zunanje zadeve Izmet paša je imel v veliki > narodni skupščini govor, v katerem je izja-; vil, c?a ne bo angoisa vlada dovolila na' noben način, da bi bila carigrajska vlada pcipuščena k vzhcdini konferenci. Narodna skupščina je nato odobrila pooblastila za turško odposlanstvo, kateremu bo načelo-val Izmet paša.
LONDON, 10. Zadržanje zaveznikov in odločnost velik: h komisarjev v Carigradu se zdi, da sta imela dober uspeh, ki potrjuje povoljen vtis, ki je prevladoval v Parizu že včeraj. Poročila velikih komisarjev • pravijo zares, da so začeli kemalisti položaj jasneje razumevati. Dasi incident še ni rešen, se je položaj vendar znatno zboljšal'.; V angleških krogih se zatrjuje- da se boj sporazum s kemalisti dal doseči in da bo j mogoče odvrn:ti posledice proglasitve ob-j sednega stanja.
CARIGRAD, 9. Refel paša j-z imel s francoskim generalom P^lle-jem pogovor, v ka-: lerem je odločno za stepal stališče. c?a bi se morala vzhodna konferenca olvoriti čim prej. Refet paša }e ixjavil, da bo odpotoval v Lau-1 sanno v najkrajšem času.
Poi tis o svojih uspehih v Belgradu
ATENE, 10. Vnanji minister Pclilis je I podal tisku nekaj izjav glede svojega obiska v Belgradu. Dobil sem vtis — je rekel, minister — da se vidiki jugoslovensk h vodilnih mož absolutno krijejci z onimi gr-! ške vlade, in sicer v vseh vprašanjih- ki mteresirajo obe državi. Proučevali smo tudi vprašanje solunske proste zone, glede katere smo podpisali L 1914. dogovor, ki. pa vsled vojne ni bil rat'fičiran. Ratificirali ga bomo sedaj- Sklenili smo. da bomo zasledovali v Lausanni skupno politiko ter! da bomo tesno sodelovali za vzdrževanja statusa quo na Balkanu.
Še ena francoska oklopnica za Carigrad
PARIZ. 10. Francoska vlsxla je sklenila, da odpošlje še eno oklopnico v turške vode.
Nov protest fuske vlade radi vzhodne konference
LONDON, 10. Listi poročajo, da je za-stopnik sovjetske vlade izročil angleškemu ministrstvu za zunanje zadeve odgovoz svoje vlade na povabilo h konferenci v Lausanni. V tej noti protestira Rusija proti sklepu zaveznikov, da bo Rusija pripu-ščena le k razpravam o morskih ožinah. Sovjetska vlada misli, da ima konferenca
ljedelcem prijazno politiko. Na drugi strani pa je za velik del ozemlja, za katero gre tu, naravno gospodarsko središče Gorica. Dr. Besednjak je končal, đk je edina koristna rešitev ta, da se ostane prt sedanjem stanju.
Proti izpitu usposobljenosti. Zadnji občni Jdbor fašistovske učiteljske organizacije za Primorje je sprejel resolucijo, v kateri zahteva: 1) da se razveljavi izpit usposobljenosti za poučevanje na ljudskih šolah; 2) naj se ustavi jesensko zasedanje izpitov, ki imajo kot predme)! usposobljenost za poučevanja na
namen urediti celo vprašanje bližnjega Ifudskih šolah; 3) naj se takoj raztegne itali-vzhoda in ne samo likvidirati vojno stanje	zakon na nove Pokrajme'
med Turčijo in zavezniki. Vsled tega se
Martinov večer priredi «Šolsko društvo®, podružnica pri Sv. Ivanu danes zvečer v društveni gostilni pri pošti. Začetek ob 8. uri zvečer. Sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo «Kolo». Pričakuje se obila udeležba tudi iz mesta. Po končanem programu ples.
