DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM PO SZLOVENSZKOM JEZIKI z doszta lejpim, dobrim i hasznovitnim cstenyom na 1913. návadno leto. XV. TEKÁJ LETA. CEJNA 40 FILEJROV. SZENTGOTTHÁRD 1912. Stampani vu WELLISCH BÉLA stamparnici. Nájbógsa vretina za küpüvanye v Cseszkom! FÁLO PÉRJE ZA POSZTELO! 1 kiló szívo, scsejszano, dobro, posztelno pérje 2 K 40 f, prve vrszté napó bejlo 2 K 80 f, bejlo 4 K, bejlo méhko 5 K 10, 1 kila sznejg bejlo scseszano, nájbógse, za goszpodo 6 K 40 f i 8 K; 1 kda bejlo nescsejszano, pihe, poszkübleno pérje 4 K 80.5 K 20. Lejpo scsejszano 5 K 80, 1 kila, szivó pihe 6 K, 7 K, sznejg bejlo 10 K, nájlepse szpodnye pihe 12 K. Pri 5 kila küpili brez postno. Gotove napunyene posztele gószto tkáno erdecskaszto plátno, belo, zsútoga nankinga (Inlet tkanye): 1 blazina 180 cm. dúga, 120 cm. sürka z dvöma vankisoma vküp, steroga vszáki 80 cm. dúgi 60 cm. sürki, z nóvim, szívim, jáko drzsécsim, zsívim pérjom 16 K, zmekejsim 20 K, z nájmekejsim 24 K. Poszebni vankiske 3 K, 3 K 50 f, 4 K. Za dvej persóni blazine 200 cm. dúge, 140 cm. sürke 13, 14∙70, 17∙80, 21 K. Za dvej persóni vankiske 90 cm. dúgi, 70 cm. sürki 4 K 50 f, 5 K 70. Szpódnye blazine z lejpo píszanoga grádlina 180 cm. dúga, 116 sürka 12 K 80, 14 K 80 f. Gotovi zgornyi táli zasiti na nücanye, z mocsnoga, fárbe drzsécse erdecskasztoga kanavász ali damaszt plátna velkim blazinan 5 K, vankisom 1 K 25 f. Zgornyi tao za 2 persónszki blazini 6 K 20 f, vankisi 1 K 70 f. Prtóvje gotovi gori zarobleni, brezi sívanya zdobre kaksoszti 200X140 cm, velki 2 K, 2 K 40 f, 3 K. Sztrozsnyek gotovi, strájfaszte jute 192X115 cm. velki 2 K 50 f, 3 K. Flanel pokróvci zdrzsécse kaksoszti 200X140 cm. velki 2 K 90 f, 3 K 50 f. Posztele za deco, poplani, matraci za nájfalejso cejno. Od 2 korón víse brez postno posílanye. Pakivanye ksenki. Menba dopüscsena, za nedopádnyeno pejneze nazáj plácsam S. Benisch, in Deschenitz, No. 638. (Čechy.) Šumava. Mujstre i cejnik sze na prosnjó ksenki posle. DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM PO SZLOVENSZKOM JEZIKI z doszta lejpim, dobrim i hasznovitnim cstenyom na 1913. návadno leto. XV. TEKÁJ LETA. CEJNA 40 FILEJROV. SZENTGOTTHÁRD 1912. Stampani vu WELLISCH BÉLA stamparnici. Ta velicsánszka kralüvajócsa hizsa. Ferenc József I. (Károly) ausztriánszki caszar i apostolszki král vogrszki, rodjeni szo v Becsi, v 1830-tom leti aug. 14-toga. Kralüvati szo zacsnoli 1848. dec. 2-goga. Kak vorgrszki král szo koronüvani v 1867-mon jún. 8-moga. Vu zákon szo sztópili v 1854-tom ápr. 24-toga z Erzsébet (Amália, Eugenia) bajorszkov král. hercegovicov, kí szo rodjeni v 1837-tom dec. 24-toga. Kak vogrszka kralíca szo koronüvani v 1867-mon jún. 8-moga. Mrli szo v 1898-mon szept. 10-toga. Deca nyihovi Velicsánsztv. Gizella (Ludovika, Mária) caszárszka i král. hercegovica i tak dale, rodjeni v 1856-tom július 12-toga, omozseni z Leopold bajorszkim hercegom v 1873-jem április 20-toga. Rudolf (Ferenc, Károly, József) caszárszki i král. herceg i t. d., rodjeni v Luxemburgi 1858. aug. 28-toga. Vu zákon szo sztópili v Becsi 1881. máj. 10-toga z Stefánia (Klotild, Lujza, Hermina, Mária, Sarolta) král. hercegovicov, Leopold bajorszkoga kralá cserjóv. Mrli szo 1889. január 30-toga. Nyidva dejte: Erzsébet (Mária, Henrietta, Stefánia, Gizella) caszárszka i král. hercegovica, rodjeni v Luxemburgi 1883. szept. 2-goga. Vu zákon szo sztópili v Becsi, 1902. jan. 23-toga z Windisch-Graetz Otto hercegom. Mária (Mathilda, Valeria), rodjeni 1868. ápr. 22-toga v Büdini. Omózsili szo sze 1890. júl. 31-toga z Szalvátor hercegom. Nyihovoga casz. i král. Velicsánsztva roditelje. Ferenc (Károly, József) ausztriánszkoga caszársztva herceg i t. d., rodjeni 1802. dec. 7-moga. Mrli szo 1878. márc. 8-moga. Zsófia (Friderika, Dorottya) pokojnoga Mikso bajorszkoga kralá csí i t. d., rodjeni 1805. jan. 27-toga. Vu zákon szta sztópila 1824. novemb. 4-toga. Mrli szo 1872. máj. 28-toga. Nyihova casz. i král. Velicsánsztva brátja. I. Miksa (Ferdinánd), rodjeni 1832. július 6-toga. Mrli szo 1867. június 19-toga. Károly (Lajos, József), rodjeni 1833. július 30-toga. Mrli szo 1896. május 19-toga. Nyihova trétja tivárisica: Mária Terézia, dom Mignela pokojnoga portugálszkoga hercega csí. Rodjeni 1855. augusztus 24-toga, omozseni 1873. július 23-toga. Lajos (József, Antal, Viktor), rodjeni 1842. május 15-toga. József erchercega familija. József (Ágost) ercherceg, rodjeni szo 1872. aug. 9-toga. Nyihova tivárisica Auguszta bajorszka hercegovica. Nyidva deca: József (Ferenc, Lipót), rodj. 1895. márc. 28-toga, Gizella (Auguszta) rodj. 1897. júl. 5-toga, Zsófia rodj. 1899. márc. 11-toga, László rodj. 1901. jan. 3-ga ino Mátyás rodj. 1904. jún. 26-ga. Nyihovi roditelje: József (Károly, Lajos) rodj. 1833. márc. 2-goga, mrli szo 1905. jún. 13-toga ino Klotild (Mária, Adél), rodj. 1846. júl. 8-ga. Nyihova escse zsivócsa brátja: Mária, rodj. 1867. jún. 14-ga, omozseni z Fülöp orleánszkim hercegom; Margit, rodj. 1870. júl. 6-toga, omozseni z Thurn-Taxis Albert erchercegom; Erzsébet, rodj. 1883. márc. 7-ga. TO 1913-TO LETO je edno návadno leto i má 365 dnévov, ali 52 tjedna i 1 dén. Zacsne i dokoncsa sze szrejdov. Zacsétek ti stiraj tálov leta. I. Szprotolejtja zacsétek márc. 20. II. Leta „ jún. 22. III. Jeszéni „ szept. 23. IV. Zíme „ dec. 22. Presztopni szvétki. Imé Jezusovo: jan. 19-toga. Fasenszka nedela: jan. 12-toga. Pepelnica: febr. 5-toga. Vüzemszka nedela: márc. 23-toga. Krízsni dnévi: ápr. 28., 29., 30. V nébozasztoplej. Kriszt.: máj. 1. Riszálszka nedela: máj. 11-toga. Szv. Trojsztva nedela: máj. 18-toga. Tejlovo: máj. 22-toga. Prva adv. nedela: nov. 30-toga. Fasenek. Fasenek sze zacsne jan. 7-ga i dokoncsa sze febr. 4-toga, trpo de tak 4 tjedne i 1 dén. Csetvére kvatre: I. bodo február 12., 14., 15-toga. II. „ május 14., 16., 17-toga. III. „ szeptember 17., 19., 20. IV. „ december 17., 19., 20. Letosz kralüvajócsa planeta je: VENUSZ. Preminyávanye mejszeca. mlád, prvi fertao, punovo, szlejdnyi fertao. Planeta nasega szunca. 1. Merkur je szamo 1/10 tao tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto z 288 dnévov sztojí. 2. Venusz je 9/10 tao tak velki, kak zemla; nyegovo leto 255 dnévov sztojí. 3. Zemla z 365 dnévov sztojí. 4. Marsz je 1/5 tao tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto z 687 dnévov sztojí. 5. Jupiter je 1350-krát véksi od zemlé; nyegovo leto z 12 lejt sztojí. 6. Szaturnusz je 900-krát tak velki, kak zemla; nyegovo leto z 29 lejt i 116 dnévov sztojí. 7. Uránusz je 82-krát véksi od zemlé; nyegovo leto z 84 lejt sztojí. 8. Neptun je 108-krát tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto je 164 lejt ino 216 dnévov dúgo. Potemnejnye szunca i mejszeca. V 1913-tom leti tróje szunca i dvóje mejszeca potemnejnye bode, ali prinasz nancs edno nede vidócse. 1. Celovno potemnejnye mejszeca bode március 22-toga. 2. Tálovno potemnejnye szunca bode április 6-toga. 3. Tálovno potemnejnye szunca bode augusztus 31-toga. 4. Celovno potemnejnye mejszeca bode szeptember 15-toga. 5. Tálovno potemnejnye szunca bode szeptember 30-toga. Dober Pajdás. 1* J a n u á r ali Szvecsén má 31 dnévov. Február ali Szűsec má 28 dnévov. Március ali Málitráven má 31 dnévov. Április ali Velkitráven má 30 dnévov. M á j u s ali Riszálscsek má 31 dnévov. Június ali Ivánscsek. má 30 dnévov. Július ali Jakobescsek máli 31 dnévov. Augusztus ali Mésnyek má 31 dnévov. Szeptember ali Mihálscsek má 30 dnévov. O k t ó b e r ali Vszeszvécsek má 31 dnévov. November ali Andrejscsek má 30 dnévov. December ali Prozímec má 31 dnévov. Sztólejtni prorok od toga 1913. leta. Priklányanye. Kak sze okóli zglédnem po toj szlovenszkoj krajíni. Gde prebívajo nasi lübléni i verni szlovenci; Szrcé sze mi znóva od radoszti obveszelí, Ár vász vídi, ka szte rédni i szkrblívi ví. Lübléni moj szlovenec, sztári, mládi i dejte, Zselém ti vu etom pridócsem leti dobro vsze; Bóg daj, kabi eto doszta bógse biló, kak to preminócse, Náj sze med vami od zsaloszti i nevóle niscse nejócse. 29 Záto me dobro poszlűsajte od toga leta pridócsega, Náj bodete tak meli haszek z mojega proroküvanya; Kak vam bode letosz vrejmen poprejk prigájalo, Ono vam moje recsí vu pridócsem nakráci razlágajo. Zíma. Letosz sze nemate csakati i bojati jáko osztre zíme, Csi gli, ka nyé nistemi dén zadoszta trdi bode; Steri sze med vami rano i dobro za zimó poszkrbo, On de szi lejko mérno vu toploj hizsi pocsívo. Natúra de pocsívala i sznejg zemló poprejk tak odene, Kak verna mati med sznenom szvoje lübléno dejte; Ár nyoj tudi vszáko leto szvoj redoven pocsinek trbej, Kak po zsmetnom deli moj lübléni cslovik vszigdár tej. Szprotolejtje. Letosz de zacsétek szprotolejtja jáko ladno i vihérno, Záto de szi náj vszáki med vami na szvoje zdrávje pazo; Ár kí li szvoje zdrávje ednók zaisztino prav zgübí, On zvéksega vecsni ali szmrten beteg z onim zadobí. Dezsgya letosz na mesztaj prevecs doszta bode, I bodete meli trávnike i zemló zadoszta mokre. Órte, szejajte i szádte, kak te koli kaj mogócsi, Necsákajte prevecs doszta velkom trávniki csasz bógsi. Leto. Po vnógom vetróvji i dezsgyóvji príde to vrócse leto, Stero de med vami nisternomi szpadnolo jáko zsmetno; Ali dober vért sze li za láda vszigdár dobro potrüdí, I vrócsem csaszi med pódnévom vu ladnoj szenci pocsiní. 30 Zburkanye zráka i grmlenca tüdi vecskrát k vam príde, Nego brezi véksega kvárnoga dezsgya prejk póla ódíde; Psenica i zsito vam poprejk vsze lejpo i velko bode, Zadoszta bogato plácsa vsze vase verne i zsmetne trűde. Jeszén. Po vnógoj velkoj vrocsíni príde ta lübléna, ladna jeszén, Stera de vam bole povóli szlűzsila li poprejk vszén; Ár drevje i gorice vam vsze okóli poszrejdnyem porodí, Steromi sze med vami szkoron vszáka dűsa veszelí. Jeszénszko vam tak poszrejdnyem tüdi vsze zraszté, Kukorce, krumpisov na mesztaj bodete meli zavolé; V zemló vsze vrédi szprávlajte kak te mogócsi nájprvlé, Ár do priti konci zná bidti dnévi jáko dezsgyevni nyé. Szlobód. Tak na krátkom szam vam vsze lepó zrédoma vöpovedo, Stero szam zse naprej znao i vu nebeszki zvejzdaj vido; Zdaj pa idem znóva dale po mojoj vecsnoj i dúgoj póti, Stero sze trüdim vszigdár verno i dobro vam szlűzsiti. Nepozábim jasz lübléni moj szlovenec nigdár na tebé; Záto sze náj tvoje szrcé tüdi neoberné vkraj odmené; Za edno leto znóva prídem pálik nazáj k vam, Bóg dáj, náj vam te vecs bógsega povedati mam. Med szebom sze postüjte i eden-ovoga verno lűbte, Z káksov stécs mocsnov vörov ví Bogá molite; Ár vöra na szvejti escse nigdár nancs nikoga nej. Nego zemelszko dobro djánye li vász zvelicsa vszej! TE DOBER PAJDÁS. Prípoveszt z bajcarszkoga zsítka. „Józsi, Józsi! zse dönök sztani gori! Zse je szlejdnyi csasz, ka náj ides na delo; nej zadoszta, ka pó szlűzsa vszigdár zapijés i escse zdaj eden dén zamüditi scsés! Z etimi recsmí je gonila gori szvojega mozsá, 30 lejt sztara, ali od doszta zsaloszti i nevóle za doszta vecs lejt sztara vidócsa Trejza, nyegova zsena. Debelák Józsi sze priszilno malo geno i znóva dale zacsno szpati; nego zsené zbüdjeványe ga nej nyaló. Znóva i znóva ga sztepla, po sterom szi on mocsno ocsí voscso i nemárno gorisztano. „Ka tó, pa tó náj vdári,“ sze zacsnolo preklinyanye, „komaj szi cslovik doli lézse i zse sze gori büdí. ka znankar na delo náj tüdi idem?“ „Bormics pa, szkoj mo pa zsiveli z etov decóv, csi pó szvojega szlűzsa zapijés i escse dén zamüdis!“ Debelák Józsi gori szkocsi i pesznico zdigne zse na vdárec, ali zsené zajókani líc zsaloszten pogléd ga premíno, csemerno vu szebi mrmrajócs preklinyao, pomali i tesko sze zacsno oblácsiti. Debelák Józsi je velki cslovik, bajcarszki delavec, lejpoga tejla, szamo ka nyegovo líce zse kázse ono zsaloszt, stero vszákomi lumpi pítvina nyá. Poprejk je nej bio bozsen cslovik, szamo ka sze od lumparije nej znao vkraj odevcsiti; kakstécs ga proszila na tó nyegova verna zsena; moglo je nyemi bidti na vszáki dén dvej ali trí kupice zsganice, ár ona szegrejva, mócs dá k deli, erkócs je vszigdár delao szilo za nyó. Gda je pa plácso dóbo, te je pa dvakrat ali tríkrát teliko szpio, ár vszigdár szamo delati, kak nejma sztvár, cejli tjeden i nancs sze ednók nej dobro napiti, táki zsítek, po nyegovoj segi, nebi biló vrejdno zsiveti. Zsmetno trplejnye i doszta krejganya je presztáti mogla sziróta szenszka, náj ka more prispara i pri hizsi to nájbole potrebócse naprej posztávi. Vcseraj vecsér je tüdi nej biló zacsétka i konca tecsasz pili, kak dugo sze je dobro nej zapojo. Kak je z dela vöpriso i szvoj szlűzs vödóbo, je ednáko só vu ostarijo, náj szvoj szüji i prájsnatni gút malo doli zaperé; domá ga pa csákala sziróta zsena z prósztov ali dobrov vecsérjov. Z edne kupice je vecs grátalo, tak, ka ga zsena komaj keszno vnocsi zsmetno domó napelala „od velkoga pila“ i on brezi toga, kabi k vecsérji szégno, sze na pó doli szlecseni po poszteli vdiljek tá légo. Tomi szo nej zaosztali nászledi. Debeláki je gláva sümejla, tak, kak gdabi eden roj bio vu nyej; zsalódec ga mantrao, gorelo nyemi vu cejlom tejli tak, kak csibi kőrili vu nyem, kotrige 32 szo nyemi pa vsze zdrvenele, kak csibi ga stoj vsze vküper zmláto; tak je vövido, kak gda sze pijánec z krátkoga, zsmetnoga szna gori prebüdí. Ti pét vékse decé sze nancs nej vüpalo genoti vu poszteli, szamo szo z bojazlívim poglédom glédali ocso; to sészto dejte pa — escse cecátje — csi gli, ka velka lárma bíla, mérno szpaló vu zíbeli. Tiho, z zsalosztnim lícom posztávila Trejza pred nyega kávo, krűj i nozs na szto. Debelák, kak jo kóstao, goriszkocso, sztópo k omári, doli vzéo glazs vu sterom je rum bio i szi preci doszta vlejao zsnyega notri vu kávo. „Józsi! za bozso volo! mej pamet. Szi nej zadoszta vcseraj pio, nancs szi sze nej vönászpao i zse znóva zacsnes pilo?“ ga kára zsena. „Zapri szi doli lampe! szam zse pravo; tá mlaka szamo sztárim babam, liki nej moskon valon, kí cejli dén zsmetno delajo“, sze obrégno na nyó Debelák. „Tákse szo zsenszke“, sze krejga dale, „csi csloveki nigda na pamet príde med lüsztvo idti, sze tam veszeliti i malo kaj piti, te zse vszefelé bozsnijo kricsijo na nyega i k mlaki, kávi, nancs edno kaplo ruma nedájo nyemi k coj vlejáti, náj ga ona mocsí bole,“ zsena pa med tem zsalosztno zdihávajócsa eden falat krűja i malo speja vu eden róbec zvézala i nyemi vu delavni kaput za jűzsino djála. Z jezikom párkrát pócsi i szpijé do szlejdnye kaple kávo Debelák, gorivzeme szvoj kapút i zsmetnimi sztopáji tak po mali zacsne sztópati na szvoje delo on. Te jütrásnyi, friski lüft nyemi ladí gorécse cselo i zdaj je prestímao, ka sze malo sztrejzno vö; dabi ga szamo zséja nej mantrála tak grozno. Debelák je szlejdeny priso k bajcarci. Zse ji je vnozsína tam vküper biló i csakalo. Debelák kak sze okóli zgledno, vido, ka ji doszta falí. Tej vszi vcseránye veszeljé tá szpijo i zdaj dén zamüdijo. „Aj, jaj, dönok szi tí Debelák eden velki bedák, ka po taksem velkom lumpanyi ides na delo“ mrmrao vu szebi zadovolen, nej miszlécs na na ono, ka tó szvojoj zseni i nej szebi má váliti. „Glédaj, glédaj szamo, Debelák je tüdi priso na delo“ sze nikák zglászo za nyegovim hrbtom; csemerno sze oberné i vido je, ka te gucsécsi je Leposov Stevek, nyegov delavni pajdás, kí sze nyemi je posteno poklono. Za pár minut sze zglászo te bajce zvon, steri je deli zacsétek na znánye dávao. Delavci szo po rédi vu csige sli i sze v bajco notri pűsztili. Na szvoje meszto pridócs, Leposov Stevek z veszélim szrcom zácsao delati, ár je friski, zdrav i dobro vöneszpáni bio. Debelák pa csemerno mrmrao vu szebi i nej je meo doszta vóle k deli. Te Leposov Stevek brezi vsze vékse tézsave delao naleci, tak dabi sze delo szamó poszebi oprávlalo; te Debelák szepa znóva i znóva gori zdejno i med velkim preklinyanyom vecskrát z delom gori henyao, ár ga je zsíja jáko mantrála, csi gla gósztokrát vu 33 lágvi bodócso vodó, stero szo szebov doli pűsztili, pio. Tomi krátkomi nócsnomi szpanyej szo tüdi nej zaosztanoli nászledi; ocsí je zsmetno drzso odprejte, ár ga drejmanye szploj bole mantralo, vu velkoj hici gláva ga bolejla i gút nyemi tüdi jako zsarű te bajce práj. Debelák je vu cejlom tejli svicao, csi gli ka nej tak mocsno i szkrblívo delo, kak te szlabejsega tejla Leposa. — Persze on je pred onim dnévom nikaj nej pio, vu vrejmeni na pocsinek só, jütrásnyo kávo brezi ruma szpio i eden preci velki falat krűja potroso coj. Zvüntoga szi escse eden ténki glazs pítvine prineszo szebov v kapútnom zsépi, z steroga je pár kaplic doli gutno, gda ga zséja mantrála. „Gron náj vdári!“ preklinya i skér zrók lücsí. „Vrák naj vzeme! tákse delo zsmetno i escse táksa vrocsína i zséja“ te príde k coj, ide i pijé vodó. Ali ta posztána i topla voda, stero je med szvojov velkov zsédnosztjov pio, nyemi nej ftisala ono i nej ga je za friskoga pomogla, ár kak je zacsno delati, ga znóva velka zséja i szüjocsa gúta prevecs mantrála. Z nevoscsénimi ocsmí gléda gósztokrát Debelák szvojega delavnoga pajdása, Leposa i sze vsze bole csemerí na onom; ka té, doszta bole szlabejsi cslovik, próti nyemi dejte i on kí, sze tak zná zapojiti, kak niscse drűgi vu bajci i okóli na krajini, na delo sztran pa vszigdár bole szlabejsi, kak Leposa. Tó nemre ovak bidti, ka on vu szvojem glázsi — csi gli ka osztro prepovejdano — rum ali zsganico szebov prineszé. Kak szi na zsganico zmiszlo, táksa, Dober Pajdás. 