Skedenj, Martinov večer. Danes, v soboto, 11. t. m ob 8. uri zvečer se priredi v gledališki dvorani običajen Martinov večer z raznovrstnim sporedom. Sodelujejo vsa domača društva. Čisti dobiček je namenjen škednj-skim kulturnim društvom, v prvi vrsti ške-denjski podružnici «Šol. društva«. Zabave dovolj za stare in mlade. Posloval bo bufet, točilo se bo izvrstno domače vino. Dobrodošli in nasvidenje pri pogrnjenih mizah. — Odbor.
Martini in vsi njegovi današnji slavitelji, naj se spomnijo ^Šolskega društva»!
Boljunec. Opozarjamo« občinstvo še enkrat na veselico, ki jo priredi jutri tamošnje društvo.
ruska vlada čudi, da so bile povabljene tudi Bolgarska. Jugoslavija in Japonska-V noti se naglasa, da sovjetska vlada nikakor ne namerava nadaljevati nekdanjo politiko carske Rusije, katera je hotela dobiti Turško pod svoje nadzorstvo. V noti nadalje rečeno, da je Rusiji le na tem, da se oravice turškega naroda zaščitijo na suhem in na morju. Končno zahteva nota ponovno, da se morajo Rusija, Ukrajina in Gruzija pripustiti k vzhodni konferenci.
Grška in razmejitev z Epirom
ATENE, 10. Vsled koraka, ki so ga napravili pri grški vladi angleški, francoski in italijanski poslanik, bo Grška poslala svojega zastopnika v komisijo, ki ima določiti mejo' z Epirom.
Izidi volitev v Zedinjenih državah.
NEW YORK 9. Po zadnjih vesteh, bodo imeli v novi predstavniški zbornici republikanci 216, demokrati 204 poslance, socialisti enega in neodvisni enega. Za 13 sedežev izid ni še znan. Listi naglašajo, da so republikanci sicer izgubili 6 sedežev, da po bodo imeli v senatu klfub temu večino.
Dnevne vesti
Državni praznik. Danes je kraljev rojstni dan, ki se praznuje kot državni praznik. Ka- pryi ustanovni cbčnf zbor, "danes ob 5. uri kor smo obveščeni, se bo v Trstu proslavil s popoidne v naVadnih prostorih, tem, da se bodo izročile nekatenm vojakom. Naprošamo vse naše ženstvo brez izjeme — hrabrosine svetinje. Slavnost se bo vršila na od priproste služkinje do učene gospe — naj vežbališču vojašnice Oberdan,	; se tega 0lbča€pa zbora gotovo udeleži in v
Posvetovanje v Runu o preustroju novih po- ' tem 5^islu liva tudi na Svo|e mlačne znan-krajm. Posl. Suvich in Banelli se že del, Časa ke Posn^aimo čase pridne podružnice po mudita v Rimu. Prisostvovala sta, kakor smo dežeij včlanimo se vse brez razlike v « Šolsko poročali, posvetovanju, na katerem se je skle- društv'o», da s tem pomagamo naši mladini! nila Salatova odstavitev ter odprava sveto-: pevsk0 društvo «Kolo». Jutri, v nedeljo, valnih komisij. Iz Rima je prišla nadaljna vest, to5no 0b 10. uri pevska vaja v navadnih proda sta imela omenjena poslanca pogovor z da>st.orih, prosi ^ za	polnoštevilno ude-žavnim podtajnikom za notranje zadeve, je^bo _ Odbor
Acerbom. tičoče se novih pokrajin. Nameravaj M. P. D, - Sv. Jakob. Danes, točno ob 20. se ustanoviti ministrska komisija, ki bo po- se vrži "izredni sestanek. Na dnevnem redu je magala ministrskemu predsedniku pri reše- zanjmivo predavanje: «0 pravici obstanka v vanju vprašanj tičočih se novih pokrajin. Med mednarodnem prav'u». Prosijo se člani, da se možmi, ki bi prišli v po&tev kot predsedniki s€slanka točno in polnoštevilno udeleže, — te komisije, se imenuje posl. Giunta.	j y nedljo vsi k prireditvi «Ilirije»! — Odbor.
Izjava posl. Ščeka o vladi. Poslanec Šček se «Kolaši» sodelujejo pri nocojšnjem Marti-je izjavil o novi vladi kakor sledi: «Ko so novem večeru pri Sv. Ivanu. Ob 20. uri so na-Slovani po vojni prišli pod Italijo, je bil njihov prClšeni vsj pevci, naj bodo v «Nar. domu«, prvi utis le-ta: popolno pomanjkanje vlade.!	-
Potem so se nahajali med dvema silama inil- frp^jl^SfAflS ŽSlffBi^fliS sicer med postavnimi in izvenpostavnimi IZ 2«Ci3> Su^Sftj *8VUwll|0 oblastvi. To stanje stvari je trajalo od novem- I «xa stara je bolna, ta ml"**? leži».,. Le-bra 191S. do prvih dni tega meseca. 2e po! narf Kočevar ima pri hiši dve ženski, ženo in prvih korakih vlade Mussolinija, čigar ener- j taščo, toda kljub temu «i mora redno vsako gija spominja Napoleonovo, imamo utis, da jutro _ preden gre na delo — sam skuhati
DruitvMM vesti
Učiteljske društvo za Trst in okolico vabi svoje člane k jesenskemu zborovanju, ki bo v nedeljo dne 12. novembra t. 1. ob 10. uri pred-poldne v prostorih ljudske šole v Skednju s sledečim dnevnim redom: i. Poročilo predsednika. 2. Čitanje tiskovin poslanih od Zveze. 3. Slučajnosti. — Odbor.
Ženska podružnica «Solskga društva» za Trst. Ker je zakoniti rok potekel, odkar so se oblastvu predložila pravila ženske podružnice «So1. društva», se smatra za potrjena, vsled česar sklicuje pripravljalni odbor svoj
kavo. Tašča — «ta stara» — je namreč bolna; žena — «ta mlada» — pa leži v mehki, gorki postelji tja do poldne.
Lenart je delj časa potrpežljivo prenašal
ima Italija konečno vlado. Nade Italije se v tem hipu obračafo k Mussolinijevi vladi, toda fašistovska stranka, ki je sedaj postala vlada,
bo morala rešiti važna vprašanja. Fašizem, ko«t _____
postavni činitelj bo prinesel državi gotovo ■ običaj, s Časom je pa izprevidel, da ne mnogo dobrega, seveda če se mu bo posre- sme ^ ^ more iti tako dalje. Zato je včeraj čilo izvršiti svoj program; namreč ozdraviti naredil konec komodraosti svojih žensk. Italijo v gospodarskem in moralnem ozira. j Najprvo je opozoril «ta staronaj vstane Kar se tiče posebno nas Slovanov- lahko iz j ter naj mu skuha kavo, potem pa «ta mlado*, javim, da je bila naloga dosedanjih vlad, da j prva se mu Je potožila, da je bolna ter da ne bi proučile in rešile vprašanja tuierodcev,	vstati, druga pa mu je obljubila, da bo
toda do sedaj nismo ime5 niti najmanj&ega kmalu vstala, saxno naj jo pusti še en hipček znaka, da je kdo mislil na to. Vleklo se je na- poležati Mehko srce Lenartovo jo je pustilo
dvoma sta bila namenjena iti krast. Tako sta pa končala v zaporu. Imenujeta se: Anton Krelh in Franc Miloh, Oba sta brez stalnega bivališča.
Z nožem. Pred sinoćnjim so aretirali pri Sv. Soboti tramvajskega uslužbenca Frana Severja, starega 29 let, stanujočega v ulici Giuliani št. 16, ker je šel z nožem na tramvajskega uslužbenca Narcisa Fabiča.
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Uradnik E, S. se je vozil včeraj s kolesom po ulici Gio-sue Carducci z največjo hitrostjo. Neki mestni stražnik ga je opozoril, naj vozi bolj počasi. Uradnik je ubogal ter vozil bolj počasi. Ko pa je izginil stražniku izpred oči, je zopet začel leteti kot prej, in tedaj je vsled neprevidnosti povozil nekega pasanta. Pri tem pa je padel tudi on s kolesa ter se poškodoval. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji.