3 34 próti nej znajócs sztojécsa zsela ga poprijéla, kaje komaj premágao. „Leposa pajdás! daj mi pár kaplic z onoga glazsa, zse dale nemrem pretrpeti“ z poniznimi recsmi proszo szvojega szószida. „Szrcá rad, tam je glazs, Vzemi ga i pí szamo zsnyega“ je odgóvoro Leposa brezi onoga, kabi z delom gori henyao. Eto dopüscseno szloboscsino csüdivajócs malo, Debelák z veszéljom prijao glazs, gori ga odpro i k nószi zdigno, kak pítvin poznánec, náj pridejne, ka jeszte vu nyem, rum ali zsganica. Csüdno, Debelák je nej ednomi i drügomi szage prestímao, ár szamo k kávi szpodobno, mocsno szago szpoznao. Kapa kávo prineszo szebov, kak sztára baba; znankar záto malo ruma vlejao notri, szi miszlo vu szebi nezavüpavno, ali dönok je doszta szpio zsnyé. To prijétno malo kiszilno pilo je z csüdnim tálom razszládilo nyegova tejlo i k mocsnomi pili vcsen gút, ka sze nyemi za szmej vidilo oprvim, kak sze dönok more káva brezi ruma ali zsganice szpiti! Nego ta velka zséja je po tom minóla, tó je zse Debelák ovada vcsaszi szpitávajócsemi pajdási, gda ga od toga on pítao. Delo nyemi je tüdi bole slo, nad sterim szo sze nyegovi poznanci csüdivali, ár szo zse k tomi bilí navcseni, ka po vöplacsüvanyi pridócsi delaven dén Debelák na szpanyé i pocsinek ponücao gori i szamo sze te dao gori zguniti, gda je merkács delavce priso glédat. Ali nacsik je biló dnesz. Debelák, kí je escse párkrát z Leposovoga glazsa pio, szkrblívo delao i sze pascso paj- dása z onim dojti, ali tó je zse nej mogócse biló, ár je on zse prevecs naprej bio z delom. Med szkrbnim delom je tak dén odiso, ka nancs nej znao Debelák kak, szamo ka csio cinkanye, stero je deli dokoncsétek glászilo. Skér sztráni denejo i idejo vö. Kak szo sli, sze ednok z glászi Debelák: „csüj Leposa, pa ti vszigdár brezi ruma i zsganice píjés kávo?“ „Persze, ka vszigdár“, odgovori on, „Domá z mlejkom pijém i csi idem na delo, te vszigdár to poznano Franck-ovo „Enrilo“ zséjo ftisávajócse pítvino szebom neszém.“ „Enrilo? Enrilo? tomi szan escse nigdár nej csüo iména; odkéc pa ti más tó?“ „Lejko szi kűpis tó vu vszákoj bauti, po paklinaj za pár filejrov. Jasz szan obprvim pri szoldákaj vido. Gda szan na prvoj mujstri bio okóli Kőszega i Rohonca, cejli dén szmo mogli med velkimi bregámi i pecsínami pleziti vu velkoj hici. Te szo zacsnoli tó nücati, vszáko jütro szmo szi szvoje glazse natocsili z Enrilov i po pravici lejko povem, ka szam nebi vervao vu szvojem zsítki tó, csi nej szprobao, ka tá káva, brezi vszega alkohola, z malom cukrom tak dobra i zséjo vtisávajócsa pítvina. Inda je na mujstraj po bozsnoj vodi pila doszta betezsni grátalo, zdaj je pa tó vsze szoldáke gori zdrzsalo i rávno oni, kí szo szkrivmá med szvojo kávo rum ali zsganico vlejali, szo obetezsali i zaosztali odzajaj.“ 35 „Vej pa zsganica i ram mocsí“ právi zmejsz Debelák. „Mocsí?“ vido szam jasz, kak „mocsí“; mí szmo brezi té mócsi to nájdugso pót z lejka opravili, ali oni, kí szo vu onom vörvanyi bilí ka szo brezi etaksega „mócs dávajócsega zgotávlanya“ nej mogli osztati, szo hitro ta szpokapali. Glí rávno tó zblojeno vnyem, ka tak právíjo, ka alkohol pila mócs dá; zaisztino, ka sze nemre zatajiti, ka sto ga pijé, on sze szprvoga cajta tak csűti, dabi mocsnejsi grátao, ali hitro nyemi ta mócs szfalí. Alkohol szamo krátko vrejmen szíli zsile na gíbanye; lejko bi pravili, ka szrcé bole na szilno bítje zbüdjáva. Krv bole hitrej tecsé po zsilaj i za toga volo sze vídi tak csloki, dabi mocsnejsi bio. Ali za krátko vrejmen zse tó miné i te escse bole szfalí mócs. To prvo mócs zdaj poprejk szlaboszt i drevénoszt preminé, ár je alkohol csemér i tak zsalódec, kak vsze drüge csűtnice, plűcsa, obíszti i na cejlo tejlo skodlívi; ár je znajócse, ka sze z pár grammom alkoholom te nájmocsnejse natúre cslovik lejko zaprávi.“ „Kak csűjem Leposa pajdás od tébe“ sze z glászo med velkim csüdivanyom Debelák, „ti szi zse szkoron cejli doktor.“ Od koga szi sze pa tó návcsu vsze. „Od koga, tó ti lejko vsze povem. Vu várasi jeszte edna knizsnica i od tisztec szi prineszém vszigdár knige za cstenyé na pószido. — Plácsati mi nikaj nej trbej tan. Eti vu szószednoj vészi pa jeszte edno drüstvo, steromi szam kotriga. Tam na vszáki mejszec 40 filejrov notri plácsam i dosztakrát, gda drűgi vu ostarijo idejo i sze zapujijo, mi szi pa tan od vszefelé csednoga i dobroga dela zgucsávamo Vu dobri hasznovitni knig cstenyej jasz vecs veszeljá nájdem, kak pa tí vu trej litraj víni. Zvüntoga zdrav szam i lejko povem, ka doszta vecs mam v glávi, kak oni, kí csi malo csasza májo, zse vu ostarijo vandrajo. Obri vszega toga, ka szan nigdár nej betezsen, kak vecskrát ti, pejnez tüdi vecs prisparam i domá moja familija vszigdár lepó rédno zsivé i prinasz nancs krejganya nega nigdár.“ „Csi tá káva, to En . . . En . . .“ „Enrilo“ právi zmejsz szmejécs Debelák, „ja, ja, csi je tó Enrilo tak dobro i kak právis, zséjo ftisavajócse, zakaj ji pa tak malo pozna; vu bajci i vöni na póli, gde lüsztvo zsmetno delo szkuncsáva, voda je pa dalecs i kak sze prineszé na ednók topla gráta, z ednóv recsjóv je nej za vzsívanye, kak bi dobro biló te eden glazs Enrilo.“ „Ka je dobro, tó szi tí szam lejko szprobao dnesz“ odgovóro szmejécs Leposa. Gda szam szoldacskoj duzsnoszt szpuno, szam sze vu Amerike doszti mesztaj oberno i tam szam vido doszta táksi bajc, gde vözaprtno szamo tó pijéjo. Vgojdno szmo szi napunili vszáki szvoj pár litrov drzsécsi glazs i szmo vodé nigdár nej pilí szkoron. Voda csloveki jáko nezdrava, ár csi nyemi vrócse i mrzlo, frisko vodo pijé, te sze nyemi tejlo zná preladiti i z otoga betega sze zsmetno vörvrácsiti, Dober Pajdás. 3* 36 nájvecskrát sze pa szmrtjóv szkuncsa; csi pa cslovik toplo vodó pijé, te szi szvoje zsíje nemre potrejti, zvüntoga pa teliko more svicati, ka po onom scsíszta odnemore. Escse pri doszta farmeraj polszki delavci vu nájbole vrócsem vrejmeni tó Enrilo pijéjo, ár ladí tejlo i na zsile ne szhája, kak víno i zsganica, stera szamo tecsasz drzsí mócs vu csloveki, kak dugo mocsno ne svica, ali Enrilo pa dugo zadrzsij szvojo mócs, ár je tó nájbogse pilo delavnomi csloveki. Sztári lumpi, kí szo zse dugo lejt navcseni vini i zsganici ne vörjejo eto i dosztim sze tak vídi, ka nyim zsíje nepotere, ár zse szamo ono pilo lűbijo, stero nyim po guti i na prszaj pecsé.“ „Szamo trbej poglédnoti one, kí z alkoholom zsivéjo, taki szpoznamo na nyí on grozen beteg, steroga nyim alkohol pomali ali sztém bole gvüsno naprej pomore; zaisztino szo na szmilüvanye vrejdni tej, — vu mládi lejtaj obsztarajo, szlabi szo, szpotrejti, na tejlo i vrejdnoscso szirmácje, ki navékse veski kódisje ali pa vu nori lűdi vracsécsi hizsaj sze fcsákajo szvojemi mládomi zsitki ráne szmrti.“ „Ali escse ti nájsztarejsi lüdjé i mladína, te pridócsi národ sze escse toga lejko odszlobodí, csi zdrzsí ono, ka za zséjo nede alkohol drzsécse, csemérne pítvine piló, nego toga dobroga téka, zséjo ftisávajócsim, fálim pítvinom szi tejlo pokrepíjo i te vecs nedo zseleli vína i zsganice. Jasz za tákso pítvino „Enrilo“ poznam, stero zse dúga lejta nücam.“ „No jasz szam zse domá; ne zemi na bozsno moje recsí. Probaj szrecso! Csi scsés jasz ti taki dan eden paklin Enrilo káve i zsena ti náj naprávi na jütrásnyi dén eden glasz zsnyékak sze more zgotávlati, na paklini sztojí. Nej drágo, vszáki dén szi tó lejko dopüsztís, z decóv vküper vam dojde na eden dén 1 liter pocukrane Enrile pila za 3 filejre, ár je tó jáko zdravo i zséjo ftisávajócse pilo, stero szi dnesz zse szam szprobao.“ Brezi onoga, kabi Debelákove recsí pocsakao na tó gledócs, sze oberno notri vu dvor szvoj i prineszo vö eden paklin nyemi. „Ka szam ti dúzsen?“ pítao Debelák. „Nikaj nej“ je odgóvoro Leposa, „drűgi paklin mi dás, zbógon do jütre!“ i sze sztém povrno domó. Debeláka szo za szrcé prijale Leposove recsí, tak sze nyemi vidlo, dabi nyemi doli z ócsi szpádnola mrena. Pred nyim szo sztalá nyegova mláda lejta i ono vrejmen, gda sze ozseno. Vido znóva pred szebov zsenszko ono lejpo, stera je ta nyegova zsena bíla, zdaj pa líce nyéno blejdo i od vnóge nevóle brázde má vdiljek, deca szo vecs lacsna kak szita, nyuvo tejlo cote pokrívajo, szam sze od szébe zoszága, gda nyemi na pamet príde, ka kelkokrát je on cejloga tjedna szlűzs zápio, szebé pa gda sze sztrejzno, za szlaboga ino dregecsejócsega szpoznao tak, ka dosztakrát nej bio mogócsi gorisztánoti. Zvüntoga nyemi na pamet príde nyegov pajdás, Lovenyák, sterim szta 37 vszigdár vküper pilá i ka on zse mró vu norhauzi, ár je od vnógoga pila odnoro. Po Leposovi recsáj je tó zdaj szamo nerédnomi zsítki szvojemi drzsao za zrok. „Vej je pravo Leposa, ka escse vu ti sztarejsi lejtaj sze lejko cslovik obráni, csi má voló k tomi, ka naj doli povej z pila?“ je prislo na pamet Debeláki. „Jasz mam voló,“ obecsáva vu szebi, ár sze nyemi prázno i grdo vidilo djánye nyegovo, stero je med szvojov lumparijov szpunyávao. „Jasz tak, kak Leposa, nej poszlűsajócs na ove pajdáse, mo neszo szebov En... En... Enrilo na delo.“ „Ali nede keszno na pobógsanye?“ szi zacsne premislávati. „Bóg moj, Bóg moj, náj szamo nede keszno... “ Trejza, zsena nyegova je z nájménsim detetom ga zse na dvóri csákala i sze bojála od krejganya i bítja ár ga je na delo priszílila. Sztoga vsze nikaj nej biló. Debelák je potroso szvoj obid rédno, nej kak predtém, ka vszigdár rum ali zsganico pio, nad sterim sze zsena nyegova jáko csüdivala. Po obödi lipó zacsno gúcsati z decov i je szpitávati od sóle i vu sóli na vucsenyé gori dánoga. Na líci nyegovom vídila zsena nyega premejnoszti radoszt. Scsiszta sze je premejno, nej pio i csemeren bio, kak po vszákom lumpanyi. Szploj bole zacsno veszéli i gucsécsi grátáti. Gda szo szi zse deca vecsér doli legla, escse od zsené szpitávao, kak szo sze oponásala. „Idi Trejza“ je hitro gori henyao z tim zacsnyenim gucsom, 38 „szégni vu kapútov zsep i vzemi vö on máli paklin.“ Trejza vsze delo zrók djála i te zselécsi paklin naprej vzéla i k sztóli prineszla. „Enrilo!“ Med velkim veszéljom szo nyoj ecse szkuzé kapale, zse je od dobróte toga csűla i zse dáven-dén stela mozsá na tó vzéti, ka náj Enrilo pijé; ali znajócs nyegovo omürjávanye próti kávi, nej vüpala od toga gúcsati. Józsi zaisztino Enrilo scséspiti! „Zaisztino, szkűjaj mi eden liter, na jütrásnyi dén szebov scsém neszti, ali pazi, kak mores napraviti, gori je na paklini i nepozábi malo cukra notri djáti; ali doszta nej, ár csije malo britko, bole gaszí zsíjo i... brezi ruma.“ „Brezi ruma? ali tó isztina.“ „Isztina bogme, rum nej trbej“ odgóvoro Debelák, stero escse bole zveszelílo Trejzo. Kak Leposa, jasz tüdi szprobam brezi ruma. Vlijés vu eden ténki glazs, ali prvle ga mores vu mrzloj vódi razszladiti.“ Od veszeljá zkúznimi ocsmí obinóla mozsá. „Józsi, dober Bóg zná, nakeliko szam ga proszila, náj te znóva na dobro pót pripela i kak szam vöro ono zsmetno csákala, gda z lumpanya doli povejs, ár bi te tó rano vu grob odneszlo.“ „Na szamo mérna bojdi Trejza, od toga mao nacsik bode“ i trdo právi, „náj mi nej Debelák imé, csi ka jasz povém, ne zdrzsim!“ Zse pár lejt szi nej tak z lejkim szrcom doli légla nyegova zsena, kak zdaj. Na drűgi dén, gda sze Debelák najso z Leposom vu bajci szta szi szkoron nancs nej gúcsala. Szamo med delon glédao Leposa szvojega pajdása, ka je tanács nyegov zdrzso i dosztakrát pio z ednoga glazsa szebov prineseno zsmajno pítvino. I „Enrilo“ je tü tüdi szpunilo szvojo csüdo, kak vszepovszédi, gde szo je szpoznali. Te szpameten Leposa je nej na szébe nyao Debeláka vu prvi mejszecaj, ár je znao, ka je tó píjanci nájbole zsmetno vrejmen brezi pila osztáti. Brezi vszega káranya i gucsa je Debeláka drzsao od ostarije, lejpe knige nyemi prineszo za cstenyé i z Trejzov, zsenov nyegovov, ga na ono vzéo, ka vszefelé delo okóli hizse i vu ogracseki z veszéljom delao, tak ga ravnao, ka szta szi meszto ostarije rájsi hasznovitne tanácse eden-ovomi dávala. Z ednov recsjóv sze tak pobógsao, ka ga scsiszta na zseno zavüpao. Za pár mejszecov sze Debelák tak pobógsao, ka nancs próti ostariji nej só. „Eden pálik obranyeni“ pravo vu szebi na eden dén Leposa i sze med drűge lumpeszte delavce dao notri raztálati i je dale vrácso one lepó mérno, tihoma, szvojov mocsnov volóv i z „Enrilo“ pomocsjóv. Debelák pa — koga je vszáki za velkoga lumpa poznao — nájbógsi mózs i ocsa pósztao i tak réden zsítek zsívo, ka szo sze lüdjé nej znali zadoszta csüdivati nad nyegovim preobernejnyom. Po Leposovom rázumi — kí nyemi je nájbógsi pajdás grátao — Debelák nigdár nej tajűo szvojega preobrnejnya príliko i kelkostécskrát szo ga pítali, vszigdár veszélo pripovedávao, ka ga z lumparije to csűdno „Enrilo“ zvrácsilo. Od preminócsega leta. Znóva je edno leto okóli priteklo, tak hitro, ka nancs szkoron nevejmo, gda je ono mínolo. Kak sze hitro koló leta obracsalo, tak poprejk je doszta neszrecse lüsztvo doszégnolo. Gda nakráci od toga preminócsega leta zgodbe naprej pred vasz posztávim, zsalosztno morem zamerkati, ka od veszeljá nemam doszta piszati. Csi gli ka sze ono eti ali tan malo pokázalo, ali gda je vsze premalo próti onomi, stero je poprejk v doszta meszti velko zsaloszt szpravilo. Vála bojdi bógi, mí szlovenci szmo nej meli nikse vékse neszrecse, csi gli ka szo sze zátok prinasz na mesztaj tüdi pripetile, ali próti onim neszrecsam, stere szo eti doli popíszane, szo zadoszta mále. Április 14-toga sze je zgodíla szvejta ta nájvéksa neszrecsa na mórji. Titanik, na szvejti bodócsi nájvéksi hajóv, steri je na prvoj póti bio, sze z ednim lédom velkim, kak bregom, vküper vdaro i pogrózo. Ta velka neszrecsa sze vnocsi zgodíla. Po 11-toj vöri je eden marinar, steri je z kosare naprej glédao, szkrícsao: „velki léd je pred nami!“ . . . I vu pridócsoj minuti sze zse zgódilo vküpvdárjenye. Edno velko trescsilo i pocsilo i hajóv je na gópci velko lűknyo dóbo, nad stero je tekla notri voda. Zaman szo szkrblívo delali hajóvni cimermanje, nej szo bilí mogócsi lűknyo popraviti. Po pónócsi szo vsze pótnike na pod szpravili. Za krátki csasz szo zse ládje doliszprikapcsili i je na vodó pűsztili. Najprvle szo zsenszke i deco notri vu nyé narédi szpravili. Prvle, kak szo pótnike vu ládje szpravili, szo telegrafejrali na mórji bodócsim blizsányim hajóvam. Vnocsi ob trétjoj vöri szo dóbili hajóvje ete szlejdnyi, zsaloszten telegramm: „Zgübleni szmo, z Bógon osztante!“ Doli szo pűsztili to szlejdnyo ládjo. Banda escse itak igrala na hajóvi edno lejpo ali zsalosztno englisko nóto: „K tebi blizse, oh Bóg!“ (Stera sze vu nasem kalendariji na drűgom meszti nájde.) Titanika kapitan je bio szlejdeny, gda je hajóv odsztavo, ár nyemi voda zse do kólin szégnola. Edno málo dejte, stero je na hajóvi osztalo i jókalo, k szebi obíno i do edne ládje plavao zsnyim, tam dejte notri djao, on sze pa szan pogrózo, náj ne osztáne na szvejti i csűje szód lüsztva. Kárpátia i Olimpik hajóv, steriva szta nájblizse bilá, z cejlov mocsjóv pascsila Titaniki na pomócs. Ali zsalosztno, gda szta tá prisla, Titanik zse globoko pocsívao vu szvojem vecsnom grobi. Na onom meszti, gde sze Titanik pogrózo je mórje 3300 metrov 40 globoko. Kárpátia hajóv je 703 lűdi vzéo gori z ládj. Zsalosztno je biló glédati, gda szo tej na brejg sztópili. Nikeliko je med nyimi odnorelo i obszejrilo od velkoga sztrája, steroga szo présztali vu pár vöraj. Mrtvece je pa po mórji Mackay Bennet hajóv szpóbrao vküper. Na brejg prijdócs zsnyimi, stiri vöre dugo trpelo, ka szo je v mrtvecsko kamro znoszili. — Zvonóvje szo zvunili, lűdi pa po cesztaj do jezero jókalo, kí za mrtve, kí pa za zsíve. Titanika pótnikov racsún eta tábla vöpokázse: Vsze vküper je na hajóvi biló 2206 lűdi, sztoga sze odszlóbodilo 703 lűdi. Vtópilo sze je 1447 moskov, 103 zsenszek i 53 decé. Titanik je bio szvejta nájvéksi hajóv. Za plavajócsi váras szo ga zváli. 269 metrov dugi i 26 metrov je sürki bio. 70 jezér konyszke mócsi szo mela nyega masinszka ópravila. Hajóva vrejdnoscsa je bíla 700,000.000 korón, stera sze po ogvüsávanyi zvéksega povernóla. Vu ednoj ládji szo vu dvojnoszt szpadnócs sze vküper potégnoli lüdjé. Na mrzlom mórji nyim je na konci víszo zsítek. Zglászi sze med nyimi eden: molmo! Vszáka róka sze vküpszklűcsila i zacsnoli szo moliti vszi: „Ocsa nas, kí szi vu nebészaj!“. . . Za krátko vrejmen po etom sze zdalecsa zse vido Kárpátia hajóv i szo sze od szmrti obránili. Tó je ta nájvéksa neszrecsa, stera sze je na mórji do etoga csasza zgodíla. 1873 leta rávno toga drűstva — Linie — kak je Titanik bio, sze eden hajóv, vu onom vrejmeni te nájvéksi, za „Atlantika“ imenüvani nej dalecs od onoga meszta pogrózo i te sze je 546 lűdi vtópilo. Doszta, prevecs doszta lejko bi od toga píszali, kí je zrok toj velkoj neszrecsi, ali tá püsztímo vsze, ár oni brezi kastige vujdejo i drűgi velki hajóv dájo napraviti. Szkuze pa, stere szo za tó neszrecso sztekle niscse nej mogócsi — zvün Bogá — doli zbriszati. Tim neszrecsno obhodécsim szo 6 millión 300 jezér korón mili dárov dáli vküper. Sztoga 41 je pomócs proszilo: 227 dovíc, 438 decé i 225 kotrig od neszrecsno obhodécsi familij. Grozna je bíla ta mórszka neszrecsa, veliko bogásztvo i telko lűdi vu tak krátkom vrejmeni prejslo. Od velkoga jókanya i krícsanya sze vö dála csüti ona lejpa i sztóv neszrecsov naveke na zsaloszt szpómlena engliska nóta: „K tebi blizse oh Bóg!