Dva čudna zidarja. — Nova vrsta tatvine, V zadnjem nadstropju hiše št. 2 v ul. Andrea Palladlo stanuje sedem družin: Villa, Risigari, Gregorič, Job, Maialovič, Maicen in Lupieri.
Včeraj zjutraj sta prilezla v to nadstropje vsa potna dva moža pri tridesetih letih. Oblečena sta bila kot zidarja. Imela sta posodo z malto ter nekoliko orodja.
Navidezna zidarja sta šla v tem nadstropju od družine do družine ter jih obvestila, da bosta popravila streho, zatorej naj jim oprostijo, če bosta ropotala pri popravljanju. Družine so seveda z veseljem sprejele oba zidarja, zakaj streha je v resnici puščala ter je bila zelo poprave potrebna.
Kmalu sta zidarja odšla v podstrešje ter začela popravljati streho. Popravljala sta jo par minut; potem pa sta prevrtala pod podstrešje ter splezala potom vrvi v spodaj ležeče stanovanja družine ViHa, (V stanovanju se ni nahajal nihče. Da ni v stanovanju nikogar, o tem sta se «zidarja» prepričala, ko sta obveščala družine, da gresta popravljati streho). V stanovanju sta se oba zidarja pre-oblekla od nog do glave. Vrhu tega sta pa še vzela s seboj mnogo perila ter odšla kot dva škrica.
Samo ob sebi jc umevno, da nista bila moža zidarja, ampak navadna tatova. Družina Villa trpi okoli 2000 lir škode.
Nepoštenjak v podobi — poštenjaka. Pred par dnevi se je pojavil v mehanični delavnici Marcon v ulici della Pieta neki mladenič ter vzel lepo kolo na posodo-. Ko je imel mladenič kolo v svoji oblasti, je sklenil, da ga ne bo več vrnil. Kakor sklenjeno, tako tudi storjeno.
Včeraj popoldne se je pa pojavil v omenjeni delavnici neki drugi mladenič ter dejal lastniku kolesa, da je videl v ulici Arcata dva mladeniča, kako sta se vozila z ukradenim kolesom. Lastnik je obljubil mladeniču 50 lir nagrade, če mu preskrbi nazaj kolo. Mladenič je bil seveda zadovoljen z obljubljeno na-£ ido ter je šel iskat kolo. In res, čez četrt ure se je vrnil z ukradenim kolesem. Lastniku se je zdela vsa ta zadeva nekoliko sumljiva. Zato je povabil mladeniča na policijo. Tam je mladenič nekoliko časa trdil, da je nedolžen, potem pa je priznal, da je bil v zvezi s tatvino kolesa. Imena glavnega krivca ni hotel izdati. Končal je v zaporu. Imenuje se: Giordano Co-raza, star 18 let, stanujoč v uL S. Sergio 16.
DNE 5. t. m. je prodal moj hlapec konja slvrf dlake in voz. Hlapec je &-'bafti. Kdor da tef
A^Ui T i nt\____»_ T__* S "
DAROVI
«Dramatični krožek« v Skednju je izročil tamošnji podružnici «Šol. društva» 405 lir kot čisti dobiček uprizoritve «Veleje» vštevši darove. — Srčna hvala dram. krožku za njegovo požrtvovalnost kakor tudi vsem darovalcem in obiskovalcem predstave.
Nadalje darujejo «Šolsk. drustvu»: Igrajci L 10, N. N. (iz bufeta) L 10, T. Z, Trst vplačal 50 L podpornine in daroval L 10C. — Srčna hvala.
prej brez resnosti m z ne prevelikimi obziri s tem, da se je dovoljevalo krajevnim činiteljem, da so reševali ra,£>olj kočljive zadeve. Mi pa upamo, da, smo celo prepričam, da bo Mussclinijeva vlada z največjo razumnostjo preučila kočljivo vprašanje manjšin ter ga rešila z zakoni na način, da bo ugodila našim kulturnim in jezikovnim željam ne dotaknivši se seveda oblasti in ugleda države.»