“ Májusa 23-toga szo v Budapesti delavci poprejsni strik napravili, náj sztém vöpokázsejo ravnitelsztvi i goszpodi, ka szo oni tüdi lüdjé i nyim tak trbej oblászt, kak vszákomi drűgomi bogátomi csloveki. Zse dúga lejta delavci i oni, kí lűbijo národ delaven, sze trüdijo, náj sze právda követov posztávlanya, stera sze 1848-moga nasztávila, ponoví. Zselejo delavci náj vszáki moski, steri je 24 lejt sztar i pod niksov kastigov ne sztojí, vótom má. Követov posztávlanye náj po vesznicaj i szkrivnimi vótomi sze godí. Szkrivnoszt záto zselejo, náj nikoga nemrejo vecs prisziljávati pri vótom dolidávanyi na ete ali drűgi sztran, ár szo tó do etoga mao zvéksega goriponücali i dosztakrát za toga volo vótome — kak nejmo máro — küpivali pri követov posztávlanyaj. Na tó den szo delavci steli pred orszacsko hizso idti i tam ravnitelsztvi pokázati, náj vídijo, ka je velki sereg lűdi brezi oblászti, steri od dnéva do dnéva z rokámi drzsíjo gori ország. Sztém vréd szo sze protili próti szoldacskoj právdi, stera vecs szoldákov i pejnez zselej od országa. Zsalosztno, ka od toga dnéva nikaj dobroga nemamo piszati. Vecs meszti szo sze delavci i réd gori drzsévsi policaji, szoldácje i zsandárje vküper vdaríli. Vecskrát szo med lüsztvo policaji sztrejlili. Oszem mrtvecov i doszta ranyeni lűdi je tomi dnévi áldov pósztalo. Delavcov je edno 50 jezér, policajov, szoldákov i zsandárov je do 18 jezér biló. Doszta sze je kvára zgódilo. Elektriska kóla szo vküper szpotrli, zvúzsgali. Doszta óken szo notri szpotrli. Táksa nemérnoszt je nasztánola, kabi szkoron reberija grátala sztoga. Sto je zrok tomi nerédnomi deli, tó popravici szkoron niscse nevej. Delavci tak právijo, ka mér gori drzsévsi réd, ár szo vecs meszti nekrivno med delavce vdarili, ovi pa tak právijo, ka szo delavci zrok dáli na tó, ár szo lűcsali i sztrejlali na mér gori drzsévsi réd. Eden szpomin dönok osztáne sztoga. Delavci szo pokázali ravnitelsztvi, ka vrejmen je zse tü, náj vszáki, ki je vu országi i z postenim delom onoga gori drzsi, pod niksov kastigov ne sztojí i zse 24 lejt vö sztar, ne szlűzsi pri szoldákaj ali zsandáraj, má vótomszko oblászt. Tak jeszte tó vu nájvecs drügi országaj zse dúga lejta. Májusa je velka povóden bila na Erdélyszkom. Po vnozsínom dezsgyóvji velka povóden nasztánola i cejle krajíne razpolejála. 42 Kvára je vnozseno doszta. Doszta lűdi sze vtópilo i vnogo sztvari prejslo, tak ka szójo tákse krajíne, stere lüdjé szo potom scsiszta kódisje pósztali. Petromány vész je dvá metra globoko vódi sztála. Vnozsína blága i sztvári prejslo. Lüsztvo je glád trpelo, med velkov dvojnosztjov szo v Gilád vész sze pascsili, voda pa za nyimi tá i te szo od tisztec dale mogli bejzsati pred nyóv. Varadia vész je cejla pod vodóv sztála. Lüdjé szo vnocsi tam mogli nyáti hizse i pred vodóv bejzsati. V Kákófalvi szo z sészt hizs z pomocsjóv lüsztvo vöszpravili i kak szo je vöszpravili, szo sze stiri hizse z oni vküper porűsile. Zvüntej szo sze vsze z blata nabite hizse vküper porűsile zandrűgim. V Lugosi je tak velka povóden bila, ka szkoron cejli váras pod vodóv sztao. Lüsztvo szo zvéksega vármegyőszki i varaski hram i vu kaszárne szpravili. Zvéksega nyim vsze prejslo, escse táksi szo bilí, sterim nancs gvant nej osztao. Vu szaksoj vilici sze je 8—10 hramóv vkűperporűsilo. V Románlugasi je na eden pa pó metra globoka voda tekla po cesztaj. Endna zsenszka, stera je vkimpeti bila, z stiri dní sztarim detetom do sinyeka velkoj vódi vö z hizse priplávala, szebé i dejte obránila. V Lugosi sze vecs lűdi vtópilo. Do 100 hizs sze vküperporűsilo. Eden mószt zseleznicni sze doli pódro. Kvára je vecs, kak edno 3 millión. Zvüntoga na cejloj erdélyszkoj krajíni velka povóden bíla, gde je na mesztaj voda szilje i póvno zemló vsze odneszla, ka szamo kamen i pecsíne sztojíjo. Doszta kvára je vszepovszédi voda naprávila i ár je szilno prisla, szo sze nancs nej mogli brániti. Premiszlite szi, kaksi szo bilí tan riszálszki szvétki. Zsalosztni! Bormics jáko zsalosztni, ár je nistemi cslovik vu krátkom vrejmeni na szirmastvo priso. Ka je osztalo, ono je malo vrejdno, ár voda vsze tá szpolejála i zblátila. Júniusa mejszeca vu ruszuszkom országi bodócsem Tambovi meszti sze grozno velka ognyena neszrecsa zgodíla. Na Orlov Davidof grofa marofi sze vuzsgála edna gyümla, vu steroj je pétdeszétdevét polodelszki delavcov szpaló. Od szna i velkoga dína zsarécsega szo nej mogli nájdti vráta i szo vszi tan notri zgoreli. Pólek Bécsujhelya sze június mejszeca velka neszrecsa zgodíla. Vu Wöllersdorfi sze eden szoldacski püksenoga prája magazin vúzsgao i v lüfte odleto. 2000 metrov püksenoga prája sze vúzsgalo. Ti magazin merkajócsi szoldácje szo vszi mrli. Nej dalecs vkraj od tisztec, gde szo mujstro drzsali, je 22 szoldákov mrló i vise sztó ji od toga rane dóbilo. Kvár, steri potom zgódo, vecs zadene vö, kak 1 millijón korón. Júniusa 4-toga je nova právda nasztávlena, pólek stere 40 jezér vecs szoldákov more dati ország, kak je do etiga mao dao. Zse edno dvanájszet lejt sze vlejkla té právde zsela, nego lejvi (független) követje szo vszigdár 43 próti sztáli, ár szo znali, ka de tó doszta kostalo országi i nyega národ je zse tak obtezseni, ka szi nisterni — ciló máli vértje — od velke porcije i dácse zse komaj odijáva. Ali zdaj na té dén je dönok Tisza István grof, orszacske hizse szedník, tó právdo nasztavo. Te nemérne követe, steri szo tomi próti bilí — kormányszki nej, ár szo tiszti vszi tó zseleli — i szo próti tomi gúcsali i krícsali, je z policaji dao vö odegnati i med velkov lármov tak tó právdo nasztaviti. Tá právda de znóva doszta porcije i dácse zselejla, próti steromi drűgo nika nemo mogli djáti, kak csi mo meli szkoj, plácsati. Edno malo veszéloga záto jeszte vu toj právdi. Zdaj zvün marinarov i huszárov do szamo na dvej leti szlűzsili szoldácje. Miszlili te szi z menov vréd, Zakaj je teliko szoldákov országi. Ár bi one delavne roké dosztakrát bógse domá bilé vu delavni dnévaj, ali vsze zaman. Ka goszpoda nasztávijo z recsjóv, ono zvéksega delaven národ more szpuniti, csi vcsaszi z krvjóv; ár szi goszpoda — znankar — etak miszlijo: „mí nasztávimo, tí páver i szirmák delavec pa szpunyávaj“. Július mejszeca sze vu Örkényi, pólek Budapesta velka szoldacska neszrecsa zgodíla. Kananerje szo mujstro drzsali i stükmí sztrejlali. Zaprva je vsze po rédi slo. Vszáki stük szvojo dúzsnoszt dobro szpuno. Med etaksim rédnirn delom sze nyim eden stük ednók szamo na doszta tálov razpocso i z onimi szoldáke dalecs okóli szébe na zemló vrgo. Pét szoldákov je na meszti mrló. Nikeliko szmrtne i doszta ji ménse rane dóbilo. Ednoga szoldáka szo stükóvni falatje na doszta tálov raztrgali. Zrok tomi je krugle zgotovlenoszt bila, ár sze nej ednáko vö, nego vu stükóvnoj ceví ráznok pognála. Taljanszka i törszka bojna je június mejszeca escse drzsála. Doszta szoldákov je szpadnolo i doszta je kvára obadvöma országi. Vecskrát szo sze probali glijati, ali ednók ednoga, drügócs drűgoga országa ravnitelsztvo nej podpűsztilo. Vszáko bi rado melo pravico, szamo ka edno meszto dvá vérta nemreta meti. Ka kelko szoldákov je zse tam szpadnolo, tó vam nevem napíszati, Szrecsa, ka je nej tak velka bojna, nego rejtko gda sze vküper vdárijo zdaj zse. Kvár je záto velki na obadvá sztrána, tak vu lüsztvi, kak vu pejnezaj. Dobro bi biló, csibi obadvá országa ravnitelsztvo szi premiszlilo i z bojnov gori henyalo, ár bojna nej áldov, nego zsaloszt za szebom prineszé. Doszta roditelov sze jócse za dejte i nemérne nocsí má. Ár szi vu vszákoj vöri tak lejko míszlijo: „dejte moje mi je mrló“. V Taljanszkom országi je doszta szoldákov, kí szo escse domá vu pörgarszkom gvanti bilí, odszkocsilo i pred bojnov vu tihinszke drzséle odislo Zvüntoga escse drűgo szprevája bojno; velki dúg i velka 44 porcija. I kí plácsa ono, zvéksega onoga réda lüsztvo, stero je zse ednók z krvjóv plácsalo, szledi pa z pejnezi placsüje. Z ednov recsjóv tak lejko povejmo, ka je szirmasko lüsztvo áldov bojni, ár csi zgübí ország bojno ali nej, szirmasko lüsztvo zato li vszigdár pri onoj zgübí. Za toga volo bi nájbógse biló, csibi zse ednók nebi szamo molili z deszétere bozse zapóvidi péto i deszéto, nego bi zdrzsali tüdi. Vrejmen je zse tü, naj zaisztino lűbimo eden-drűgoga nej szamo v molítvi, nego vu zsítki tüdi. Zná bidti, gda do ete recsí szvekloscso vidile, zse mér bode, ár je vecs országov ravnitelsztva na onom, náj zse ednók mér naprávi med nyimi. Júliusa mejszeca je grozen ciklon (vrtécsi vihér) nasztano na nistemi mesztaj vu Ameriki, V Mexiki szpodobno velki kvár napravo i doszta lűdi bujo. Mexike Gaunayato drzsávnici vecs veszníc scsiszta prejslo. Lűdi szkoron je do dvej jezero mrló. Kvára je vecs od 100 millijon dollárov. Jesztejo táksa meszta, gde nancs edna hizsa nej osztála cejla. Te vihér je tak hitro i z groznov mocsjóv priso, ka vsze zapravo i potom je v doszta meszti velki glád nasztano. Vecs kak 10 jezero lűdi je brezi hrambe pósztalo. Vrocsína je tüdi na nisterni mesztaj Amerike tak velka bíla, ka po Fahrenti mera 80 grádov kázala. Doszta lűdi je mrló, szpodobno pa deca szo jáko mérala od velke vrócsíne. Vu ruszuszkom országi, Morvodova zseleznom posztojaliscsi sze velka ognyena neszrecsa z nepazlívoszti zgodíla. Do sztó zsenszek je prislo na posztojaliscse, stere szo stele k ednomi kejpi szvétomi na proscsejnye idti. Doszta lűdi je nej melo meszta vu csákavni hizsaj, te szo je pa vu dva prázniva vagána i pólek oni bodócso edno liszeno hüto notri szpravili — na nócs. Hüta sze po niksoj nepazlívoszti vuzsgála i pólek bodócsiva vagána tüdi. — Sésztdeszétdevét zsenszek je zgorelo, ove szo pa z velkov zsmécsavov z toga ognya vöobránili. Tó sze jáko dosztája szlovencom znati, ár je med vami tüdi doszta táksi lűdi, steri to nájvékse delo rad domá nyá i ide na horvacsko ali stajerszko na proscsejnye, zvéksega szamo za onoga volo, náj kaj malo szvejt vídi i na póti dobro zsivé. Csi bi sze malo bole okóli zgledno, bi doszta vecs znao od toga preminócsega leta píszati; ali jasz szam szamo te vékse zgodbe i neszrecse pred vász posztavo na krátkom. Zsalosztnoga bi sze lejko jáko doszta najslo, ali veszeljá malo. Szamo ka zsaloszt je csloveki beteg i z toga je pa bógse malo, kak doszta. Kak szklenem moje recsí, vam szrcá zselém: „Bóg vam dáj zdravo i veszélo zsiveti vu tom pridócsem leti!“ Czelecz Ferenc reditel kalendarija. K tebi blizse. (Sztára engliska nóta, stero je „Titanik“ hajóva banda igrala 1912. április 14-toga vnocsi pred pogrozjenyom.) K tebi blizse, vsze blizse! Tá rejcs me vjedina Goszpód z tebom, Tvoja róka me módro pela, k tebi blizse, Vsze blizse. K tebi blizse, neszi me na tvoji perotáj, Csi gli ka me tejlo i krv vu práj vlecsé. Oh vecsna lübézen, k tebi vsze blizse, Me neszi na tvoji perotáj. K tebi blizse pelaj Ocsa mené, Gda radoszti szunca szíja na mé, Szrcé moje ne pozábi tebé, k tebi vsze blizse Pelaj Ocsa mené. K tebi blizse . . . Oh poszlűni me! Gda sze válovje na mé tere, Hodi, odszlóbodi vernoga, k tebi blizse . . . Oh poszlűni me! K tebi blizse, vsze blizse! Tá rejcs me vjedina Goszpod z tebom. Csi de me grob pokopo, k tebi nájblizse Neszi dűso mojo! GORIOSZVETLÜVANYE postenim cstenyárom. Píszao je na riszálszko nedelo T. K. Nescsemo na etom meszti od politike i vu 1912-tom leti zgodjenoga fcsinejnya naprej pred vász dati. Doszta dobroga sze tak nej zgódilo, ár je szkoron vszáki dén biló mesanje, bojna, strik i drágocsa i vszefelé betegi i szpodobno ti zádnyi szo nájvecs nevóle napravili. No ja, to zdrávje! Keliko ji zapüsztí ono, keliko ji míszli, ka je ono na veke drzsécse i szamo sze te navcsíjo nyé postüvati, gda nyim zse beteg po dveraj kluncka; te zacsnejo previditi ono, ka za lejpi i dober szamo to zdrávje dene zsítek. Za toga volo bi sze trbelo vszákomi trüditi, náj szi zdrávje obderzsí, ár je ono nej z zseleza i csi vu cejlom szvojem zsítki niksega betega nej meo, ednók sze nyemi hitro zná notripokluniti. — Kelikokrát je csüti, ka sze kaslavi lüdjé z onim spajszajo, ka prej »niksa nevola, kí dugo kaslá, on dugo zsivé!« i eden lejpi dén i z spajsznoga »kaslánya« zsmeten beteg posztáne. Nigdár nej szlobodno betega prikázanye doli poménsati i sze vu onom vüpati, ka natúra száma zvrácsi beteg, ár je betegi lezsej próti sztáti, kak pa onoga zvrácsiti. Csi vu vrejmeni zavüpavno, vöszprobano vrásztvo nüca cslo- vik, beteg sze escse vu klici zadüsi. Záto je dobro, csi etakse vrásztvo pri hizsi jeszte i csi sze káksi beteg pokázse, ono fcsaszi nüca. Szpodobno te, csi je vracsitel nej náblüzi, zadoszta nancs nej postüvno szlűzsbo fcsiní edno zavüpavno hízsno vrásztvo. Dobro szlűzsbo scsémo fcsiniti nasim cstenyárom, gda na edno dvóje tákse vrásztvo gorizazovémo pazko, steroga vracsécsega valánya szmo zse mí tüdi dosztakrát vöszprobali. Eto dvóje vrásztvo je Feller-ov »Elsafluid« i Feller-ove »Elsapilule«. — Nej szo táksa tá vrásztva, kak stere sze po agentaj, baotosaj i po oni razsürjávajo, kí szo vu tom zgotávlanyi nej znanci. Fellerova zgotávlanya szo sztára, vö-szprobana, dobra hizsna vrásztva, stere sze zse dúga lejta dobromi glászi veszelíjo; vszáki kí je one nücao i sze po velkom glászi oznanüvanyi zapelao, vu zdajsnyem vrejmeni, kak gobe gószto med lüsztvo pridócsim vrásztvom vardejvao, sze z veszéljom nazáj poverno k Feller-ovomi »Elsafluidi« i »Elsapilulam« i potrdi sze vu onom, ka eta zagvüsno prigájajócsa vrászta obri vszej sztojíjo i fála szo. Nej csüda csi eta dvója vrásztva lűbijo, ár Feller-ov »Elsafluid« i »Elsapilule« 47 szo edne szigurno postüvne odlocsenoszti, stere sze vu Feller V. Jenő apotekári, Stubica, 120. No. (Zagrabecska várm.) vrsztno notri oprávlenom laboratóriumi po vöszprobanyaj szamo po znancaj zgotávlajo, nej tak, kak po nóvom z velkim glászom oznanüvane vszefelé kaplice, balzsami i lejpoga iména szesz-zgotávlanya, stere vnógokrát nej k tomi razomécsi vküper mejsajo, ali pa ono vnógo ponerejanye, stero je dosztakrát na skodlívoszt betegi i zdrávji poprejk. Pri vracsécsi vrásztvaj zgotávlanyi je zvünréda potrejbno, naj sze one po vözosólani znancaj naprej posztávlajo i etaksa vrásztva sze szamo vu apotekaj lejko dobíjo, nej pa pri baotosi, kí je nej znánec tomi. Te Feller-ov »Elsafluid« i »Elsapilule« z drű- gim tálom szploj szvojim, zvünréda szkrblívov prílikov zgotávla i szamo te nájbole vöodebráne, nájplemenitnejse, nájdragse, tak te nájbógse náresze i drűge tále nücajo k coj, tá szo pa vszigdár z ednim tálom tálom dobra. Feller-ov »Elsafluid« i »Elsapilule« nadvísesno dene szilno i gvüsno valánye, prijétna szaga i dober zsmaj, nadale brezi határa drzsánye i sparavnoszt vu nücanyi, ár je fálo. — I ka je tó dvóje vrásztvo vracsécse, bolezen ftisávajócse i z odlocsenov lásztnosztjov nakeliko szo szi obcsinszkoga národa lübav i vracsitelov szpoznanye szpravila, tó nej szamo z nasega szprobanya ino szküsávanya známo, nego vídimo z ti doszta zaválni píszem, steri nikeliko eti pred nase postene cstenyáre dámo. Cstenyárom na vucsenoszt bi lejko szlűzsilo pridócse píszmo, stero je Rohan József velicsánsztva herceg z Schottwiena píszao: „Elsafluida csüdno valánye obri vszega csákanya sztoji i naznánye lejko dáte, ka meni i mojim poznancom Feller-ov Elsafluid i Elsapilule pri nájvecs betegaj, kak na príliko gláve, zobóv bolezni, szmícanyi, trganyi, ledevjéo bolezni náseci, zsalódca bolezni, bozsnomi csütejnyi i t. v. dobro szlűzsbo fcsiníjo. Szpodobno pri ócsi szlaboszti sze vöpokázse mócs dávajócse nagájanye, za steroga volo kak nájbole potrejbno vrásztvo lejko preporácsam.“ Postüvanye táksemi obhodjenyi, kak stero posteni cstenyárje od barun Freytagh-Loringhoven Leó, iszt. ruszuszkoga államszkoga tanácsnika (Arensberg, Kommandantenstrasse 5. Insel Ösel Gouv. Livland) vu pridócsem píszmi nájdejo: „Z cslovecsim prijátelsztvom zócsi dúzsnoszt drzsim te csüden Feller-ov Elsafluid, gde je szamo mogócse, potoplom porácsati. Od ednoga solszkoga pajdása, steri je vu Szentpétervári doktor, szam opomínavsi na tó prijétno vrásztvo i meo szam príliko csüti od ednoga drűgoga szentpétervárszkoga vracsitela, ki eti toplice má, od velke reumatiske bolezni, stere je vu ramaj meo i pri sterom szo nyegova számna vrásztva nej valála i sztém sze odszlóbodo. Eden doktor v Dancigi, záhodnom prajzoszkom országi nüca (Dale na pridócsem sztráni.) 48 Feller-ov Elsafluid pri betegaj i tak jasz z razsirjávanyom toga vrásztva dobro zselém cslovecsemi národi, nyega zgotávlari pa díko!“ Szamo ta pravica, stera sze po szkusavni cslovekaj vöpovej, szvedocsi vecs, kak vszáko za mámno povalejnye. Goszpon vracsitel Neugebauer z Becsa písejo: „Vas Elsafluid szo z pajdáskim tálom ponűdili ednomi zse 83 lejt sztaromi csloveki, kí je vu zsmetnom arteriaklerózusi betégi trpo, náj szi z onim nóg szlaboszt ftisa. Eta notriribanya szo nyemi dobro szlűzsila i te goszpód je pravo, ka zdaj doszta lezsej odi.“ Goszpon doktor Schmidt z Pitten-a na stajerszkom etak písejo: „Z obadvójim Elsazgotávlanyom, imenitno pa z Elsaflluidom szam lejpe nászledi dóbo i zse szam je dosztim porácsao“. Ta poznana szpev- i piszatelkinya Paul Mária Lacroma, ali Egger Schmitzhausen Mária drzsélszka nemeskinya, v ednom píszmi, stero je Feller V. Jenő apotekári píszala, etak právila: „Morem nyim napíszati, ka od Freytagh barunojce dobleni Fellerov Elsafluid kak prijétno nagája próti arcneuralgi betegi. Na velko válo dúzsnoga národa redá prímlite od méne nájtoplejso zaválnoszt i. t. v.“ Eden nevörvani Tomás ne zsalüje probe, csi csűje tákse recsí, kak sze dájo csteti vu Geramb barunojce, z Buziása píszanom píszmi: „Zse dávno szam stela píszati i vu novinaj bi trbelo na znánye dati, ka Feller-ov Elsafluid kak jáko hasznovitni. Vszefelé beteg szam mejla, protin, ócsi szlaboszt, telovno szlaboszt i gláve bolezen, hrbta bolezen i kószti szlaboszt, ali od onoga vrejmena mao, kak te Feller-ov Elsafluid nücam, szam scsiszta zdrava“. Ka szmo eta zaválna píszma pred postene cstenyáre dáli, sterimi nyim szamo dobróto zselejmo szlűzsiti, szmo záto Fellerovoga »Elsafluida« i »Elsapilul« znamenitoszti gorioszvejtili i tó fcsínoli, ár vnógokrát csüjemo tozsbo, ka eden ali drűgi — k vrasztvicsársztvi nej znajócsi lűdi — po velkom glászi porácsana »hízsna vrásztva« szo brezi valánya bilá i zsaloszt szo onomi küpci szpravila, steroga je tá neszrecsa doszégnola, ka je ponarejanye zrendelüvao. Ocsiveszno nam trbej vöpovedati, ka obadvóje vrásztvo sze právo szamo pri Feller V. Jenő apotekári, Stubica 120 No. (Za- grabecska várm.) laboratóriumi zgotávla. — Drűgi cio eto »Gorioszvetlüvanye« nema. Ka szmo eti povedali, tó sze níkak neszmi za oznanüvanye vörvati, nej je nase delo, ka náj vöpokázsemo ti edni zgotávlany cejno, kí ete zselej znati, náj on obrácsa sztráne med oznanüvanyom, stere Feller apotekárus zmejsz dene, ali sze náj ednáko vrné Feller V. Jenő apotekári, Stubica 120. No. (Zagrab. várm.) Za etoga zroka volo nam nancs na pamet ne príde, betege gori opominóti i za one vrásztva imenüvati, ár sze tó goszpon doktore dosztája. Od Feller-ovoga zgotávlanya nücanye tüdi ne zselejmo 49 vecs piszati, ono je doktorov delo, ár káksi je beteg, tak je zredüjejo. Z etim oznanilom szamo gori scsémo oszvejtiti cstenyáre i szpodobno one, kí szo bozsna hizsna vrásztva szprobavsi ono oblübili, ka nigdár vecs táksi ne küpijo, szmo zseleli poszvedocsiti, ka ta dobra vrásztva tüdi szójo, med sterimi Feller-ov »Elsafluid« i »ElsaPilule« szo na prvom meszti. Na ono szmo escse zseleli pokázati, ka dobro, pravo zgotávlanye vu doszti tálaj radi ponerejajo i kak ponerejanye nej szamo szpodobno imé, nego naj sze zblódi küpec, vu priglíno pakivanye denejo, náj lezsej z onimi povörjejo, ka je pravo to ponerejanye. Csuvavno opominamo vszákoga pri küpili vszigdár, nájbole pa te, gda je od vrásztva küpila gucs. — Szamo ete cio zselej szuzsiti eto »Gorioszvetlüvanye«. Vecs nancs ne csákamo od nyega i etak náj zaisztino postenim cstenyárom szlüzsi szamo „Za gorioszvetlüvanye!” Zsené csinejnye. Te sztári Szedonya szo zvéksega vszáki vecsér vu krcsmó sli szi malo gút z vinom doli prát. Zaman szo Margejta — nyuva zsena — nyí lepó proszili, krejgali sze, za tó szo oni nikaj nej márali. Csi sze nyim vecsérja nej vidila domá, te szo sze z etimi recsmí poklonili notri vu krcsmó: »Proszim eden liter vina i edno pecsénko.« Margejta szo nikak nej mogli glédati tó. Radi bi tüdi vecskrát sli zsnyimi vu krcsmó, ali da szo ji pa Szedonya vszigdár doli zgúcsali, ka »zsenino meszto domá, náj ona za mozson ne vandrá« Vu szebi szo szi pa etak miszlili: »jasz szam zadoszta potrosim i bógse je pajdástvo brezi zsene«. Margejta szo sze doszta csedníli, ka náj csinijo z mozson. Dosztakrát po pónócsi pride domó i pijen, ka sze kota, kak lagev; Csi de tó tak slo duzse, te mála vrejdnoszt, po gúti itro tá z tecsé. Ednók nyim eto na pamet pride: »jasz mo tüdi odila vu krcsmó i te nede vecs krejganya«. Na drügi vecsér, gda szo te Szedonya odisli, szo vsze vréd posztavili i vu to krcsmó sli. Kak notri sztópijo, ete recsi právijo: »proszim eden liter vina i edno pecsénko« i sztém szi lepó pri ednom sztóli, brezi onoga, kabi kaj szvojemi mózsi pravili, doli szédejo i zacsnejo trositi to proseno. Pár dnévov je tó zse tak slo, gda szo szi Szedonya zacsnoli premislávati, ka tó tak nede dobro. Nacsik more bidti, ovak ta mála vrejdnoszt itro odletí, prijali szo na eden vecsér szvojo zseno, lepó domó pelali i oni vecs tüdi nej sli vu krcsmó. Zdaj szi pa dosztakrát domá po vecseráj zgucsávata, kak je to Margejtino csinejnye na nyiva gledocs dobro biló, ovak bi to szirmastvo zse krcsmárovo biló. Dober Pajdás. 4 Pár rejcsi k szlovencom. Gledócs na ono, kaje Szlovencov tüdi doszta vu Ameriki, pár rejcsi od one tüdi szpísem. Onim. kí vu Ameriko scséjo idti je nájbogse pótno pravico vöszprosziti i sze te nemajo od nikoga bojati, ár kí sze brezi pravice na pot vzeme i ga határszki policaji zgrábijo, strof plácsa i ga nazaj prizsenéjo. Míszlim, ka tó zse vszáki zná med vami, ka delavec neszmi brezi pravice vu Ameriko idti i szi tan pejneze szpraviti, nego goszpoda szlobodno idejo i vogrszke pejneze vu tihinszki országaj zaprávijo, one ne primlejo gori határszki policaji. Jako doszta lüdi sze zapela po agentaj, steri nyim velko szrecso ponüjajo. Vu preminócsem leti szo vu Ameriki doszta lüdi znorili pri zemli küpüvanyi. V 1911-tom leti szo v Ohio drzséli, Danton várasi, gde je doszta lüdi z vogrszkoga országa, agentje vörvavne delavce jako znorili. Ednók, gda szo tej brezi dela odili szemta, szo je vu ednoga banka piszárnico zézvali i nyim tam fálo dobro póvno zemló gori ponüdili. Tej vörvajócs ono, szo sze hitro zglijali i zemló doli plácsali. Gda szo prejkvzéli zemló, te szo sze obüdili i zsalüvati zacsnoli to küpilo. Oni szo zemló scsiszta doli plácsali i za dobro küpili, te szo pa vidili, ka zemla bozsna, nika nezraszté na nyej i véksa nevola escse ona bíla, ka je na zemli dvakrat telko dugá biló gori, kak za kelko szo zse ono ednók doli plácsali. Nadale szo vu tom 1911-tom leti vecs kak 110 million dollárov pejnez bankárje i agentje odneszli, stere szo ny:m na interes vu gaszo i na domó posílanye dáli. Doszta je z toga kvárni biló vogrszkoga crszága lüdi tüdi, sterim szo ti bankárje véksi interes obecsali i gda szo pejneze vküper szpóbrali, tak odisli, ka szo nyim vecs nancs glásza nigdar nej csüli. Bili szo med tejmi bankári Vogrszki bankárje tüdi, sterim szo zaprva nasi lüdjé jáko vörvali, szledi szo sze pa jókali. Tej bankárje szo zvéksega zsidovje bili, — Zamerkam eti, ka záto posteni zsidov tüdi jeszte — kí szi z etaksim tálom drzsijo gori szvoj lejki zsitek. Za toga volo ví domácsi, kí máte vu Ameriki koga, ga opominajte na tó. Vam, ki szte pa Ameriki, ednáko na szrce zselém nagúcsati, ka szvoje prisparane pejneze vu velke, gvüsne banke dente, csi gli ka velkoga interesa ne ponüjajo, nego ka obecsajo, dájo i pejneze máte vu gvüsnom meszti. Pejneze je nájbógse po posti ednáko domó poszlati, nej pa po bankaj ali agentaj — csi gli ka zná bidti med tejmi tüdi jeszte táksi cslovik, vu sterom bi sze lejko zavüpali — ár sze na posti nigdár ne zgübíjo pejnezi, ali po 51 bankaj ali agentaj poszlani pejnezaj sze zse doszta lüdi zsalosztno jókalo i szvoje pejneze zgübilo, ár szo je oni vküper szpóbrali i zsnyimi odisli. Obszlejdnyim edno prosnyó posztavili pred vasz lübléni szlovenci, kí szte vu Ameriki. Szrca bi rad poznao vas amerikanszki zsitek i z domacsimi tudi szpoznao. Zato vasz proszim — kak reditel etoga kalendarija — bojdite tak dobri i mi Pisite, kak je tam. Onomi kí bi kaj rad znao od nasega kraja, csi mi piszma stemplin gvera, ka mo mogócsi, szrca rad szpunim. Proszim mi na ete atresz piszati: Czelecz Ferenc Szentgotthárd. Magyarország. Európa. Vecskrát glédam okóli po szenyi, gda jeszte i nemrem brezi rejcsi nyáti ono, ka náj vam nikaj od onoga ne právim. Ednók, kak okóli glédam, váram ednoga spilara, kí na ednom sztóli za pejneze babe dao premetávati. Kak coj pridem, sztoji pólek tak okóli 16 lejt sztar pojeb z ednim mlájsim pajdásom. — Sto de spilao! sze oglászi te spilar. Za 20 fìlejrov 1 korono dobi. Té recsi szo prijale toga pojba i zacsne spilati. Zandrügom premetávle te babe i dugo nikaj ne dobi, ali pa edno pipo, za stero nyemi te spilar 60 fìlejrov dao. Tak dugo je spilao te pojeb, ka 4 koróne zaspilao i zse od pajdása na pószido proszo. Te sze zglászim i nyemi právim, nej zadoszta, ka szi szvoje pejneze zaspilao, zdaj escse pajdásove tüdi scsés zaspilati. Na té recsi sze tiva pojba vkraj obernéta i ideta dale, te spilar sze pa z csemernim glászom zacsno z menov krejgali: — Kaksa briga vam, ka tam k coj gucsite, gde vasz niscse nikaj ne pita. Jasz szam nyemi z lejpimi recsmi odgóvoro, ka: „nej valon z decé pejneze vöpotégnoti, csibi jasz varaski ali vesznicski ritar bio, bormics bi nebi ví eti sztém spilala i szan ga tan povrgo. Vzemte szi z etoga haszek i ne spilajte zsnyim, ár on nejde záto na szenye, ka náj szvoje pejneze zgübí, nego záto, náj od lüdi on dobi. Vu tom spili sze escse nancs eden nej obogato, — zvün spilara — nego sze zse nistemi med vami zsalosztio za szvoje zsmetno vküper prisparane i zaszlüzsene pejneze. Nájbógse bi biló, táksim spilarom nej szloboscsino ali meszto dati na pláci, nego ga lipó domó poszlati, náj szi kákse delo vzeme vróke i náj z onoga zsivé, nej pa z lüsztva norbé. Kak dale okóli glédam, vídim eden sator, gde to preminócse i pridócse vsze vöpovejo. Ka jeszte znótra, ono ne poglédnem ár zse tak znam. Zvüna z velkim glászom kricsi, cinka eden moski, te vért. Vsze vam vöpovej notribodócsa deklina, kak bode, kak nej, szamo 40 fìlejrov trbej notriplácsati. Poszlüsam dva csloveka, steriva szi etak zgucsávleta: — Csüj Stevan, dobro bi biló notri idti meni, kabi dönok znao, kak de mi kaj slo vu Ameriki. Dober Pajdás. 4* 52 — Vej pa idi, pa jo poszlüni, ne kosta doszta, odgovori te Stevan. Med tém sze te cslovik notrinapelao, to proroküvanye poszlüsat, stero de nyemi ta deklina pravila Vért pa znóva zacsne kricsali i cinkati. Naj escse bole more lüsztvo znoriti, z naprej notri nafcsenim gucsom zacsne pitati to proroküvajócso deklino: — Povej mi, ka drzsi té cslovik vu rokaj, steri je pólek méne. — Vu ednoj roki bot, vu drűgoj pa pipo, je bio odgóvor. — Dobro je, isztino mas, zdaj pa tó povej, ka té cslovik, steroga szam za rokó prijao, ma vöro ali nej. — Má lanc i vöro, odgovori nazaj ta deklina. Blizse k coj sztópim priti saturi i zacsne mené tüdi nagucsávati te vért, naj idem notri. — Jasz ne vörjem nikaj etaksemi proroküvanyi, nyemiprávim; csi meni na pár rejcsi odgovori, kak je van odgovorila, te mo só notri. Proszim vasz pítajte jo, ka kakso vöro mam jasz i csi mam priszebi teliko pejnez, ka mo lejko notri só ali nej. Na tó mi odgovori te vért, ka meni ksenki nikaj ne povejo, nego csi scsém kaj znati, naj idem notri. Jasz szam nyim nyuvo szlüzsbo lepó zaválo i te sator, brezi one zsele, kabi rad csüo te dekline proroküvanye, tan povrgo. Doszta je slo notri lüdi, kí szo vszi za té sztran vísesne pejneze meli. Onomi, kí ne zselej to deklino poglédnoti i nyé proroküvanye csüti, nyemi potü ovádim, ka ona právoga doszta nevej povedati, szamo kaj malo vküper zgucsim vu sterom jeszte dobro i bozsna poprejk. Tó je nyéno proroküvanye. Zdaj, gda szan vido, ka sze to lüsztvo tak poprejk lejko od; szvoji pejnez odszlobodi brezi vszega handlanya, szan só ta glédat, gde te nas Dober Pajdás kalendari odavajo. Na, nácsisi je tü szvejt! Malo küpcov, doszta handlanya. — Ka kosta te Dober Pajdás kalendari, pitajo szporédomá, csi gli ka Vszaki vidi na nyem eto: „cejna 40 fìlejrov“. Zvüna i znótra ga szpoglédnejo, ocsa, mati, csi, szin vszi ednoga küpüjejo. Pri nóvom leti zacsnejo i sztárom leti dokoncsajo szvétke pregledávati. Mati i csi fasenek zbrojávata, kak de dugi, ocsa i szin szprotolejtje zgledávata, ka kakse bode vrejmen. Z ednov recsjov vö ga scséjo precsteti i szamo po onom küpiti i te bi escse radi zsnyega pár fìlejrov doli z handlali, náj bi malo te zaspilane ali ksenki tá dáne pejneze zadomesztili. Na ono ne miszlijo, ka mi doszta dela mámo sztém i kabi nyim vecs valálo stiriféle szlovenszke kalendarije küpiti, kak pa szvoje pejneze zaspilati ali za nikoj tá ednomi senkati. Ár bi tó jáko dosztim dobro biló. kabi dönok csteli, gda csasz, májo, ka doszta jeszte taksi szlovencov, kí nikak zsmetno szvoje piszmo napísejo, nego te more bidti eden taksi, ka vöprecsté pa literaj, kaje on piszao. 53 Nájbole za eti zgoraj povejdanoga bi vam dobro biló vecs csteti, ár szan zse szam taksa szlovenszka piszma dóbo, steroga szan sze szamo po vnógom precstejnyi i dugom premislávanyi vöszpoznao. Pascsi sze fcsiti tak i tam, gde i kak sze mores szlovensztvi národ, ár je znanoszt pridócsnoga csasza vojüvanye. Dva kalendarija szóta po szlovenszkom jeziki, zato steri je szamo med vami mogocsi, náj szi bole küpi obadvá kak pa zaspila ali ta senka szvoje pejneze, ár vszákoga drzsánye vu szebi kaj dobroga má. Znajócs ono, ka sze doszta vértov po agentaj zapela i znori, kí nyim vszefelé obecsajo i na szlejdnye malo i dosztakrát bozsno blágo dájo, szam szi za vérte — kak reditel Dober Pajdás kalendarija — na szlovenszki kráj zavüpanye szpravo od edne vogrszke, nájbógse fabrike motorne i za mlatídev masinszke, stere fabrike masíni szo do etoga vrejmena na vszákom vöposztávlanyi prémijo i pocsasztüvanye zadóbili. Nadale od edne velke engliske fabrike mam zavüpanye na szlovenszki kráj, stera fabrika prószte, záto tüdi dobre i jáko fále motore zgotávla i odáva. Za toga volo gorizazovém vász szlovenszke vérte, ka steri bi szi rad masin za mlatídev motorni, szopótni, geplszki, rócsni, szamo motor ali drügo vékso skér za polodelszko vérsztvo kűpo, náj prvle, kak bi sze szilnim agentom vróke dao, zvüpavnosztjov k meni oberné. Jasz nyemi ksenki dam gorioszvetlüvanye od vszega, nej tak, kak szilni agentje, steri szamo ono glédajo, náj verta kak je mogócse zapelajo i znorijo. Doszta lüdi sze jáko znori po agentaj, ár od vnógoga obecsata zse glavó zgübí i naszlejdnye drági i bozsen masin dobí. Nescsem od toga doszta piszati i te znorjene vérte sztém zsalosztiti, ár onim, kí szo zse znorjeni, pomágati nemrem. Nego oni, kí do me po-zlüsali, do escse zná bidti z toga dober haszek meli. Po pravici scsém vöpovedati vszákomi vérti, steri sze k meni oberné, ka kaje mogócse i ka nej, náj on dobro zná ka csini, kama i zakoj dá szvoje pejneze, ár pri taksem deli vu kontraktusi po agentaj nájvecskrát z pár zmejsanimi recsmi bozsno zobhodi vért. Záto sze zvüpanyom obernite k meni, escse nizse od fabrikinszlvi cejn dobite primeni masin, ár jasz ne zsivém z toga i z percentov, stere meni fabrika dá, doli püsztim vérti, ár szamo na pomócs scsém bidti szlovenszkim vértom pri masinov küpili. Vszáki med vami, kí na tó zselo má, náj mi pise i nyemi jasz cejnik poslem ali po fabriki ga dan ednáko poszlati i na küpilo gledócs ga od vszega gori oszvejtim. Piste mi na ete atresz: Czelecz Ferenc Szentgotthárd. I gde koli mogócse, mo vam na pomócs. Edna szkrivnoszt! Eden isztinszki prigod z zsitka. Pripovedávan po tom mlájsem Szabo Stevani na Pákozdi. Szószedova Anna sze je tozsila, kaje nyéno dejte zse celo odnemoglo. Moji lübléni lüdjé ! Tó nájbógse, ka cslovek má, — je zdrávje Zsalübój, tezsko nájdemo edno vrásztvo, csi szmo betezsni, stero bi nam hasznilo. Jasz szem tudi 6 lejt betezsen bio i vsze mogocse szem Zaman probo. Na szlejdnye szem v edni novinaj csteo od Fellerovoga Elsa Fluid-a z apoteke v Stubici Nr. 120 (Zagrab vármegyőv) i miszlo szám szi: „Sztoj, tó bos escse probo!“ I zrendelüvao szem szi 1 tucat za 5 korón brezi postinszki sztroskov na probo, i tu vam znám edno prigod pripovedavao : Sésztlejt dugo szam nej mogo hoditi od protína. Rheumo i sztrasno rejzanye szem meo v nogáj. Nog szem nej mogo zdigávati iedno nocs szem nej mogo szpati. Deszét dni dugo szem je z Fellerovim Elsa-Fluidom mazao ino szem zse hoditi mogo i po trej tjédni szem zdrav bio, kak edna riba. Vszi szószedje szo prisli eta csüdavrejdno vrásztvo glédat, stero je meni pomoglo. Vszi szo znali, kaj szem jasz Fellerovo Elsa-Fluid obdrűgim zrendelüvao i zdaj je oprvim moj szoszid Mihál priso pravit, kaj on vszigdár hico má vu glávi, tak dabi trésliko meo, i kaj ga roké, nogé i ledevjé bolíjo. On sze je tózsó od bolezni csűtnic i misk, od sztrasnoga rejzanya vledevjáj, od náseszti i drűgi boleznoszt. Jasz szem nyemi dáo eden glazs Fellerovoga Elsa-FJuid-a i za tri dni sze je on zse ozdravo. Brejzsni Stevan je tudi priso, naj nyemi z etoga csüdavrejdnoga vrásztva dám, ár nyegova zsena jáko krepko kaslá i bodláje má v prszaj, nadale je zamuknyena ino jo gutóvje bolijo, vszigdár jo násest mantrá, i da ji zse dugo szrcé jáko bije pa i zsmetne szopé v glávi sze ji vrti, od toga je szlaba grátala i velki trűd má v nogáj. Miszlite szi lüdjé, za dvá dni je k meni prisla Stevana zsena i lepó mi je zahválila, ár je nyej Fellerov Elsa-Fluid pomogo. Rávno na Józsevo je prisla szószedova Anna, ino sze je tozsila, kaj je nyéno dejte zse celo odnemoglo od szamoga vömetanya. Ono vedno jócse, v cservej je krcs mantrá, puno ran i krászt i kaj ona zse vecs nevej, ka má csiniti, ona je vsze vardejvaj, ali vsze zaman. Jasz szem ji eden glazs Fellerovoga Elsa-Fluid-a dao ino ji erkao: „Ti sze neszmis zsalosztiti, ka v etom popíszanyi sztoji, tó more isztinszko bidti, li tó edno ti povém escse, naj ti právi 55 Fellerov Elsa-Fluid dobis, mores razmeto etak napiszati zrendelüványe: Eugen V. Feller, Apotheka Stubica, Nr. 120 (Zágráb vármegyőv.) Tó vrásztvo je tónye ! 12 máli ali 6 dupliski glazsov kosta 5 koron, 24 máli ali 12 dupliski glazsov 8 koron 60 fill., i 36 máli ali 18 dupliski glazsov 12 koron 40 filejrav i postinszke sztroske apotekar szam plácsa. Escse tiszti vecsér je tó dejte ozdravilo i za oszem dni na tó mi je ta szószedova Anna z punov radosztjov 20 glazsov i nej 2 Fellerovoga Elsa-Fluida prineszla, ár csi bi ona toga Fellerovoga ElsaFluida nej mejla, nyéno dejte bi vmrló. Na Jánosa gosztüvanyi szem jasz na szam fasenek bio i radüvao szem sze nad tem, ka szo ltidjé pripovedávali od Fellerovoga Elsa Fluid-a. Te edne deteti je tó vrásztvo pomoglo próti krcsi, glisztam i drűgirn lüdém próti krvávomi betegi, próti bolecsini zob, próti szrápi, próti ognyovomi peri, próti ranam, próti krcsi, próti bolezni zsalodca i próti lagojemi prekühávanyi, pa escse tüdi próti tezskóesi, próti betegi jéter, próti trésliki, próti szlaboszti, próti csűtniskomi betegi. Eden je krv plüvao po kaslányi i nyemi je tó vrásztvo tüdi valálo. Eden sztári szoszed je zse nej Vido, i zdaj potom szi je z Fellerovim Elsa-Fluidom vszákdén ocsí zépro. tak vidi, kak eden mládi pojbár. Póleg pripovedávanya moji szószedov je Elsa-Fluid vsze betege zvrácso. Potom szo lüdjé od apotekara V. Feller-a z Stubice Nr. 120 (Zágráb vármegyőv) tüdi te hiresne Fellerove Elsa-Pilule zrendelüvali, z steri 6 skatü.ic 4 korone kosta brezi postinszki sztroskov i 12 skatulic 7 koron 60 fill. ino szo csuda pripovidávali, kak szo té vszákedóbi bolezni zsalodca, krcs, teskócso, tíscsanye zsalodca, zagátanye csrejv hitro i gvüsno zvrácsile. Pazte i nepremente Fellerovoga právoga Elsa-Fluid-a z drűgim etak zvánim ponerejenyem, ár szo szamo Fellerov Elsa-Fluid i Fellerove Elsa-Pilule práve i csi té scséte dobiti, tak ednáko adreszérajte Hofapotekari E. V. Felleri v Stubici Nr. 120 (Zágráb vármegyőv) i vám vszem, kí moj tanács zdrzsíte i eta híresna hizsna vrásztva nücali bodete, zselém, naj vam tak valájo, kak szo one meni valále. Ne podpüsztim nyemi. „Ne podpüsztim nyemi, kaj stécs bode, kricsi te zgübleni tozsbeník, nájbole vrák vsze zeme, právda i fiskáliske pojejo.