K vprašanju upravne ureditve na Goriškem. Včerajšnji -Piccolo della Sera» prinaša pogovor svojega poročevalca z g, dr. Besednjakom o tem vprašanju. Dr. Besednjak je najprej povdarjal, da je vse razpravljanje med Gorico in Vidmom, ki se vrši v zadnjem Času, postavljeno na napačno podlago, namreč, da so Slovenci sovražniki Italije. Ne o tem, kako bi se iznebili Slovencev, je treba razpravljati, ampak o tem, kako bi se našel primeren način sožitja. Zadnje zborovanje goriških strank je zato vso zadevo zavleklo na napaden tir. Tudi če bi se okraja Sežana in Postojna priključila Trstu, ne bi Slovenci v narodnem
poležati še tisti hipček. Zgodilo pa se je tako, da je minul tisti hipček in še mnogo, mnogo drugih. Lenart je postal nervozen in še več: razjarjen. Nenadoma pa je vzel v roke metlo, in tedaj so začele padati batine en čas po hrbtu «ta stare», en čas pa po hrbtu «ta mlade
Po stanovanju je odmeval vik in krik; na ulici so se zbirali ljudje ter ugibali. Po dolgem času, ko je krik že utihnil, sta prisopihala v stanovanje dva mestna stražnika ter se informirala o dogodku. Pozneje je bik) zabeleženo na zapisniku na rešilni postaji: E u genija Kočevar, stara 29 let, stanujoča v ulici della Tesa; več bunk na glavi, modre lise na hrbtu; — Barbara Raffaelft, stara 60 let, stanujoča idem; več bunk na glavi, modre lise na hrbtu.
Vse kaže, da bo imela zadeva svoj eioilag na sodišču.
Dva nočna kavalirfa. Nekateri policisti, ki so patrulirali včeraj ponoči, okoli 2. ure po ulici delle Beccherle v starem mestu, so aretirali tam dva slabo oblečena moška, ki sta
Borzna ooročiia.
Taja valuta na tržaškem trg m
Trst, dne 10. novembra
ognite krone......................— .»5,—
avstrijske krone ...... • •	—.03.—
češkoslovaške krone	74.--.—
dinarji ........... • t	87.10.—
Jej i............................14.75.-
oziru zgubili ničesar. Na Goriškem bi ostal ravnokar na tihem prilezla iz bližnje beznice.
njihov položaj isti, kakor prej, a Trst bi bil ^ — '--J —*----^— -*- -1---1
tako zastopan v mestnem svetu in v državnem zboru po Slovencih. V gospodarskem oziru pa bi ta preureditev škodila Slovencem, ker so prebivalci sežanskega in postojnskega okraja poljedelci in ni mogoče pričakovati od Trsta kot trgovskega mesta, da bi vodil po-
Eden izmed teh nočnih kavatirjev je držal pod pazduho omot Policisti so mu ga odvzeli ter ga odvili. V njem so našli mnogo vlo-milnega orodja: posebne škarje za rezanje železnih blagajn, dva posebna svedra, šop ponarejenih k)fu6ev itd. Kam sta bila moža namenjena s tem vi o milnim orodjem? Brez
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Kosti*!	74
— Z vsemi svojimi oboževalci se bom moral po vrsti biti (dueHrati). — Temu se morem izogniti le tak<5, da za nekaj časa izginem s sveti. — Odpotujem v kako divjo deželo, kjer ne morem zadeti ob kakega znanca.. — V teku pol leta bo mojim dobrim prijateljem jeza izpuhtela. — Ti le to povej — Če bodo popra-Ševali po meni — da dobro veš, kje sem, da pa ne poveš! Drugače bi rekli o meni, da sem strahopetnež in da sem ubežal. Če me iščejo g kartelom (pozivom na dvoboj), sprejmi ga v mojem imenu ter obljubi vsakemu, da se vrnem čez pol leta. Dotedaj si vsakdo stvar premisli ter čez pol leta se ji bo smejal. Če bo kateri jako nasilen ali bo rabil žaljive izraze o meni, s takim se dueliraj namesto mene! — Zdaj me pa objemi in poljubi — saj sem tvoj dobri tovariš- — Izročim ti ključ svojega stanovanja, svoje blaga^iice; potroši iz nje toliko, kofikor hočeš. — V «rue de Vivienne» je majhna hiša: hišna štev. 98; v njej stanuje lepa dami ca; ta edina je vedela za mojo skrivnost: da nisem ženska. — Lehko za vza-
me.š moje mesto pri njej, če hočeš. — Le ljubosumen ne bodi, ker bi jo s tem mučil. — Moje konje vse obdrži ter se ž njimi udeleži dirke v Epsomu, Moje stave izplačaj ali izbriši — ti boš imel srečo tudi na turfu. Ako pridejo zame pisma pod nadpisom lady Adamine ali lorda Adama, odpri jih, preberi in ttkreni po potrebi- — Za slučaj, da na potovanju poginem (človek ne more vedeti, ali ga bodo po»-žrli krokodili ali rdečekožcij, te postavim za
univerzalnega dediča.--Ampak da si me
pripravil do tega, da sem odložil vlogo lady Adamine, — da si me prisilil, da sem razkli-cal svoj moški spol in pravo ime vsemu svetu na ušesa — tega ti ne odpustim kar takć: za to se ti bom maščeval! — Z Bogom!» Voz se je ustavil pred vrati kluba, Metel je izstopil, lord Adam pa se je peljal dalje, — In Metel mu je verjel, da je na svetu tak Anglež, ki pobegne iz kakega mesta zato, ker se boji, da ne bi dobil preveč pozivov na dvoboj. — Metel je imel en teden opraviti z zadevami lady Adamine, dva tedna z zadevami lorda Adama —poslej ni govoril nihče več ne o lordu ne o lady. Če ste Napoleonu zadostovali dve leti. da so ga pozabili, tedaj njemu naj ne bi zadostovala dva tedna? Kdo ve, kod se je klatil? Metel ni dobit od njega nikdar pisma. — On pa je nadaljeval, zavoljo Cesar je bil prišel v Pariz: igral je in dobhraL
Trije letni časi so že bili minuli, odkar je bil DUstil Milioro na samoti. Ni bil še dovoli botfat.
da bi se lehko vrnil k njej. — Zakaj med igralci so neka konvencvjonalna pravila, prav tako kakor med profesijonalnimi pestoborci — če je eden izmed njih dražega napol ubil, mora temu dati revanšo, bržko so otekline ozdravljene, in na njegov poziv zopet iti ▼ boj.
Tako je tudi igralec, Iti je nasprotnika oplenil, obvezan po Časti, da se vrne v klub z nasprotnikom igrat, kadar je temu Fortuna mila; obvezan je sprejeti tudi najvišjo stavo — tako se potem zgodi tudi to, da izgubi. Z enkratnim dobitkom se sme oditi le od rou-lette; kdor je pa dobil v klubu in odide z dobitkom, tega imenujejo pustolovca, kazaka. V visokem svetu ne sme zmagovalec iti z bojišča v pokoj; od tam smejo oditi samo invalidi. Če kdo en dan izostane iz kluba, je toliko, kot če izostane z borze. — Nekega jutra (ob kakih 12ih opoldne), ko je Metel v svoji spalnici, sedeč pred kaminom, srebljal kakao, jako zehajoč nad -Augsburger ADgemeine Zeitung*, je slišal korake na tajnih stopnicah, ko so držale od zunaj v njegovo spalnico. — Hudirja! Saj te so Škarn}iU Po tistih stopnicah so hodili navadno le v «šepetajočih» čevljih — današnji pa so škripali. Skrite duri so se odprl« in pred Metala j* stopil neki mol. — Ni se bilo Čuditi, da tudi ta v£ za tajne stopnice: bil je lord Adam: saj je bil« njegova palača, kS fc stanoval Metćl v njej. — N« prvi pogUd ta Met*l skoraj ni pocoal: lord Adan je noefl brke in obraz mu ie bil bronaste barv« od solnčne pripeke.
marke
dolar}! .... francoski franki ivicarski franki • . . angleški funti papirnati
* • • • t
• • • *
- .82.— 23.