“ Dosztakrát sze zaisztino tak zgodí. Tak dugo sze právdivajo i tózsijo, ka vecs sztroskov plácsajo, kak je ono vrejdno, za stero sze tózsijo. Tak sze je zgodilo rávno zdaj tüdi. Te Lovrenc, kí szo mejás bili z Bedélom, szo nikak nej mogli viditi posteni mejás. Po lejtaj szo ga pomali Vkraj oráli, Bedél pa náj posteni mejás bode, k coj nyávali. Za pár lejt je zse cejli mejás na Bedélovoj zemli bio. Bedél szo dosztakrát pravili szvojemi szószidi. Lovrenci etak: proszim te lipó szoszid, dönok ne pod orávli toga mejása, vej sztém doszta ne privörtivas i tó je nej lipó, kaj sze za toga volo escse nigda mogla právdivati. Ete recsi szo Lovrenca genole, ti szi zse pred trejmi lejtmi podorao mejás i sze zacsnejo protiti, escse bi dale na tvojem mogo bidti mejás, csi z dobrim ne podpüsztís, te va sze právdivala i bos zse vido, steri de meo pravico. Po tom je szvája grátala i szta sze zacsnola právdivati. Právda je Bedéli dála pravico i szo Lovrenc 180 korón mogli za ono plácsati. Te szo zacsnoli krícsati: „Ne podpüsztim nyemi, bole náj vrák vsze zeme i fiskáliske pojejo“. Isztino szo meli, sli szo k fiskálisi, ka do sze oni dale tózsili, ár ne podpüsztíjo. Ta právda sze vlejkla dvej leti i na szlednye szo Lovrenc zgűbili i edno 600 koron za nyó plácsali. Vrák je záto nej vsze zéo, Lovrenc szo sze lipó z Bedélom vö zmérili i ono oblűbili, ka sze vecs nedo tózsili i zdaj nájlepse mejása nyiva máta. 56 Ódni réd kermedinszke — szobocske zseleznice. Nócsnoga vrejmena minute szo z linijov szpodi prejkpotégnyene. Nócsno vrejmen sze zacsne zvecsara ob 6-toj vöri 1-noj minuti i drzsi do jütrásnye 5 vöre 59 minute. Menye de szvétkov. Szédmimi szvétkami de zse menye vu 1913-tom leti, dosztim na zsaloszt, dosztim pa na veszeljé. Rimszki pápa szo z ednim zrendeíüvanyom január 2-goga, szvecsnico, március 25-toga, cepleno Marijo, vüzemszki i riszálszki pondejlek, tejlovo, szeptember 8-ga, malo meso i december 26-toga, Stevanov dén, szvétkov obszlüzsávanye vözbriszali i med delavne dnéve posztavili Vu nasem kalendariji szo vu tom 1913-tom leti tej dnévi escse z erdécsimi literami — kak ovi szvétki, szamo szo z † zamerkam — notri nastampani, ár gda szmo tó vu novinaj csteli, nasega kalendarija on tao zse z csarnim doli bio nastampani. Ka Zakaj szo té szvétke zbriszali, od toga nevejmo zagvusno nikaj piszati, ár sze tó — po pravici znankar — vö neda. Vecs mo lejko delali, kak szmo do etiga mao, ár je nam — kak ta goszpoda právijo — szamo delo valon, nej pa doszta szvétkov, ka szi vu dobrom zsitki nevejmo kaj zacséti. Nancs pri ednoj hizsi nebi szmeo faliti te „Vracsécsi csüdni Sósborszesz“, steri vu krátkom vrejmeni gvüsno vrácsi reumo, szüjoscso, trganye, glave bolezen, doszta,ji za jako dobro právi pri zobóv bolezni. Neodlocseno vrasztvo je próti zsalodca krcsi, koliki, pár kaplic na cukri notrivzévsi zasztávi nájvékso zsalódcno bolezen. Zsmetno delo oprávlajócsim je bole potrejben, kak pocsívanye, ár zse po ednom notrimázanyi nazaj dá kószti mecs i szo cejloga tejla kotrige friske. Nezracsúnano zaválnoszti mam od toga. Dobi sze vu glazsaj za 50 filejrov, 1 koróno i 2 koróni v Monostri vu Szvétoga Stevana apoteki. Postno zrendelüvanye sze hitro razposle. Szirmasko dekline velki kincs je lepota, stero vszáka lejko zadobí, csi te rázlocsen „Minerva-Krém“ nüca. Ár „Minerva-Krém“ gladki obráz napravi, minéjo po nyega nüci oszepnice i vszefelé kozse necsisztócse, roké lejpe bejle grátajo. Nej je maszen i ne mázse, záto sze vudné tüdi lejko nüca. Fali je i vszáka szi ga lejko küpi. Zse po ednom tubusa nücanyi sze vidi nyegovo valánye. Nezracsunani zaválni piszen mam od toga, stere na zselo komi stécs pokázsem. rMinerva-Krém“ 1 tubusi cejna l koróna. — Dobi sze v Monostri vu Szvétoga Stevana apoteki. Te híresne „Szvétoga Ágosta zsalodcne kaplice“ szo zaisztino vrejdne na szvoje glászno ime, ár pri vszej zsalódcni betegaj dober nászled gori pokázsejo. Betezsen zsalódec je zrok dosztim betegam, záto komi je lübléno zdrávje, naj vszigdar nüca te hiresne „ Szvétoga Ágosta zsalódcne kaplice. Nadvísesne.szo szpodobno pri bozsnom ceranyi, bozsnomi téki, zsalodca krcsi i od betezsnoga zsalódca szhájajócsoj gláve bolezni. Krv csisztécso mocs tüdi má. — Dobi sze v Monostri vu Szvétoga Stevana apoteki. — Cejna ednomi glazsi 70 filejrov. Na znányé dávam postenomi lüsztvi, ka sze primeni dobijo küpiti pridócse szlovenszke molitvene knige: SZRCÉ JEZUS vu plátno ali vu pó leder táble zvézane za 2 koróni 60 f-ov, vu mocsne lederne táble zvézane za . . . 3 koróne, vu celuloid táble zvézane za . . . . . 4 koróne, vu csontene táble zvézane na táblaj z kejpom za 5 korón. MÁLA MOLITVENA KNIGA za ménso deco vu plátno táble zvézane za 70 fìlejrov. PÁDUÁNSZKI SZVÉTI ANTON ali KRŰJ SZIRMÁKOV za 20 filerov. SZENSZKE KNIGE za 80 fìlejrov. Kí 90 fìlejrov naprej notri posle, onomi sze brezpostno poslejo SZTARISINSZTVO I ZVACSINSZTVO za 70 fìlejrov. Kí 80 fìlejrov naprej notri posle, onomi sze brezpostno poslejo. Z pozdravlejnyom WELLISCH BÉLA SZENTGOTTHÁRD. Polodelavcov pomágajócsa gasza. Orszacski Polodelszki Delavcov i Drzsine Pomágojócso Gaszo je 1900: XVI. právda posztávila gori, 1902: XIV. i 1912: VIII. právda do cejlila vö. Od drzsinszke pomágajócse gasze zse — miszlim — vszáki vért zná, zato od onoga eti ne dámo raztolmacsejnye, nego szamo na krátkom od obszegnoga ogvüsávanya, Eta gasza je polodelavcov edna lejpa právda ino sto notrisztópi v nyó, csi sztári gráta, ali csi zse nemre delati, je zagvüsani, ka nyemi nede trbelo kódivati. Taksa právda je tó, stera nikomi ne zapovidáva, ka náj notri sztópì ali nej vu tó gaszo. Ali kí je cseden i szamo malo naprejpremislávajócsi cslovik, ka ka de te zsnyim, csi vecs nede mogo delati; nyemi kosza, motika zrók szpádne: sto de te priprávlao krűj. Zato sze cseden cslovik vu vrejmeni za vsze poszkrbi, ka csi ga sztaroszt najde i mócs nyegovo tejlo zgübi, te ma szvoj gvüsen krüj. Penzionszke kotrige. Med penzionszke kotrige sze vszáki lejko gorivzeme, moski, zsenszke vsze poprejk, steri szo od 14 lejt sztarejsi i szi z polodelszkim delom szvoj krüj szprávlajo ali szlüzsijo. Plácsajo za notripíszanye 1 koróno, po onom pa kak kotrige na vszáko pó leto 5 korón, ali na edno leto 10 korón. Eti 10 korón na vszáko leto tak dugo morejo placsüvati, kak dugo od gasze pod niksim iménim pomócsi ali penzie ne dobijo. Toga réda kotriga od edni knig vecs ne dobi, ali od 10 korón notri placsüvati vise na edno leto nemre. Tó kotrige szo ogvüsane: a) na penzio; b) na szmrtni híp; c) próti neszrecsi. a) Penzia. Csi toga réda kotriga po 10tom notri plácsanom leti zse vecs nemre delati ali je 65 lejt sztara, dobi penzio. Penzie velikoszt od onoga sztóji, ka keliko lejt je kotriga notriplácsala. Csi je 40 lejt zse kotriga bíla toj pomágajócsoj gaszi, te na vszáko leto, kak dugo zsivé, 240 korón penzie dobí, csi je pa menye lejt kotriga bíla té pomágajócse gasze, te menye dobí, to vöpakázse eti bodócsa táblica: Kí je bio kotriga 10 11 12 13 14 15 16 17 18 lejt on dobi na edno leto 60 66 72 78 84 90 96 102 108 Kí je kotriga bio 19 20 21 22 23 24 25 26 27 lejt on dobi na edno leto 114 120 126 132 138 144 150 156 162 58 Kí je bio kotriga 28 29 30 31 32 33 34 lejt, on dobi 168 174 180 186 192 198 204 Kí je bio kotriga 35 36 37 38 39 40 lejt, on dobi 210 216 222 228 234 240 koron pénzie va Vszako leto do szvoje szmrti Opomina sze vszaki, ka penzio zagvüsno vödobi te, gda de 65 lejt sztar, csi gli ka escse zná delati, szamo nyemi potrejbno náj nájmenye 10 notriplácsani lejt ma. Ta právda je lejpa szkrblívoszt, stera escse mocsnomi delavnomi csloveki na nyegova sztira lejta pocsinek i pomócs dá. b) Szmrtnoga hipa pomócs. Csi kotriga po 10-ti notriplácsani lejtaj merjé te nyegova familija vu zgoraj vöpokázanoj táblici ednoga leta Cejlo sumo vödobi; na priliko po 40-ti notriplácsani lejtaj 240 korón. Csi pa prvle merjé, kak bi 10 lejt notriplácsala, te familaja nyegova notriplácsani pejnez pó nazáj dobi za pomócs; csi je pa od 14 lejt mlájse dejte osztalo, pomócs zse po dvej notri plácsanivi leti menye od 100 korón nemre bidti. Steroj kotrigi pa zsena, (mózs) deca ne osztánejo, onoj na pokápanye te nájblizsányi rod 50 korón dá pomágajócsa gasza. c) Pri neszrecsi pomócs. Csi koga neszrecsa dojde, ksenki ga vrácsijo, ksenki dobi vrasztvo, spitao i csi za neszrecse volo duzse, kak eden keden nemre delati, na 70 dni, na vszáki dén 1 koróno dobi, kak dugo je betezsen. Csi prejk 70 dnévov sze escse nej zvrácso, po onom tudi dobi tecsasz, kak dugo sze scsiszta ne zvracsi, ali ne merjé. Csi nika nemre delati, ka je kódis (rómi) osztao, te na edno leto 240 korón penzie dobi. Ali csi záto escse kaj zná delati, te szamo teliko dobi, kak je mócsi pri deli zgübo. Sto na priliko szamo po dela zná opraviti, kak pred szvojoj neszrecsov, on na edno leto 120 korón dobi. Zse on dobi 60 korón na edno leto, ki szamo ftrtim tálom menye zná delati, kak je pred szvojoj neszrecsov znao. Tó je pravicsnozrendelüvanye, ár vszáki teliko dobi vu szvojoj neszrecsi na pomócs, kelko je szvojega szlüzsba ali dela mócsi po neszrecsi zgübo. Csi za neszrecse volo merjé, nyegova familija 400 korón dobi. Csi od 14 lejt mlájse 3 decé osztáne, familija 500 korón dobi. Csi od 14 lejt mlájse 4 decé osztáne, familija 600 korón dobi. Csi od 14 lejt mlájse 5 decé osztáne, familija 700 korón dobi. Csi od 14 lejt mlájse 6 ali vecs decé osztáne, familija 800 korón dobi. Steroj kotrigi szo nej osztala deca, zsena (mózs), onoj na pokápanye nájblizsányi rod 100 korón pomócsi dobi od gasze. Szlovenci dobro szi precstite zgoraj doli napiszano i szi na szrcé vzemte, ár nász vszákoga lejko dojde neszrecsa i te za té 59 notriplácsane pejneze sze nezracsúnane szkuzé doli zbrisejo i nezracsűnane matere lezsej gori ránijo szvojo deco. Szkoron vszáki vért lejko vu tó gaszo notri sztópi med vami. ár malo trbej plácsati i csi sztara lejta nyega dojdejo, de meo méren zsitek szvoj, ár csi gli ka z toga escse scsiszta Vszaki nemre zsiveti, dönok je na velko pomocs vszakomi. Na priliko eden vért, gda je 25 lejt szlar sze notriszpise, 40 lejt notripiácsa na vszáko leto 10 koron (vsze vküper 400 korón) i gda je 65 lejt vö sztar, po onom dobi na vszáko leto 240 korón Jeli ka je tó lejpo, ár szamo vu dvöma lejti vecs vö dobi, kak je pa notriplácsao. Miszlim, ka szte zarazmeli ka keliko pomócsi dá gasza, záto steri je szamo mogócsi vász, naj notrisztópi. Zsalosztno je vszamo za one, kí szo szirmácje, ka tak zsmetno zsivéjo i zsaloszten zsitek majo, ali vszáki sze záto náj trüdi, ka notrisztópi. Zdaj je zse bőgsi szlüzs vszepovszédi i escse te nájvéksi szirmák, kí drügo nema, kak delavne roké, náj telko spara, ka na vszáko pó leta 5 korón notriplácsa. Bogse de dosztim malo menye doli po guti püsztiti — pitvino miszlim — i sztém szebé i szvojo familijo, csi ga neszrecsa ali szmrt goripoiscse, vu mérnejsi i veszelejsi sztális posztaviti ali malo krüja szvojoj familiji nyáti. Doszta de szi med vami zná biti tak miszlilo, kak on neszkrben vért, steri záto ne poszadi vu szvoj zapüscseni ograd szadovnoga drejva, ka sze on tak ne fcsáka onoga száda, i sto scsé zsnyega jeszti náj sze on szkrbi za nyega. Tó je edna jáko bozsna miszeo, ár nasz za tó sztvóro Bog vsze na szvejt náj sze szkrbimo za zsitek, csi ravno nej za szebé, nego za deco i pridócse, ár je tó vszakoga csloveka prijátelszka duzsnoszt. Szklenem ete recsi i zselém, da bi vasz do zta biló, kí bi z etak poszajenoga drejva szlatek szád meti. Ár escse te prílicsne recsi etak právijo: „Pomágaj szam szebé i Bóg te tüdi pomore!“ SZLEJGNYA ZSELA. Cigána szo na gaoge oszódili i ga pitajo biróv, kaje tvoja szlejgnya zsela cigan, ár csi de mogocse, ti Szpunimo. Cigan sze obveszelí i szi zacsno premislávati, ka ráj bode ta szlejgnya zsela. Na ednok szamo zacsne gúcsati: „Küsnem nyim roké i nogé gospon biróv, jas samo ono zselém, náj se na táksoj vicináliskoj, kak je sobocska zselezne v Rim pelam i tan svétoga ocso moji grejov odpüscsejnye prosim.“ „Zakaj pa ne zselejs kaj bogsega, ga pitajo biróv, káksa dobra jesztvina i pitvina bi ti bógsa bilá. “ „Tó de meni nájbógse, prosim ji milostivno gospon biróv. — Ár csi de vsáka zseleznica tak pomali sla, kak sobocska, te se samo zsa desét lejt pripelam nazsáj, te mo pa zse 65 lejt star i me nede vrejdno gori besiti.“ Ta lázs. Eden glüpi csüo, Gda je nejmi pravo, Ka eden szlejpi vido, Kak je eden plantavi bejzso. Nej je tó lázs, csi stoj tó právi, ka nejmi csüje, te szlejpi pa vidi? Oh ja, tó je zse lázs, ali neskodlíva, ár sze fcsaszi previdi i etak niscse zsnyé kvára nema. Doszta bole szo pogübelnejse one lazsi, pri steri sze ne pokázse vö, ka Je nyuv cio i z etimi lazsmí zócsi cslovik nigdár nemre zadoszta pazlivi bidti. K táksim lazsam sze oberné Zsalosztno nej szamo eden, gda od dobri, ómurni dugovány jeszte rejcs, szamo za ono, náj oszlepí i po onom z toga velki haszek vlicsé. Ednáko szmo sze razcsémerili, gda szmo na priliko nej dugo meli csteti, kak je ponücao nikak gori tákso lázs, szamo za ono, náj szvoje blágo lejko vörvajócsemi lüsztvi lejko odá, krivih steo z ednim ednov potjóv edno tákse sztáro i nateliko szpoznano hizsno vrásztvo, steroga vracsécso mocs zse vszi vecs lejt poznamo edno zavtipavno vrásztvo, steromi, gda je próti dosztim betegom dobro i polek toga fálo tüdi na cejlom szvejti szójo küpci, kí je vszigdár nücajo i zse brezi nyega nancs nemrejo bidti. Eto dobro hizsno vrásztvo zagvusno pred vami tüdi poznano, lübléni cstenyárje, te sztári i právi Feller-ov Elsafluid je ono, steroga zgotávlar je Feller V. Jeno apotekár v Stubici 120. Nr. (Zagrab, várm.) Kí je szamo ednok nücao ete sztári, zaisztino právi Feller-ov Elsafluid, ne zamüdi szvojim poznancom porácsati i tomi sze lejko váli, ka dnesz-dén zse Szkoron nancs nega vészi, gde bi tomi lübleníki nej bili. Nevoscsénoszt i skrtlavoszt na ono miszeo pripelale nisternoga cslo- veka, ka Feller-ovoga Elsafluida dobro imé na szvoj haszek náj goriponüca tak, ka edne szpodobne fárbe kaplice vu priglíni glázsek vlíjáne, na glázsek priglíno imé zakeli, Ono z priglínim nücanyom notriszpakiva, zaválni piszem cejka právlenya postampa i zdaj pride to prejdnye delo: etim kaplicam priglíno imé tüdi dá. Isztina, ka sze zgotávlanyov iména lejko polek právde obránijo i tak Feller Jenő firma Stubica 120. Nr. (Zagrab, várm ) vecs féle iménov notri dao zamerkati za szvoje zgotovlenoszti. Ali ka valá tó, gda szto drűgi priglíni iménov escse jeszte. Jeli je nej priglíno na priliko k toj „Elsa“ rejcsi ta „Gelsa“? Ali pa k „Elsa“ iméni ne priglija „Stelca*? Ali pa k „Ella“ rejcsi ta „Stella“? Nej je lejko vküper zmejsati z „Galvator“ iménom “Salvator“ imé? I etak te scsiszta lejko delo má nistemi, szvoje kaplice z prósztim iménom „Lousa-fluid“, „Salvator-fluid“, „Stelca,“ „Universalfiuid“, „Világfluid“ ali priglíno. I po onom náj sze tiyemi nakanyejnye bole poszrecsi escse fcsiní ono batrivnoszt ka náj on opomina od ponerejenya varsztvo. Jeli tó ne szpomína na ono zgodovino, gda eden decsko, steroga szo zavárali, ka je vu drűgoga csloveka zsepaj rovao, bezsécs vujvsi, náj pazko doli szébe Odtira etak kricsi i kázse: „Zgrabte ejnoga tóvaja!