:BO 50.— 4'27.—.— 103.—.—
1922. l.-—.03 74.75 38.— 15.50 —.35 23.20 151.50 4*1.— 103.30
Maii oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. - Najmanjša pristojbina L T—. Debele črke 40 stot. beseda, — Najmanjša pristojbina L 4'—* Kdor išče službo, plača polovično ceno.
j C	UUM. IVUUI
sledi, dobi L 300 nagrade. Jančar Iv««, trgovec, Divača,	Šo5{
mmiMmiMiiHi
Odpretje skladišča pohištva
Via Coroneo $t. 1
Pohištvo vsake vrste po zmernih cenah. — Popolne poročne sobe od L 1000,— naprej, popolne kuhinje od L 800.— naprej itd. itd
Pohištvo je zajamčene kakovosti.
Via Coroneo it. 1. (704)
Usojam si naznaniti cenj. občinstvu, da se nahaja sedaj moja zaloga
NOGflUIC, MflJ, DROBNARIJ, ROT in TKANIN
o ulici Petrarca it. 3 — Gorica
(zraven Trgovskega doma)
GIOV. FELBERBAUH.
44/2 J
Huarnero d. i na Rijeci
POZIV
imM feMFOitLMRileci
koja će se obdržavati dne 30. novembra 5922 u J6 sati u prostorijama Prve Hrvatske Štedionice, podružnice na Rijeci.
DNEVNI RED:
1.	izvješće ravnateljstva te predloženje bi tanca za godine 1919. 1920 in 1921.
2.	Izvješće nadzornog odbora te zak jučak o podijelienju apsolutorija ravnateljstvu i nadzornom odboru.
3.	Zaključak o razdiobi čistog dobi ka.
4.	Ustanovljenje visine nagrade članovima ravnateljstva te nagrade članovima nadzornog odbora.
5.	Izbor ravnateljstva.
6.	Izbor nadzornog odbora.
7.	Eventualija.
(703)	RAVNATELJSTVO.
U smislu § 14 društvenih pravila ima dioničar, du položi svoje dionice sa kuponima bar f> dana prije glavne skupštine kod Prve hrvatsko štedionice u Zagrebu te ujenih podružnica ili kod Jadranke baukt u Trstu in njenih podružnica.
Srebrne krone In zlato plačujem po naMh cenah
ALOJZIJ POVH
Trst Plazza Garibaldi št. z
8	(prej Barriera)
POHIŠTVO.
i
NOVI DOKOSI : poročne sobe, solidno, sJa vonsko delo. javoijeve, ćresnjeve, jeserove, mahagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15J.-
TttRK, Via S. Lezzaro šf. 10.
■ upllica izbera	n
IMAM na prodaj več tisoč raznih, prepeča-tenih znamk, katere so za filifaliste velikega pomena. Naslov pri upravništvu.
2037
Za pošiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža.
ŽGANJARNO v Staremselu pri Kobaridu št. 37, kjer se dobi naravni tropinovec po zmernih cenah, priporoča lastnik Franc Antih.	2038
Najvišje cene plačujem za
V
PIANINO svetovne nemške znamke, v najboljšem stanju s« proda. Acquedotto 23, vrata 11.	2039
VREČE od cementa kupujem v vsaki množini. — Kuret, Settefontane 1, Trst.
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni orah, fluid za konje, se dobi v lekarni v D. Bistrici.	28/4
ŽENSKA, priletna, se išče za kmetiško delo. Scorcola cordaioti 272.	2026
POZOR! Krone, bisere, rlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje »dini grosist Bel-?eli Vita, via Madonnina 10. I.	82
CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14.	51
kun, zlatic, lisic,
dihurje*, vider, jazbecev, matk, veveric« Krtov, divjih In domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst. Via Cesare Battistl š«. 10 II. nadiL, vrata 16 88
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
BAHCA D6LLA U6M6Z1A G1ULIA
Delniška dražba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU ■
Mada učila drkilanik lahait m tatie ime, injaliki ta
Corso Giuseppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 77
===== Blagajna posluje od 0-12 In od 15-17 =====