“ Vu ednom nastampanyi, stero szmo nej dávno csteli, nikák, ki szvoje nove kaplice pod priglínim fluid iménom steo med lüsztvo dati, rávno po taksoj priliki opomina obcsinsztvo od ponerejenya i szvojoj batrivnoszt! escse ono lázs pred obcsinsztvo posztávi, ka vszefelé drűgi fluid je nyegovoga fluida ponerejanye, csi gli, kaje nyegov fluid escse tak mládi, ka onoga nancs szkoron niscse ne pozna. Nej je raz- 61 drázsgyenyé tó ? Vej sze tó tak csüje, kak dabi sze eden mladénec z onim válo, ka sze on zse prvle na ceszti spilan vu práji, kak sze je nyegov ocsa narodo ? Zsalosztno, etakse lazsi sze zvéksega po táksoj priliki naprej dájo, ka niki, kí je hitro prejk precston i szamo csüo, sze naleci znori. Za toga volo dúzsnoszt drzsimo, náj nase cstenyáre od etaksi lázsi obránimo i obtrdno glászimo, ka te sztári, zse vu preminócsoj sztotini poznoni Feller-ov Elsafluid je právi i etoga právoga szamo Feller V. Jeno apoteki Stubici 120. Nr. (Zagrab, várm.) zgotávlajo. Ár je te právi Feller-ov Elsafluid tak dobro bolezenftisávajócsi, vrásztne mocsi i zse tak dugo lejt poprejk polübleni, tó je zrok onomi Zsalosztno, ka ga tak na gósztom ponerejajo, ár szamo to dobro, zvéksega z nevoscsénoszli ponerejajo, tó szvedocsi tudi ono, ka szo ponerejanya nej doszta vrejdna, ár kí je szam mogocsi dobro vrásztvo naprejposztaviti, onomi sze nej trbej na vküpzmejsanye trüditi i drűgoga zgotávlanye ponerejati. I kí je na szvoja vrásztva gledocs zaválna piszma dobo na priliko od doktorov i je na szvekloscso scsé dati, on má batrivnoszt na ono, ka náj k coj dene onoga Cejlo imé i atresz, od koga je zaválno piszmo dobo. Ár kak je mogocse eden dr. Emil, dr. Jozsef, dr. Adolf, Károly skolnik, János tislarmester válinszki, redov právoszt merkati Csi fali atresz i szamo je krsztno imé vödáno ? Právi zaválni rédi na priliko szo eti: Feller V. Jenő apotekári Stubica 120. Nr. (Zagrab, várm.) Etak pisejo dr. Neuburger z Becsa. Z pojdásnim tálom szo porácsali nyuv Elsafluid ednomi 83 lejt sztaromi csloveki, ki je zsil vapnyenoszti trpo, etak szo steli szlaboszt nog nyegovi pomocsti. Zaisztino nyemi dobro djalo eto friskécse notriribanye i tak vadlüje, ka zse doszta lezsej zná oditi. Dr. Schmidt R. z Pitena etak pisejo: Z Elsazgotávlenyom, imenitno z Elsafluidom szam szvekle nászledi dobi i zse szam je dosztim porácso. Dr. Estmeister Józset, kí je doktor v Wildenai (sz. p. Aspach,. Innkreis, Tirol) eto pisejo, ka Feller-ov Elsafluid vu vszákom dnévi naprejpridócsi zdrávja mejsanyi hípaj odlocseno vracsilo szlűzsi. Eden drűgi doktor i pa dr. Kittel, Prága, Kgl,Weinberge, eto pisejo, ka Feller-ov Elsafluid zse od vecs lejt mao z dobrim nászledom nücajo vu praktisi. Dr. Dávid M. váraski doktor Sieniawa, polek Jaroszlan, Galicia, etak pisejo: Lejpo fálo povem za Feller-ov Elsafluid, stero vrásztvo od reume bolezni szhájajócsim vszém betegom pomága, z ednov recsjov dobro dene. Szrcsno porácsam te Elsafluid, gde je szamo potrejben i proszim ji, náj mi poslejo zsnyega za szvoje nücanye znova, za nyega pejneze eti poslem. Vu eti zaválni piszmaj nájdemo pontni atresz oni, od kí toga právoga, sztároga Feller-ovoga Elzafluida isztinszki zgotávlar, goszpon Feller V. Jenő apotekár Stubica, 120. Nr. (Zagrab, várm.) eta piszma dobo i jezér je oni zaválni piszem stere na právoga Fellerovoga Elsafluida gledocs lejko cstémo. Vu vszákom etaksem zaválnom piszmi, tam jeszte onoga isztinszkoga piszitela pontni atresz; tak ka szi vszáki lejko od oni vörvanye szprávi na pítanye od toga právoszti. Etak trbej gorisztópiti onomi, ki zná, ka pravico právi. Znova povejmo : právi je szamo te Feller-ov Elsafluid i csi je escse stoj nej szkusao, ali bi rad vöszprobao eto dobro hizsno vrásztvo, on sze nájbole gvüsno tak obráni ponerejeny, csi ednáko i vözaprtno k zgotávlari, Feller V. Jenő apotekári Stubica 120. Nr. (Zagrab, várm.) sze vrné. Csarne sóle diják. Tak pred sztómi lejtmi, gda szo lüdjé escse vszefelé cumpernijo i ciganijo vörvali, sze je zgodíla eta jáko naópacsna ali na konci dönok dobro vöpridócsa pripoveszt. Na goricskom je zsivo i prebivo vu ednom fárnom meszti eden szirmák cerkveni zvonár i szluga szvojoj zsenov i decov. Nego szté mestrije, ár szo nyemi malo plácse dáli, nej mogo zsiveti, je vu vészi mali ritar i nócsni sztrázsnik tudi bio. Dobro je szpuno szvojo dúzsnoszt vszepovszédi. Vecsér je ob devétej, deszétoj i edenájsztoj vöri mocsno vöszkricsao vszakomi, naj pázi, na szvoje poistvo ognya i kvára sze bráni; sztém je Bógi i szvétomi Forjáni porócso cejlo vesz i na pocsinek só, ár nyemi zorjanico trbelo zvoniti i pocsinek tudi malo meti. Dosztokrát szi je gori zdejno, ka kak je teski nyegov zsitek. „Liki mati — dosztakrát pravo szvojoj zseni — sziliti, pa csi nacsik nede, bole ga bujem, kakbi szi pa z taksov teskov szlüzsbov szlüzso szvoj krüj. Goszpon plivános szo mi zse obecali, ka ga notri szprávijo vu püspekovo sólo, tan vöszpuni ti dvanájszet sól i tede escse mogócse, ka plivános, püspök ali escse zná biti véksi goszpód gráta zsnyega.“ „Na, csi zíe vöszpuni dvanájszet sól, — právla zmejsz vecskrát Zsenszka, stera vsze bole stela znati i bógse zravnati, kak mózs — de doszta bógse csi sze szproba z trinájsztov sólov i tede lejko csarne sóle diák i nász najlezsej za bogate dene.“ Po onom je vsze vörasztolmacsila mózsi, ka csarne sóle diácje ravnajo z obláki, tocsó, bozsen descs delajo i vértom csi nyim dobro plácsajo, doszta dobroga szprávijo. Zvüntoga pa csi v Ameriko ali Afriko vandrajo, tan velke pozoje zgrábijo ino za meszó telko zláta i lejpoga dzsündzsa dobijo, ka szi pó országa lejko küpijo. Jancsi je etakse recsi zse od szvoji máli lejt rad poszlüsao. Nej csuda, ka gda domá vu vészi sólo vöszpuno i zse vu püspekovoj sóli bio, szi vszigdar na etaksem trú szvojo pamet. Csi szo ga racsunszki profeszor pitali, ka 1000 korón vu sparkaszi z interesom interesum za kelko lejt prineszé dupliske pejneze, z doli potrejtov glávov dobro vöpovedao ali vu szebi etak miszlo: „2000 korón? Nancs nej pejnez: Vej csi jasz vu Ameriki ali Afriki odam pozoja, mo szam meo telko pejnez, kak na Szlovenszkom kráji bodócse sparavne gasze vsze vküper majo.“ Dijacskoga jezika profeszora je pa ednáko doli glédao, ár je malo ponoséni kaput meo i vszigdar szamo od sztari rimszki bogóv doszta gúcsao, od csarne 63 sóle dijákov pa dönok nikaj nej znao praviti. Vu onom vrejmeni szo dijácje na vszake tri mejszece szvedocsánsztvo dóbili, kak sze je sto fcsio. Jancsi szi je na strto leto, gda 12 szvedocsánsztv meo, etak miszlo, ka je vöszpuno dvanájszet sól, zdaj zse lejko ide vu to trinájszto, gde sze lejko za csarne sóle dijáka vö nafcsi. Vu edno balo szi vküper zvézao szvoj gvant, od pojdásov szlobod vzéo i sze oberno po szvejti. Tak je csüo, ka trinájszto sólo prejk mórja szpunijo csarne sóle diácje, ali vüpao sze je, ka sze z ednim zse nájde, steri ga na pót zravna. Zse stiri lejta szi je vküper sparao one krajcare, stere je od bogatejsi pajdásov dobo za gvant i obüteo pucanye. Kak je só pomali, ednók szamo nájde vu grabi orszacske ceszte dvá pocsivajócsiva, cotaviva vandrasa. Zná biti, kabi on brezi rejcsi odiso pólek nyiva, szamo ka szta na nyega kricsala: — Kama, kama, sze trüdis ti mali brat? Csi ti je nej prevecs szilna tvoja pót, odi eszi i szi pocsini malo. Te Jancsek ár je trüden bio, szrcá rad gori vzéo nyidva pozványe i sze doli szeo k nyima. Gda szta ga zse dugo szpitávala od cila nyegove póti, vöovado, ka sze on vu prejk mórja bodócsi ország trüdi, vö scsé szpunili to trinájszto sólo, ár za csarne sóle dijáka scsé sze nafcsiti on, szamo ka tó nevej, stera pót pela rávno ednáko tá. „Na, moj szin — pravo te sztarejsi i pajdási kimao, ka náj nika ne gucsi zmejsz — dobra szrecsa te pelala eszi k nama. Müva szva zse vöszpunila trinájszto sólo i gli rávno zdaj ideva po dip’óm, ár brezi onoga nemreva zacsnoti szvoje mestrije, radiva ti dopüsztiva, náj znama ides. Vej te müva notri preporócsiva csarne sóle profeszori i za leto dni, csi nazáj prides, te za pajdása zemeva.“ Velko je grátalo na tó Jancseka veszélje. Gda szta nyemi pravla, ka náj nyima pintline neszé, szrcá rad szpuno, csi gli ka szo ga tak szegreti, ka tak vövido, kak eden zalecani jágerszki pesz. Kak szo notri vu eden velki váras prisli, tiva vandrasa szta vkraj zalá od Jancseka pintline i nyegov pak, pejneze szta tüj od nyega szproszila, náj nyemi tüdi do mórja na to zseleznico kárto vzemeta. Jancsek je nyima tá dao, ali zaman je csakao nyiva nazáj, po drügoj vilici szta odisla vu edno ostarijo, dober obid szta szi zapovedala za Jancsekove prisparane pejneze i sze dobro szmejála nad tim nepremislenim málim dijákom. Premiszlite szi, kaje Jancseka eto jáko obzsalisztilo. Zsalosztno je odo po várasi i gda je zavárao tan edno velko tekócso vodó, dugo szi premislávao etak: „náj bógse de meni eti notriszkocsili i sztém konec bode cejlomi zsitki, vszemi trplejnyi.“ Kak szi tan dugo premislávle, pridetá eden velki, püklavi cslovik. 64 „Na, moj szin, ka znankar notri scsés szkocsiti vu tó vódo? Toga neszmis fcsiniti.“ Jancsek po dúgom szpitávanyi vöovado, ka notri steo szkocsiti, ár szta ga dva pajdása, steriva szta nyemi obecsala, ka ga odpelala vu csarni dijákov sólo, znorila, gvant i pejneze nyegove szta odneszla. „Ó, moj szin — pravo te velki cslovik — tejva tepesa szta tebê znorila. Za csarne sóle dijáka sze nej prejk mórja fcsíjo, nego eti vu várasi. Jasz szan gli ravno one sóle profeszor, csi sze ti vidi, za ménsa hizsna dela sze lejko tó primeni vö nafcsís.“ Te velki cslovik je szabó bio, nej csarne sóle profeszor, ali telko je gúcsao, ka nyemi je Jancsek vörvao i zsnyim só. Ali zdaj je zsaloszten grátao zaisztino escse nyegov zsitek. Gda je mester, szabó gorisztano, zse mogo za mestrijo bodócso hizso vréd posztaviti. — Jancsek je vkönyi zaköro, kávo szegreo i kópelko napravo za mestrovoga máloga szinü. Po onom je pa só na plac notriküpüvat, po obedi pa mestrovoj zseni — kak velkoj goszpej — tanyere pomagao prati, tak kaje vszefelé delao, ali csarne sóle dijákoszti i szabólszke mestrije sze nigdar nej meo csasza fcsiti. Obri vszega toga je pa jela tak malo dóbo, ka je od szüjoga obráza i cotavoga gvanta ravno tak vövido, kak csibi vu proszó posztávleni Sztrasilo bio. Gda sze zse toga vsze nevolo, je pitao vérta, ka kak dugo osztáne escse on vu toj zsmetnom robszkoj szlüzsbi. „Ti nezaválno dejte — pravo mester — ka lejko szi zse nej zadoszta szüji, itváni grátao primeni? Csarne sóle dijákosztvi je pa tó prvi tao, ka naj one diják itváni posztáni.“ Nego ednók, gda szo kópali toga mestrovoga szinü, od doszta virüsztüvanya i dela obtrüdjeni, zászpao pri deteti i sze szamo na ono prebüdo, gda sze zse dejte zacsnolo zalejávati. Na tó je csemeren grátao szabó! Naprej; vzéo lakét i tak zbüo Jancseka, ka je po szvojem tejli takse mezlike meo, kak pa csibi nyemi ténke, ali jáko dobre rneszárszke kolbászi na nyegovo tejlo vdiljek gori szpotégnoli. Na zdaj nyemi zse vecs nej trbelo, kaje doszta zse prevecs, ono je zaisztino zadoszta. Z velkim jókanyom odbezsao od mestrove hizse i je ednáko priti toj velkoj vódi bejzsao, ka sze zdaj vtopij. Szamo prvle, kakbi notri szkocso, ga prijao eden policaj i notri pred varaskoga ritara ga je gnao. Tao szo vsze vöopitali Jancseka i varaski ritar je zapovedao, ka ga po zsupi trbej vu nyegovo vész k roditelom nyegovim domo gnati. Vu onoj hizsi, vu stero takse zapréjo, sze najso Jancsek z dosztimi bozsnyáki. Bio je tan szabólszki, suszterszki vandras, vszefelé norécsi i lejko vörvajócsi, tepesje, sztári snapszprúderje, ka tak vövidla ona hizsa, kak Nojéjova bárka nigda, gde szo lüdjé i sztvár vszi na ednom meszti bilí. 65 Po dvá szpárane szo gnali te vandrase. Jancsek je z ednim velkim, mocsnim tepesom só, steri je med nyimi szejmi zná bidti te nájvéksi klantus bio. — Tak pomali je vsze szkrivnoszt znoro z Jancseka. Gda je zse vsze nyegovo nevo'o znao, sze zacsno gróbo szmejati i v szrcé vlejvajőcse nyemi etak gucsati: „Moj szin, tiva vandrasa i te szabo szo te jáko znorili, tej szo vszi szvejt zapelávci. Csarne sole profeszorsztvo sze vu ednom velkom lógi — po sterom mo mí prejk sli — fcsíjo. Vidim, ka szi prilicsen i pamet más za tó, z tébe za krátko vrejmen escse velki goszpód zná grátati. Záto, da sze mi mílis, ka szo te tak znorili, csi scsés odi z menov i sze tan lejko vö nafcsís. Gda mo ti jasz kázao zrokami, te szkocsi i odi — jasz dobro poznam ta pót — za menov, tak obadvá od tej odszkocsi i vu bógsi sztális escse prideva. Kak szta szi zgúcsala, tak sze je zgódilo Gda szo sli po lógi i vu ednom meszti, gde goszti bió lóg i doszta póti biló, szta obadvá odszkocsila i v bejg vdarila. Ti policaji szo nej sli za nyimi, ár szo szi tak miszlili, ka te ovi odszkocsijo. Za pó vöre szta zse v dobrom meszti bila, ár szta vu to nájvékso góscso notri prisla. Zdaj trikrát szfücskao te sztari vandras i vszakoga krája szo prisli tóvajgye z masznimi kapútami, szekerami i püksami, rokó szo dáli pajdási. Jancseka szo pa zacsnoli vszi osztro glédati. „Zakaj szi toga máloga pojba szebov pripelao?” — pitao med nyimi eden velki, csaren moski, steri nyim je voj bio. „Ne bantüjte ga, toje jáko réden i cseden decsko, záto je priso z menov, ka de sze prinasz csarne za sóle dijáka vöfcsio. Jeli, ka ga nafcsímo na tó?“ Te grozen voj sze obszmejao i Jancseka tak po rami vdaro, ka on malo nej vküper szpadno. „Vu nájbógse meszto szi priso máli brátec. Mí szmo vszi csarne sóle profeszorje. Za pár dnévov te na probo posztávimo i csi ono dobro vöobsztojis, za edno leto vödobís szvojo pravico i te lejko ides po szvejti, kama scsés.“ Po onom szo sze szkóz po ednoj vószkoj lüknyi vu edno brejzsnico ali pivnico potégnoli vszi, gde szo velko veszélje meli. Jancseki szo szamo csonte dáli, náj ne gráta debeli — je pravo voj med velkim szmejom — ár ga te nedo mogli fcsiti. Na trétjo nócs je velki vihér nasztano, steri je escse drejva vö zémle szpódro i sztébla prejk szpotro. Jancsek sze vu ednom kóti bojazlívó vküp potégno, náj doszta nevej od toga; ali te voj ga brszno dobro i etak próti nyemi kricsao: „Sztani gori: Te vihér szmo mí zbüdili, zdaj eto nócs mores prvo probo vöobsztáti.“ Szebov szo ga gnali vu blizsányo vész i szo sze vu eden grofoszki püngrad, pólek palacse szkrili. Zdaj szo zapovedali Jancseki, náj plejzi gori i szkóz ednoga okna tá vu ono hizso ide, stero nyemi dobro vödopevejo, tan nájde pejneze ino vszefelé Dober Pajdás. 5 66 drágocso, ono náj lipó szporédoma vödáva Palacsa je tak z cejla vrajzsa, Bógi dopádnyeno delo fcsiníjo sztém, csi vsze odneszéjo, ka kakso vrejdnoscso ma. Jancsek je etim recsam vörvao i vsze, kaje najso, zrédoma vödávao. Med szkrblívim delom je zacsüo sztrejlanye z püngrada. Tóvajgye szo vszi odbejzsali, on pa zoszáganim obrázom vöszkocso i kricsao za nyimi: „csákajte me, ár szte me tü pozábili. Zaman kricsao za nyimi, med grmóvje sze potégno i je bejzsao tüdi on kak i gde tá je znao. Zse Szkoron bi ga zgrabili, te je zacsüto, ka ga eden moski k szebi sztiszno, pláscsom szvojim okóli zagrli o i zsnyim vu obláke letécs sze zgidno. Janc ek zdaj goripogledno i Vido onoga, kí ga neszé szebov. Eden zserjávi csontaszti cslovik je bio, z mocsnim, okornim poglédom. Miszlo szi je veszélo, csi gli, ka ga sztráj mantrao: „Na zdaj od lica do lica vidim csarne sóle profeszora.” Letela szta, kak vrtécsi veter, kak dugo szta nej dojsla eden velki brejg, tan sze doli püszto pomali na zemlo te zserjávi cslovik z Jancsekom i na lejpo ravnico ga lepó mérno posztavo. Jancsek zoszágano pószto pred tim profeszorom, on pa mocsno glédao vu nyegove ocsi, tak kak csibi nyemi z düse steo csteti, etak pravo: „Ti szi on neméren i poszili scsés med nász pridti? Jeli znás, ka szo csarne sóle dijácje zakunyene düse, steri szo szvojo duzsnoszt tá zamanyárili i zdaj pétsztó lejt szamo na szühom krüji i vódi zsivéjo; te bógse ráne szamo vu ednom mejszeci ednók szlobodno jejo. Isztina, ka oblaszt mamo na ono, náj sze vu obláke zdignemo gda scsémo i tim szkópin lüdim szrecso z pomenkamo, z tocsóv szilje nyuvo tá povdárimo, ali te csemérne, skodlive pozoje mí moremo vküper szpoloviti i med tém telko ran dobimo, ka dosztakrát malo od oni ne merjémo. Ka szi ti csü od doszta pejnez i pó országa, tó je szamo pripoveszt. Ne dobimo mí za one pejneze, nego szamo kakse bejle mórszke kamle i cifraszte púzsje hizsice, za stero nam te neznáne vesznicske dekline i zsenszke szamo nigda-nigda brezi szmeteno szédeno mlejko dájo. Szre- 67 csa ti je, ka sze escse nej zacsnola sóla, za pár dnévov sze zse zacsne. Idi ti ta nazaj i sze dobro fcsi i szpuni sóle vö, te escse bogat cslovik zná grátati z tébe! Ne zseli szi prekléte kincse, nego bojdi delaven i réden cslovik med zemelszki národom!“ Po onom je na Jancseka píno, steri je po tom zászpao i szna sze je na drügi dén domá lepó gori zbüdo. Doszta szo szpitávali Jancseka mati, kak je zobhodo vu csarnoj soli, ár vu szne szvojem doszta gúcsao od nyé. Csi gli, kaje vsze dobro znao, nikaj nej steo ovaditi, nego sze szamo pakivao nazaj vu sólo. Po eti doszta trplejnyaj je vu soli on nájbógsi diják grátao, steroga szo profeszorje nej znali zadoszta váliti. Vö je szpuno vsze sóle rédno i je merar pósztao. Kak merar zgrüntao gori eden taksi masin, steri je nej szamo pozsenyao i zmláto psenico, nego szemleo i pogacse szpeko tüdi. Za tó masin je tak doszta pejnez dobo, — ka bogat cslovik grátao zsnyega — stere bi kak csarne sóle diják nigdár nebi bio mogócsi vküper prisparati. Szvoje roditele je k szebi vzéo i sztoga zvonára i nyegove zsené szo tak velka goszpoda pósztali, ka szo sze escse vu cérkev stirami konyi pelali. Vu nasem kráji sztári lüdjé escse doszta znájo pripovedávati od csarne sóle dijákov, povejte nyim, ka toga nej biló nigdár i nancs nede na szvejti, gli rávno tak, kak compernije. Gde je zsmetno pejneze vkradnoti. Szvejta nájcsüdovitnejsi pejnezi szo ti kámni pejnezi, stere vözaprtno pod nemskov vísesztnosztjov sztojécsi na Jap zátoni prebívajocsi sztancsarje májo. Tej kámni pejnezi szo v vápnyenoga blata ali aragonita zgotovleni. Kuszti, okrőgli szo tej kámni pejnezi, na szrejdi lüknyo májo. Na velkoszt gledocs szo jáko rázlocsni. Jeszte tak velki pejnez med nyimi, kak mlinszki kamen. Te ménse pejneze na zsnyoro szpelane noszijo, vékse pa na rúdi neszé dosztakrát do dvajszeti, treszeti szlugov za szvojim goszpódom. Velki kamen jako velko vrejdnoscso má. Csi ga z véksov zsmécsavov szprávijo, vsze vecs valá. Tej szi pa zsmetno szprávijo kamen, ár ga z dalésnyega Palosta zátona morejo pripelati na dugoj i nevarnoj poti. Hajóva i ládje escse ne poznajo, nego vecs drejv vküper szprikapcsijo, tutaje naprávijo i na oni je med velkimi pogübelami pripelajo. Vszáki pejnez má szvojo velkoszt, formo i fárbo tak, ka vszáki szvoje pejneze szpozna. Csi gli, kaje vöni povrzsejo gde stécs, je niscse ne vkrádne, ár sze hitro vö zvej i csi gli kaje zsmetno odneszo one, je nemre dale dati. Dober Pajdás. 5* Tak csinímo ono mí ! Mi szmo tüdi probali gde sztém, gde z onim, ali vszaki cslovik zvéksega tecsasz tak csini, kak dugo szi zadoszta vardejvanya szpravi. Ali zdaj naveke tá nyámo probanye! Ár ka haszni ono? Gda sze vszigdár znőva od onoga potrdimo, ka Fellerova zgotávlanya nikaj na nedvísi obri i za toga volo szamo ona drzsimo pri hizsi i nemamo betezsnoga zsalódca, dober nam je ték, nikaj nevejmo od zsalódcni betegov, nigdár nemamo goririganye, omedlóvnoszt ali gorejnye zsalódca, nepoznane niti napnyenoszt, zaprtoszt, pa nej krcsov, nemamo csütniski, tréslicsni bolezni, nej szmo obtrüdjeni, szprekühávanya, zláte zsile zbantüvanya sze obvarjemo, od vövdárjenoszti, mozolov sze ne bojímo od onoga csasza, kak dugo to mocs dávajócse, vzsívanye naprejpomágajócse, csisztim), vracsécsega nagájanya, práva Feller-ova csrejv zsenécsa Rabarbara „Elsapilule“ poznamo i nücamo. Nadale, kí nescse násecni, zamuknyeni, zaszlinyeni bidti, kí nescse kaslati, nego dobro szpati i szi lejko odijávati, kí gúta bolezni, zvuzsgányi, próti gutanam i plücsam betegom sze scsé brániti, on naj nüca vszigdár Fellerov „Elsafluid”. 12 máli ali 6 dupliski glazsóv brezpostno 5 korón, 36 máli ali 18 dupliski ali 6 speciáliski glazsóv 12 korón 40 filejrov i 48 máli ali 24 dupliski ali 8 speciáliski glazsóv 16 korón. Csuvajmo sze od ponerejenya i zrendelüjmo vszako právo vrasztvo pri Feller V. Jenő apotekári, Stubica 120. No. (Zagrabecska vármegyíja.). Koga je kacsa doli pozsrla. Vu záhodnoj Afriki, Ugetái sze zgődilo tó, gda szo ednomi farmeri négerszki delavci vöni na póli delali, eden med nyimi vu velkoj trávi edno velko kacso najso. Od toga nikomi nikaj nej pravo, náj je ovi ne bujejo i odneszéjo, ár négerje prevecs radi jejo kácsje meszó. Priti vécsari, gda szo odomás pili, na sterom szo jáko doszta pombéja (k pívi szpodobna pítvina) szpili i sze te néger za mocsnoga drzsao, szkrivmá vkraj odiso, eden velki szebov vzéo i k toj kacsi só, náj jo buje, szvojoj familiji na pár dnévov dobro pecsénye szpravi, ár tan ono za cejlo gosztüvanye drzsijo. Ali na ópak sze je zgődilo, to kacso nej bio mogócsi bujti, okóli nyega sze zoszükala, i gda szo pajdásje na nyegovo krícsanye tá pribezsali, zse ga kacsa doli pozsérala i ona szebi dobro pecsénye szprávila. Ona kacsa je dugsa bíla kak dvá metra. Krvávi pejnezi. Sterima bi bógse biló sze nej naroditi. Zse vecs lejt je nej biló na vogrszkom országi szmrtne szódbe. Bog zná kak tó biló, jeli sze je to lüsztvo pobógsalo, ali pa zemelszka pravica bole szmilena bíla. Zdaj szo pa zandrügim ji na szmrt oszódili vecs. Március 12-toga szo Regula Ede szkoncsali vö (goriobeszili) v Miskolczi, ár je ednoga osterjása, nyegovo zseno i zsenino szesztro bujo na edno nócs v 1911-tom leti. Aprilis 20-toga szo Balázs Stevana szkoncsali vö szpodobno vu Temesvári, ár je on ednoga trzsca bujo. Obadva szta za eden ció tó fcsínola, ka naj k pejnezam prideta z lejkim tálom i li k jako doszta pejnezam. Nescsem od toga doszta piszati, ár csloveka zsaloszt prímle za szrcé, ka zakaj je tó. Bóg záto dá vszákomi csloveki roké, náj z postenim delom szvojim, nej pa z manyásztjov i tóvajijov drzsi gori szvoj krátek zsitek. Ocsa, matere! K vam kricsim, ránte tak dejte gori, kak kertejsz rőzse i szadoveno drevje. Tecsasz vugíblite dejte, kak dugo je malo i ono mogócse. Nej z csemerámi, nego z lejpov recsjóv, z dobrim djányom, ár tó dosztakrát vecs valá, kak pa krejganye i bitje. Kázste nyim lejpe példe i te réden zsitek. Nájbole sze pa varte od pijanoszti i toga nerédnoga zsivlejnya, ár je tó fundament szkoron vszákomi greji i on cslovik, steri vu eden grej zse notriszpádne, sze toga drügoga zse tak prevecs ne ogible. Dén i nócs pazte na szebé i deco. Csi vecsér pride, deco ne püsztite po cesztáj klantivati. Obprvim jáboka i grüske, po onom pa drügo zacsnejo krádnoti tak, ka pomali dosztakrát vu vőzo ali na gaoge pridejo po tóvajiji i po bozsnom deli. Csi sze tihinszki cslovik po vesznicaj oberné i ga nócs tan zgrábi, — vu doszta meszti — sze má bojati od táksega nőcsnoga roja. Ár csi drügo nej, pár kátnlov i bozsni rejcsi poslejo za nyim, náj nyemi pokázsejo, kaje nej domá. Réden vért i vertinya tecsasz nejdeta na pocsinek, kak dugo vsze okóli ne poglédneta, csi je vrédi i vsze domá. Csi van edna sztvár, napríliko gószka, szvinya, ali sterakoli ne pride domő, kaksa nevola je. Poiscsete jo gori i domó zsenéte, ár je nyeno meszto domá. Nego deteti pa nevejte zapovedati, ka náj ne klantiva, kaje v nocsi nyegovo meszto domá. Szlovenci! Na nasem kráji — kak ji doszta právi — escse izdak szójo táksa meszta, gde sze 70 cslovik more bojati dén i nócs, ár bozsni lüdjé tan radi kázsejo szvojo mócs. Zato naj sze vszáki opomina na delaven i réden zsitek, sze szpíszalo doli zgoraj tejva dvá csloveka vöszkoncsanye, naj vasz prímle za szrcé vszigdár prvle, kakbi kakse bozsno delo fcsínoli, szi zmiszlite na tó. Roditelje, ete recsi fcejpte vasoj deci vu szrcé, naj nedo na spot van tak kricsali, kak pred nisternimi lejti vu Francuskom országi eden szin szvojim roditelom, gda pod gaogami sztao i szvojo szlejgnyo zselo prvle, kakbi ga goriobeszili, etak krícsao: „Ocsa, mati ! tomi szte ví krivi, Ka vas szin pod gaogami sztoji; Ár csibi ví mené rédno goriránili, Tak bi me od té szrámne szmrti obránili.“ Toga szinü roditelje szo lejpo i velko vérsztvo meli, z ednóv recsjóv bogati szo bili i szinóvi vsze dopüsztili, kaje on steo. — Tak sze je dao na lumparijo i po onom na vsze bozsnijo, ka szo ga na szmrt oszódili i goriobeszili. Po onom szo te znali roditelje zse vsze, ali ka valalo, — na dúgon cügli kony, kak ta prílicsna rejcs právi, vujso — zvün szramote i zsaloszti nyin je drügo nej pomágalo. Vzemte gori krízse. Cigan, steri je pobozsen bio, rad vu cérkev odo i predgo poszlüso, nikak nej mogo zarazmeti, ka znamenüje tó, gda szo plivávánus etak predgali: „Vzemte z mérnov düsov gori vsze krízse“. Cigáni dejte merjé i ide notriglászit k plivánusi. Vu prvo hizso sztópivsi, zavára eden zláti krizs. Zmiszlo szi je na plivánusovo predgo. Brezi vszega sztrája k szebi vzeme onoga — ár je zláta vrejdnoszt zse poznao — i szvoje delo vrédi opravo. Plivánus za pár dnévov na pamet zemejo, ka nega zlátoga krizsa, vcsaszi szi na cigána miszlijo i ga k biróvi dájo zazvati, Biróv naprej zeme cigána i ga zacsne kárati i szagati, ka kak je velki grej krizs vkrádnoti. Cigan szi nedá doszta gúcsati, nego naprej sztópi i etak právi: „jas sam tak csinio, kak so gospon plivánus predgali. Biróv na tó ednók cigána, ednók plivánusi poglddne i zmejsanov glavóv pita plivánusa, csi je isztina, ka cigan právi. Cigan nancs vö ne nyá dogúcsati biróva, etak kricsi: Mojo pravico de cejla fara svedocsila, náj si samo gospon plivánus zsmislijo na ono nedelo, gda so etak predgali: „Vzemte gori z mérnov düsov vse krízse“. Zdaj szo sze zbüdili plivánus i biróv. Te zláti krizs nazáj mogo dati cigan plivánusi, kí szo nyemi dopovedali, ka nej etakse krízse, nego trplejnya i nevole more z mérnov düsov gori vzéti. Cigan na tó szrámnim i zsalosztnim szrcom etak odgóvoro: „Gospon plivánus pa náj drügócs tákse predgajo, stero nyim nede na kvár, meni pa na hasek bode, ár sam escse nej vido táksega csloveka, kí bi trplejnya i nevóle z mérnim srcom rad gorivzéo“. Szmejsnice Nevem. Vu spitao szo szpravili szoldáka, ár ga róka bolejla. V bógsem sztálisi je bió, kak vu kaszárnaj i csi gli ka zse zdrav bio, nancs ne miszli nej meo nazáj vu kaszárne idti. Doktor ga je szkoron na vszaki dén eto pitao: — No, zdaj bos zse znao bobnyariti? — Proszim ji milosztivno, escse nemo znao. Tak je tó trpelo dugo, ka zse doktor jako csemeren grátao na nyega. — Zse ti je róka dáven-dén zdrava — právi doktor — i dönok vszigdar tak právis, ka escse nevejs zsnyóv bobnyariti? — Ponizno nyim glászim goszpon doktor, — odgovori te szoldák — jasz szan nancs nigdar nej znao bobnyariti, ár szan trombitás. Bóg dáj vecs. Cigan, steri je zginyeno szvinyó dóbo od ednoga vérta, med velkov válov nyemi etak právi: „Bóg van dáj vecs taksi velki i debeli szviny“. Te vért nej dobro zarazmo cigánovo zaválnoszt i ga z lopátov po hrbti potégno i csemerno pravo: „Ti jasz zse dan tak zaváliti mojo debelo szvinyó“. Cigan bezsécs z tov szvinyóv nazáj kricsi: „Csi pa ednók nescsete meti tákse velke i debele szvinyé, te van pa one, stere escse máte, tüdi náj poginejo!“ Zdajsnye dekle. Sztáromi decski nyegova tetica potoplom porácsajo edno lejpo, verno i bogáto deklino. — Nyájte me tetica, zdajsnyimi mládimi deklinami nikaj nej vrejdno zacsnoti. — Csü, tó zse nej zdajsnyega vrejmena deklina, — právijo ta tetica .— nego zse edno stirideszétpét lejtna i dönok prvle zná mrejti, kak pa ti i te bos sze pa drügócs lejko zseno. — Nej szan tak nóri, kabi sze escse dvakrat zseno, da ji doszta, kí szo sze szamo ednok ozsenili, tak právijo, ka tó je nyuvo to nájbole nóro delo, stero szo vu szvojem zsítki na szvejti fcsínoli. Vu sóli. Vucsiteo: Povejmi tí Sztrüzsnyek pojeb, kelko dene vö pét pó litrov vina, csi onoga eden liter 80 fìlejrov kosta? Te pojeb: Proszim ji goszpon vucsiteo pét pó litrov vina prinasz szamo velko nevolo zadene, ár csi moj ocsa pét pó litrov vína szpijéjo, te szo pijani 72 i nasz vnőgokrát vu szvoji csemeráj vsze zbíjejo, zvüntoga pa dosztakrát te escse moremo sztrádati tüdi. Vö je zracsúnau. Zgódilo sze je ednók, ka szo od cigána eden pár ponoséni csrejvlov vkradnoli. Na tárgyalási pita biróv cigána, ka kelko zadene vö te nyegov kvár. Csi je mogócse, náj pravicsno vküper zracsúna. — Cigan etak zacsne racsunati: „Gda so nóvi bili so 10 korón kostali, ednók san je dao potumplati, tisto 3 koróne kostalo, ednók san je dao pocsiti zsa 5 korón, dvakrat zsakrpiti i popraviti, ono me kostalo 2 koróni. Prosim ji ponyízno gospon biróv vsevküper mi je 20 korón kvára“. Na stelingi. Doktor (nad ocsálije glédavsi) sze sztara, kak je tó, csi vecs szoldákov trbej, vsze bole itváni i bozsni decski pridejo na stelingo, ali sze pa vszi szamo tak naprávijo, ka náj szoldácke ne osztánejo. Na vej csi za drügo nej, csi bojna bode, za stüke podláganye do znankar dönök dobri. Páverszka zsaloszt. Zdaj zse vidim, — právi te szkópi páver — ka zse nede dugo, ka mo mogo mrejti, do szejga mao szan sze pri vszákon követov posztávlanyi dosztakrát dobro najo i zapojo, zvüntoga pa escse edno lejpo banko szan dóbo, zdaj sze pa tak dá csüti, ka niti jela, pila i petke ali deszetke tüdi ne dobimo vecs. Nede bojne. Szoldáke szo bráli i te plantavi Martinek z velkim veszéljom vö pride i popejvle: „Margejta, Margejta nikaj sze ne boj, nede bojne i Martinek de tvoj.“ Dugi vlász, krátka pamet. Sztári Borejcsnyek z pipov vu lampaj okóli po dvóri odijo i vu szebi mrmrájo. — Ka iscses i mrmrás, ji szpitáva zsena. — Ej nyáj me, ka ti znás, da dúge vlaszé i krátko pamet más — ono pa dönok nevejs, gde szan jasz mojo pipo pozábo. Náj krava pijé. Vesznicski skolnik z lejpimi recsmi naprej dávajo moskon, ka kaksi velki beteg je alkohol na cslovecse tejlo gledócs. Ár kí z onoga pijé, na nikoj pride i rano vu grob odide. — Náj krava pijé alkohol, — szkricsi eden moski — jasz mo szamo vino i zsganico pio, csi mo rávno tak pijen só domó na vszáki vecsér, kak oni goszpon skolnik. Düsnavejszt. — Toga znankar dönok ne 73 fcsiníte Porédosa, — právi lejvi kortes — kabi nebi na nasega csloveka dáli szvoj vóton. Tó je nas domácsi cslovik, dobro ga poznamo i dobite 5 korón, edno porcijo meszá i liter vina. — Proszim jasz polek düsnevejszti scsém szvoj vóton doli dati, — odgovoríjo Porédosa — záto prvle kormányszke kortese opítan, kapa csi tan vecs dobim i tebi me szledi za tó düsnavejszt mantrála. Zoszágani cigan. Na szód v Szoboto k biroviji je bio pozváni cigan ár je gószke kradno. Zseleznica vecskrát poszlane i dugo nemre z meszta dale idti. Cigan zacsne na tó zoszaganim obrazom kricsali: „Samo se tecsas pascsite, ka v Soboto pridem, ár csi pri biroviji zsamüdim, ka sze te zsgodí zsmenov. Eden pótnik ga ftisáva: — Szamo méren bojdi Stevi, vej jasz tüdi k biroviji iden, csi za zseleznice volo zamüdíva, tó de birovija znala i nede kastigala. Cigan: Vi, pa jas, tó je nacsi! Mené zse birovija tak pozsna, ka csi san nancs nej tan, me osódi. Csi san pa tan i tajin z csejloga srcá, te me pa vecskrát gori odslobodí. Seft je seft. Khóbi: Ti Náci! Szózsedov Pholdi je prevecs zalübleni vu tvojo csér, Szháliko. Isztina, ka szi jo vzeme i ka nyemi doszta herbije dás? Náci: Isztina i ár szi jo z lübézni vzeme z herbije 25 percentov menye dobi. Khóbi: Náci, zakaj dönok escse pri szvojoj cséri seftas i Pholdija pri herbiji znoris? Náci: Glej ti Khóbi! Dober zsidov tan naprávi seft i znori, gde zná i more. — Gda sze zsena ne krejga z mozson? — Gda sze zsnyim vréd tak zapojí, ka komaj na petáj sztoji i szvoj jezik nancs obernóti nevej. Brezi mante. 300-féle harmonik! Brezi mante. Prvotno je zrendelüvanye pri Ti harmonszki fabrik szrodijna, Vecs, kak 7000 delavcov. Szvoja számna posta vu fabriki. Poróstvo: nazáj jemánye, pejneze nazáj. Nezracsúnano zaválni právi piszem. Wolf i Tiváris, Klingenthal Sa. Nr. 947. Prva fabrika goszleo vu Nemskom orszagi, stera harmonike i vszefelé goszli Ausztrio-Vogrszki ország BREZ1 MAUTE posila. Z povzétjom poslemo komistécs po nasi znáni mestraj i goszlaraj za prve szpoznane glászne harmonike vu 30 rázloesni fajtaj na: 10 preb. 2 prem. 50 glászov . . . . K 5 — 10 „ 2 „ 50 „ . . . . K 5.80 10 „ 3 „ 70 „ . . . . K 7.60 10 „ 4 „ 90 „ . . . . K 9.25 10 „ 6 , 130 „ . . . . K 17.75 20 „ 2 „ 108 „ . . . . K 12.— 20 „ 4 „ 108 „ . . . . K 15.— 20 . 6 „ 158 „ . . . . K 26.50 20 „ 8 „ 290 „ . . . . K 45.— na 1, 2, 3 i redí harmonike od 3.85 do 1.60 korón. Becske harmonike vu mocsnom vözdelanyi. Pakivanye i szamovcsenyé sola k vszàkoj harmoniki ksenki. Citere, goszli, gitári i vsze skéri za igranye vu velkom odebéranyi za nájfalejse cejne. Velki lejpi katalógus po nemskom, csehszkom, lengyelszkom i vogrszkom jeziki vszákomi ksenki. Ka znamenüje to ZDRÁVJE? Tejla zdrávje, mocs, zsívoszt. Zdrav je on, ki sze dobro csüti, kí nema bolezni, kí mérno szpi, z télcom jej, z dobrov volov dela. Cslovik sze dobro csüti, csi je vu nyegovom tejli rêden sztális, ali pa csi szamo teliko jej i pijé, nakeliko potrebócso nyega tejlo ma. Csi gori jemajócsi táli, zsalodec i csrejva jesztvino naleci zemejo gori, ti raztálajócsi táli, kak kózsa, csrejva i plűcsa to osztangenoszt z utrobe rédno i mérno odeberéjo vkraj. Beteg sze tak te szamo zacsne, gda med etimi zsivótnicami rédnim delangom preminlivoszt sztópi notri. Etaksa preminlívoszt sze jako naleci pripeti, ár szti nájbole fini sztanic vküper posztávlenoj utrobi sze prevecs lejko zgodíjo táksa prikázamja, stere utrobam rédno oprávlanje nazáj drzsijo. Vdro na priliko edna mála szmét zasztávi, szkém bole je finejsa od toga obíszt, plücsa i kozse utrobe. Polek vszega toga je tanácsno vszákomi ti najvecs znotrejsngi i zvünejsngi orszagov vöszprobane i vnógokrát pocsesztiivane SAGRADA BARBER csrejvzsenécse pasztille nücati, ár ki SAGRADA BARBER nüca, onomi rédno delajo nyegova utroba. Ti raztálajócsi organov nerédno delanye nej szamo ka beteg prineszé, nego krv tüdi razcsemeri i tó more bidti zrok onomi, ka eden tao vracsitelov pri vszákom betégi za prvi zrok to pokvarjeno krv i po tom nyé nerédno mesanje zroka je jo. Ta SAGRADA BABBER je brezi pára csrejvzsenécse zgotovlenoszt, stero necsisztí szamo krv, nego krvi vu glávo vlejvange, vrtejnge, vüj sümejnge, szred mocsno bitje zasztávi i te cerajócse tále pokrepí, ték i dobro volo naprávi. SAGRADA BABBER nancs pri ednoj hizsi nebi szméle faliti! Edna skatula 2 koroni 40 filerov kosta. Za probo skatula sze za 70 filejrov dobi vu vszákoj apoteki. Zgotávlajócse meszto: Apotheke „Zum heiligen Geist“ Wien, I. Operngasse 16, Depot 46. Nájménse postno razposilanye edna velka skatula za 2 K 60 f-ov, ali za probo 4 skatule za 3 korone pejnez naprej notriposzlali sze brezpostno poslejo. Pazka na BARBER imé! Pazka na BARBER imé! Dobro je znati. Dika i ládanye! Vu cejla országi najráj majo Kállar Lajosa motorne masine za mlatidev, ár szo oni isztinszko med vszejmi bodócsimi motormi ti nájprosztejsi i vértje nájbole i nájlehzsi znájo zs nyimi mlátiti. Za toga zroko volo szo Kállai Lajosa motorje na vszej vöposztávlanyaj z prvimi csésztnimi diplomi, z zlátimi i szrebrnimi medálijami pocsasztüvani. Opominamo te postüvane vérte, kaj etoga cajta z Kállai Lajosa motorne fabrike szto pa szto motorni masínov za mlatidev jeszte vu országi, steri vszi csiszto mlátijo. Eden vszáki za szvoj haszek csini, csi od eti nájbógsi i nájprosztejsi benzinmotorni masínov za mlatidev cejnik proszi ino sze v onom, ka szi szam nevej razlozsiti, k Kállai Lajosa motornoj fabriki (Budapest, Gyár-utca 28. sz.) vrné, ár sze ti hiresni, právi motorje Kállai Lajosa szamo pod Budapest, Gyár-utca 28. brojom dobijo. Vszáki polek szvojega haszka náj dobro pázi na Kállai Lajosa motorne fabrike pontni atresz i najbole pa na „LAJOS“ krsztno imé, nej kabi priglinoga Kállai iména firmov Kállai Lajosa glászno motorno fabriko vküper zmejsali. Szam szvojim pejnezom je neprijáteo, kí drűgi motor kűpi, kak Kállai Lajos-ovoga, ár szo Kállai Lajosa motori vu cejla országi za nájbógse szpoznani. Znamenito opominanye ! Szamo Kállai Lajos-ove motore náj küpi vszáki vért, escse te, csi gli, kabi escse falejsi motori tudi bili, ár szkusanya lejko právimo, ka pri falejsi motoraj nájvecskrát vért szam szvoj kvár zsalüje. Dosztakrát szo na oblok vövrzseni oni pejnezi, stere za posztelo pérje i za gotove blazine i vankise plácsamo, csi sze nevrnémo k toj právoj vretini, gde sze dobro pérje dobi. Rávno pri küpüvanyi posztelnoga pérja moremo poszebno paziti ino sze li k tomi nájprvomi trzstva pérja vrnóti; k tomi porácsamo to nájbole hiresno firmo: S. Benischa vu Deschenitzi, No. 638. Bőhmen, stera vszákomi küpci szvojemi za fále pejneze dobro blágo posle i tak one zadovolne fcsiní. (Pogledni oznanüvanye.) Vadlüjemo, ka szmo zdaj prevecs zadovolni, ár zse ne kaslámo, nej szmo zamuknyeni, násecni, ne mantra nasz zsmetno odihávanye, niti bolezen prsz, nemamo bodláje, ne bojimo sze gúta katarusa, plűcs betega, kak dugo szline raztáplajócsi, bolezen vtisávajócsi i vrácsne mocsi zagorszki szirup prszni próti kasli nücamo. Dobrotivno prigája na cejlo tejlo, naprejpomore ceranye, ték jela i nasz nateliko mocsi, ka sze poprejk dobro csűtimo od nyega nücanya. 2 glazsa brezpostno za 5 koron právoga szi lejko zrendelüjemo pri Feller V. Jeno dvorszkom apotekárusi Stubica, Nr. 120. (Zágrábmegye). Právi áldov je na trpécse cslovecsánsztvo gledocs te dr. Benguéovo aromatikusko bolezen ftisávajócsi „ Bengueliment”. — Csúz, protin, i pri drűgi boleznaj zadoszta edno notrizribanye z tim „Bengueliment“ zgotávlanyom i one minéjo. — 1 tubusa cejna 2 K 40 f-ov vu apotekaj, ali szamo proszmo „Bengueliment” iména i nevrejdna ponerejanya ne vzemmo. — Csi ga nega, obernimo sze ednáko vu szredistye, steroga atreszje: Apotheke „Zum heiligen Geist“, Wien, Operngasse 16, Depot 46, odkéc za 2 K 60 f-ov naprej notriposlenyi brezpostno poslejo 1 tubus. — 2 tubusa za 5 K. 3 tubuse za 7 K 50 f-ov. — Precstite vu etom kalendariji na tó gledócs bodocse szpoznávanye. VECS MILLIJON LŰDI nüca na szvoje valánye Kašelj proti zamuknyenoszti, katarusi, zaszlinyenoszti, gútovnomi katarusi, krcsnomi i zadüsnomi kasli KAISEROVE mellkar- mele z „3 borámi“. 6100 od kral. luntárosov potrdjeni pravic od doktorov i számcov nájbole szvedocsijo gvüsno valánye í nyí lüblenyé. Nikse priglino narejenoszt nevej tak velki nászledek goripokázati! Zvün réda prijétni i dobroga téka bomboni! Szamo „3 boré“ obrázsemim branilom szo právi, vsze drűga pakivanye trbej nazáj dati. — Dobi sze vu apotekaj i vu nájvecs bautaj, ali szamo vu 20 i 40 filejrszki paklinaj, kak i vu 60 filejrszki skatulaj. Nájbógsa kosza na szvejti je „DEWETT“ generálisa kosza z stükóvne oceli”. SOHR PÁL, SOMOGY-SZILL 178. szám. Devett generálisa kosza z stükóvne oceli je z te nájplemenitnejse ocela za stüke zgotovlena, stero zgotávlanve je lasztivnoszti i szkrivnoszti fabrrike. 500 korón plácsam onomi, kí Devett generálisa koszó z stükóvno oceli od drűge firme zná naprejpokázati. 1000 koron pa plácsam onomi, kí zmed Devett generálisa 100 stükovno ocelnimi koszámi 2 bozsni zná gorpokázati. Kí szi szploj dobro koszo scsó szpraviti, on szi naj tecsasz od nikoga nekűpi i ne zrendelűje koszô, dokecs od te zgoraj hiresne firme kejpnoga ceníka nebodo proszo, steroga ona komikoli ksenki i brez postinszkoga sztroska posle. Vszaki naj proszi ceník na korespodencnoj kártí. Ti zimszki mejszeci szo ti nájprilicsnejsi za vküpzbéran,ya zrendelüvavcov. Zberitelom sze prednyoszt dá! Pri zrendelüvanyi 10 falatov kósz, szo edna ksenki dá! Düsnovejsztno vöobszlüzsávanye! Jezér vecs zahválnl piszmoo i pozrendelüványa, stera vszáki lehko pogledno. Diamantocelna britva z 5 lejtnim porózstvom za 3 koróna. BRANILO. Zsenszkam jáko potrejbno znati, ka jedíno szamo te „Grolich Krém“ je za ono valon, ka náj lepoto obderzsi i gde je nega, tam sztvorí, ár po 2—3 dni nücanvi vszáka zsenszka sze zavüpa nyegovoga valánya. Nájvékse goszpé z lejpim i dobrim naszledom nücajo, tó je jedino lepote vrásztvo, stero obráz lepoti, od steroga cvetécsi, mládi bode, grbe na obrázi i sinyeki z gládi, kózso lejpo mlàdo naprávi Escse sztarejse zsenke tüdi lejpi obráz dobijo po „Grolich Krém“ nücanyi tak, ka nyuvi sztári lejt niscse nebi mogo vervati. Oszepnice, zsúte krpe, od szunca szpecsena meszta za pár dnévov zse tá Iehnejo. Eden piszkrics „Grolich Kréma“ cejne z ednim falatom k coj valón „Grolich-zsájfov“ vküper 2 K. (Postni sztroski ekszter.) 10 etaksi dávk szamo 16 K i brezpostno sze razposle. Zrendclüvanye adreszerajte: GROLICH JÁNOS angyaldrogérija BRÜNN, No. 257. (Morvaország.) Dobro szmo, kotrige szo nam friske, krepke, ár mí bozsno ceranye nezapüsztímo nigdár, próti bolezni zsalodca, krcsi, zaprtoszti, napnyenoszti, szlaboszti, nejednoszti i t. v. betegom szi taki pomoremo z mocsnov svéd tinkturuv (tinctura svedica) nücanyom. Eta svédszka tinktura, stero szo za zsitka eszencio balzsam imenüvali, mocsi i csiszti zsalodec, bolézen vtisávajócsov mocsjov próti dosztim betegom valá. Právo svédszko tinkturu vszigdár pri FELLER V. JENO apotekári STUBICA, Nr. 120. (Zágrábmegye) zrendelüjte 3 velke glazse brezpostno za 5 koron, 12 máli glazsov brezpostno za 3 korone. Kí escse nevej, gde sze dobi te nájbógsi moski i zsenszek stof, za pranyé stofi, tkanina i bejla plátna, onomi nájbole po toplom porácsamo toga Miklauc R. laibachszkoga razposílajócsega stacunára. Szpoznano mocsno blágo, düsnovejsztno vöobszlüzsávanye vszigdár doszta küpcov ogvüsa nyemi, sterim sze jáko malo stacunárov lejko váli. Módnoga blága klász vu nájbógsoj kaksoszli i vu nájlepsem vöposztávlenyi razposila po domácsem zgotovlene moske i pojbinszke szrakice, szpódnye i zgornye lacse, cejli zgornyi gvant, golejre, nadale pláscse za dezsgy. — Proszte od MIKLAUC R. firme z LAIBACHA,. Nr. 26. ksenki cejnik. Motorov küpcom. Vu cejlom országi nájbole lübijo Herczeg Artur Budapest, VI—49., Lehel-utca 10. szvejta glázsne masinszke fabrike motore i maszne mlatídne, steri szo nájbole proszti i sze nájlezsej oprávlajo. Szkrben i pazlivi vért, prole, kakbi motor ali masin za mlatídev kűpo, náj proszi odzograj imenüvane firme cejnik, steroga ksenki i brezpostno posle. Po szto ponerejcov jeszte, steri moji dugovány dobropoznano szvejta hiresno imé gori nücajo, ka náj rázlocsne menye vrejdnoszti dugoványa na nücanye dájo. Bojte záto csuvavni i zrendelüjte ednáko od Grolich János angyaldrogérije Brünn, Nr. 257. (Morvaország), ár ,Grolich-krém“i „Grolichzsájfa“ lejpo bejloszt i finécso dá obrázi, rokam, preminéjo oszepnice, zsúte krpe, szunca szpecsenoszt i erdécsoszt. Kí vu vlaszóv vökáplenyi ali nyí szebom rascsenyi trpí, náj szi zrendelűje Grolichov kozmetikuski petrola. Nücavni líszt ksenki. Mí známo, ka szo etoga kalendarija cstenyárje, doszta csednejsi, kak kaj bi neprávomi varsztvi i protüvanyi vervali, postüvani cstenyárje zse szkűsenya znájo, ka je to dobro i právo. Obszebi sze tak razmi, kaj lüdjé ta pri Feller V. Jeno apotekari Stubica Nr. 120. (Zagrábmegye) zgotávlajócsa prava vrásztva od vszej drűgi ráj májo. Záto za vracsenyé vnoge dobi betegov szkoron pri vszákoj hizsi po cejla szvejti eta dobra vrásztva nücajo i eti právi vrásztv zrendelüvanya vnoga vcsinijo mogocse tákso fál cejno, kaj na példo toga právoga BALZSAMA 1 tucat (12 glazsov) 2 K i nej 5 K kosta. Za 5 K 2 tucata dobimo brezi sztroskov postinszki, csi zrendelüvanye k FELLER V. JENŐ apotekari adreszeramo, Stubica Nr. 120. (Zágrábmegye). To bozsno ceranye pridócse nászledi má: gorejnye zsalodca, krcs, goririganye, zláta zsila, bolezen, piűcs beteg, gláve bolezen, bozsno csütejnye, szlaboszt, bozsna vola, na telovnno i düserno mocs szhája beteg. Od tej vszej sze lejko obránimo, csi vu vszákoj bauti doblene szvejta hiresne „Sagrada Barber“ nücamo. Za probo skatula 70 f.-ov. Nájménse postno razposílanye 1 velka skatula 2 K 40 f.-ov, ali 4 skatula za probo 3 korone. — Po pejnez naprejposílanyi brezpostno razposle Apotheke „Zum heiligen Geist“, Wien, I. Operngasse 16. Depot 46. Csi van je potrejbcsina na vöro, zláto i szrebrno blágo, glászne skéri, krátkoga odávanye blágo, ocelno i kozse blágo, hízsne i cártaszte dugoványa, dohanoske príprave, ocsálije, pűkse i revorve i t. v. napíste szvoj atresz Konrád János casz. i kral. dvorszkoj liferantnoj firmi, Brüx 89. Nr. (Csehország), stera van na meszti ksenki i brezpostno posle 4000 kejpov drzsécsi cejnik. Zavüpavno delo je prebránye ednoga csrejvzsenécsega vrásztva, ár tej májvecs razcárta utrobo, csi gli ka krv drázsgyijo i dönok ne hasznijo i za krátko vrejmen gori povej szlűzsbo. — Csuvavni cslovik zse vecs kak 20 lejt po klinikaj vöszprobane, mérno, nego gvüsno zsenécse, csiszte náreszne, „Sagrvda Barber“ csrejvzsenécse pasztille nücajo, kr té po vrejmeni szvojim dobrim nagájanyom za nepotrebócse denejo vrásztva nücanya. 1 skatula za probo 70 t.-ov vu vszákoj apoteki. Nájménse postno razposílanye 1 prvotna skatula za 2 K 60 f.-ov, ali 4 za probo Skatule 3 korone, — Po pejnez naprejposlejo brezpostno razposle Apotheke „Zum heiligen Geist,“ Wien, I. Operngasse 16, Depot 46. Ta nájbogsa szvedocsa ednomi odávci zavüpanye i ono znánye küpcov, ka nyegovo odávajócso hizso szo po lűbili. Malo steri odávec sze lejko dícsi z tak mocsnim, vernim, küpüvajócsim lüsztvom, kak Kiffmann A. Marburg 492. (Steiermark) vör fabricsna hizsa. Ete sze trűdi, náj küpcom med dobrim to nájbógse dá, náj de nyí vále i zadovolnoszti vrejden. I etakse vöobszlüzsávanye more nájti szvoj senk, kak ga je zse najslo, ár z blizsnyega meszta i z dalecsa poprejk nájprvle sze Kiffmann odávci oberné vszáki i szvojo potrejbcsino vu vöraj, zlátom i szrebrnom blági po nyegovom cejniki notri kűpi. Ete vecs kak 10C0 kejpov drzsécs cejnik lejpi nasega kalendarija vszáki cstenyár ksenki dobi, szamo more na ednoj kárti prosziti ga od Kiffmann A. odávca, Marburg 492. Steiermark. Ta nájbógsa kosza je Devett generálisa stükóvnoocelna kosza, stero szo vszi vértje za to nájbógso szpoznali. Tó koszó doszta svindlerszki trzscov ponerüje, záto sze hábajmo neprávi kósz i náj pázi vszáki na Dewett generálisa branilno známko. Ceníke komikoli ksenki i brez postnine posle Sohr Dewett generálisa stükóvnoocelne koszé razposilavna kolónia Somogy-Szili 178. sz. Szpoznamo, ka med szküsenimi vérti poprejk nájbole te „Elsa“ branilni Fellerov sztvárni praj dícsijo. Vértje poprejk glászijo, ka ete állattápport sztálno drzsijo domá, ár od nücanya nyega szo konyi hicnatni, hízsne sztvari zdrave, szvinyé debele, krave tak dobro mlejko dájo, kak száma szmetena, csi nyim dájo vszáki dén notri med jelo, tó naprejpomore jednoszt, mocsi sztvári zsalódec, míski, vtisáva kaslánye i krcse, záto je vszákomi vérti nájbole potrejben. — 5 skatül kosta 5 K, 1 skatula coj k drűgomi blági szpakivano 1 K. Právi sze lejko zrendelűje pri Feller V. Jeno apotekári, Stubica, Nr. 120. (Zágrábmegye). 100 lejt delajo v Klingenthali i krajini nyénoj vszefelé fajte skéri glászne, stere szo po cejlom szvejti v nücanyi. Tó szvedocsi to klingenthalszkoga narejenya dobra kaksoszt. Záto sto harmonike goszli, gitare, citere, trobünte i. t. v. scsé kűpiti, tiszti sze náj zvüpanyom oberné k Wolf i i Tivárisa glászni skéri zgotávlajócsoj fabriki, Klingenthal, No. 947. (Sachsen.) Dvoje dobro, bolezenftisávajócse te menthol i edno razlocseno nagájavno szalicylzgotovlenoszt je toga glásznoga páriskoga dr. Benguéovo „ Bengueliment” vrásztvo. — Pri csúzi, protini i drűgi bolezni betegaj je edno notrizribanye zadoszta i bolezni preminéjo. „Bengueliment“ je nej za notrijemánge valon vrásztvo, za toga volo sze zsalódec ne obtersi, kak ono szalicylzgotovlenoszti zroküjejo. — 1 tubusa cejna 2 K 40 f-ov vu apotekaj, ali szamo proszmo „Bengueliment“ iména i nevrejdna ponerejenya ne vzemmo. — csi ga vu apoteki nega, obernimo sze ednáko szredistye, steroga atresz je: Apotheke „Zum Heiligen Geist“, Wien, Operngasse 16, Depot 46, odkéc za 2 K 60 f-ov naprej notriposlenyi brezpostno poslejo 1 tubus. — 2 tubusa za 5 K, 3 tubuse za 7 K 50 f-ov. — Precstite vu etom kalendariji na tó gledocs bodocse szpoznávanye. Eti notri pokázsemo te odlocseni Feller-ov Elsafluid, steri pólek nasega szküsávanya, bolezen ftisécsi, vracslívi, friskavsi, kószti i zsile mocsi, szlaboszt, zvuzsgánoszt, henyavso nagájanye má. Hitro i gvüsno vrácsi protin, zadislívoszt, szlaboszt koszti, bodláje, trganye, zvinejnye, influenzo, gláve, zób, hrbta i ledevjéo bolezen, béder bolezen, oszlablenoszt, bolezen ócsi, migrin, friskécse nagája i pomága próti sztojenyé, doszta eti nej imenuvani betegov csloveka odszlobodi. — Fellerov Elsafluid kaslányi, zamuknyenoszti, náseci, prsz i gúta bolezni, tréslicsnomi sztálisi ali csütejnyi, od cuga ali preladjenyá szhájanim betegom brezi pára hasznovitno nücajo. Právi je szamo tak, csi s Fellerovo imé má na szebi. 12 máli, 6 dupliski ali 2 poszebni glazsa brezpostno 5 korón; 24 máli, 12 dupliski ali 4 poszebni glazsóv 8 korón 60 filejrov i 48 máli, 24 dupliski ali 8 poszebni glazsóv za 16 korón sze dobi na stero stécs posto brezpostno. Nadale naznánye zselejmo dati, ka lüsztva jezér vu zsalódcnom betegi, krcsi, netéknoszti, zsalódca tiszkanyi, zsgánye obiszti, vömetanyi, bozsnomi csütejnyi, gori riganyi, napnyenoszti, zaprtoszti, szpodobnim prekühávajócsim zrokam, tréslicsnom sztálisi, tűcsnoszte pridőcsnoszti, zlátoj zsili, pregrdjenyi i t. v. próti z odlocsenim gvüsnim nászledom nücajo Feller-ove csrejzsenécse Rebarbara-Elsapilule. 6 skatül brezpostno 4 korón i 12 skatül 7 korón 60 filejrov. Varvajmo sze od ponerejenya, ár kí sze zapela i ponerejanye zrendelüje, bozsna, nikaj nej valácsa vrásztva dobi. Kí te právi Elsafluid i ElsaPilule scsé szi zrendelüvati, on náj etak pise atresz: Feller V. Jenő apotekar Stubica 120. Nr. (Zágráb várm.) Te právi Feller-ov „Elsafluid“ zaisztino nadviseni! Hasznovito oznanüvanye od bolezni betegov vrácsenyá dobri nászledov jeszte vu tom kalendariji med oznanüvanyom, poiscsite je gori. Scséte mocsno i vödrzsécso prégajócso sztvár ? Zdravo, lejpo máro? Itro podkrmlene kuszte szvinyé ? Vzími doszta bilíc ? Bogse i vecs mlejka? Te dente med obrok Barthel-ovo krmo vápnyeno ! Eto málo vödávanye nigdar nedte zsalüvali! 5 kil na probo 2 K 40 f-ov brezpostno na vszáko posto. — M. Barthel i Tiváris Wien, X/3. Siccardsburggasse 44. Mácsko v zsakli. Pólek denésnyega velkoga betanya sze zaisztino ono lejko právi, ka cslovik mácsko v zsakli kűpi, gda vöro küpüje, ár csi nyoj je óprava dobra i drzsécsa, tó küpec nevej povedati, edne vöre zavüpavnoszt vszigdár od fabrikanta ali trzsca sztoji i za toga volo je vszákomi tanácsno, kí na dobro vöro, zláto- i szrebrno-blágo má potrejbcsine, náj sze ednáko oberné za düsnevejszti volo tak lüblenomi Suttner H. Laibach 310. Nr. szvejta glásznoj firmi i náj proszi od one velki cejnik, steroga ona ksenki i brezpostno posle. — Tá firma száma szvojo fabriko má vu Svájci i szamo ta nájbógsa blága drzsi i razposila, záto nej trbej vküperzmejsati z káksimi drűgimi bazárszkimi trzsci. Jáko postüvani goszpon Grolich! Z szlejdnyim poszlányom szmo prevecs zadovolni bili i proszimo znova, (eti sze zrendelüvanye naszledí) tak pisejo 1912. leta február mejszeca 14-toga dnéva pisejo goszpon Hackel Rupert z Therenberga (z Szpódnye Ausztrio) i tak pise vnogo zrendelüvcov na vszáki dén, kém je naznánye prislo, ka Grolichova Angyaldrogéria Brünn 257. No. Morvaország vu vszem dobro blágo dá i küpce zaisztino rédno vöobszlűzsi. Poglednite vu tom kalendariji ete firme oznanüvanye od liköra i rama, píve i mosta po hizsnom zgotávlanyi valon napíszke i tále, nadale za mesterszki i hizsni sztran bodocse glazsojne rejzajócse diamante i t. v. Proti gósztomi kaslányi lüsztva vrásztvom szo Kaiserove prszne karmele zadóbile od doktorov szpoznánye. Kaiserove prszne karmelle ftisávajo kaslánye, obmekesijo Szline, oblejsajo vöplüvanye, pomenkávajo gútno bolenye po preladjenyej, naprej pomorejo vrácsenye pri plűcs katarusi i niksega zádeva nema na zsalodca ceranye ali prekühávanye. Dobi sze vu apotekaj i bautaj za 20, 40 i 60 filejrov; zrendelűje sze lejko pri zgotávlari, koga atresz je: Kaiser Fr, Bregenz, (Voralberg). Vu vérsztvaj, vu mlinaj, pri mestriji i poprejk vszepovszédi, gde proszti, gvüsen i fáli mocs dávajócsi masin potrejben, tan szo nájbógsi Wohankovi sziróvoga olija motori. Kí szvoje pejneze za káksi bozsen szlab masin nescse vövrcsti, nego eden vu vszem zavüpani, dober i fáli motor scsé kűpiti, on sze náj oberné k Wohanka i Tiváris firmi Budapest, V. Váci-körút 76/a. Cstite ! Mi eti na znánye scsémo dati, kaj jezero lűdi próti betegi zsalodca, próti krcsi, netéki, poti zazsíganyi obíszt, tíscsanyi v zsalodci, tezskócsi, goririganyi, napnenyenoszti, zagatitvi, próti rázlocsnim prekühávnim narédnosztam próti nászleda tűcsave, próti zlátoj zsili, próti pregrdjenyi i t. v. z dobrim haszkom sze nücajo te Fellerove Rebarbara Elsa-Pilule za csiscsenyé csrejv. — 6 kastül brezpostno 4 korone. 12 kastül 7 koron GO filejrov kosta. Varmo sze od ponerejenya ! Vszáki náj etak adreszera: Feller V. Jenő apotekar, Stubica, Nr. 120. (Zágrábmegye). Vszáki cstenyár etoga kalendarija náj drzsi domá to bolezen ftisávajócse ,,Bengueliment“ vrásztvo. Po vnogi doktoraj vöszprobano i porácsano. „Bengueliment” zagvüsno to nájprvejse i bogse bolezenftisávajócse zgotovlenoszt. „Bengueliment” zdrzsétek menthol i edno szpodobno nagájajócse szalicyl-zgotovlenoszt. Te „Bengueliment” je nej za notrijemánye valon vrásztvo, notrimázanyom ednáko na bolezno meszto pelano, gde kozsa vu szébe potégne, zsalodec ne obtersi, kak ta druga notrijeraa-jócsa szalicyl-zgotovlenyá „Bengueliment” polek toga pred vszákim drűgim bolezen ftisávajócsim vrásztvoin prvoszt má. PAZKA! Po Dr. Bengué, Páris, gorinájdeno i imenüvano „Bengueliment” iménom poznano armatisku bolezenftisávajócse notrimazalno vrásztva küpüvanyi pazmo na to „Bengueliment” imé i ta nevrejdna ponerejanya dajmo nazáj ! „Bengueliment“ znanoszti zdajsnyega sztanyá je jáko potrejbno pri bolezen Vszej hípaj, kak csúzi, protini i sztarejsim betegam, trganyi, szmícanyi, neuralgii krcsi, gláve, líc i míski bolezni, zsil bolezni i t. v. Fcsaszi nagaja bolezenftisávanye. Po „Bengueliment“ nücanyi miné násec, zóbi bolezen. „Bengueliment” nadvisesni próti műh, fcsél i drűge tákse sztvári vgrizsjenyi. „Bengueliment” nancs pri ednoj hizsi náj ne fali. „Bengueliment“ z dobrim tálom edno hizsno vrásztvo domeszti. „Bengueliment” sze v tubusaj dobi vu apotekaj, Cejna nyega 2 K 40 f-ov, ali vszigdár proszmo toga páriskoga dr. Bengué „BENGUELIMENT“ szredsztvo. Gde sze ne dobi, od tisztec sze náj ednáko obernéjo vu prejdnye meszto, steroga atresz je: Apotheke „Zum heiligen Geist“ Wien, I., Operngasse 16, Depot 46. Nájménse postno razposílanye 1 tubus za 2 K 60 f-ov pejnez naprej notriposlenyi brezpostno. 2 tubusa cejne 5 K, 3 tubusov 7 K 50 f-ov. Dober Pajdás. 6 Mam szrecso postenomi obcsinsztvi naznaniti, ka sze vu mojoj bauti v Szentgotthárdi, vu Sztároga placa vilici (v MONOSTRI, SZVOJEM HRÁMI) káva, mela, cuker, könyszka poszóda i vszefelé potrejbcsina drüga za hizso za fálo cejno vu nájbógsoj kaksoszti dobi. Nadale velko szkladárnico drzsim vu szvojoj mesternici zgotovlene GOTOVE OBÜTELI moski i detecsi csrejvlaj i puncsukaj i zsenszek puncsukaj lepo vözdelane z dobroga ledra i mocsni poplatov. Leder i poplati sze tüdi dobijo primeni za to nájfalejso cejno. Vszáki, kí má na koj potrejbcsino, náj dene edno probo i de vido, ka ga dobro vöobszlüzsim i de zadovolen z menov. Postna zrendelüvanya sze hitro zgotovim i rédno odposlejo. VOGELJE ZA KOVÁCSE sze dobi primeni prve vrszté po nájprednyejsem. Z pozdravlejnyom DREISSSIGER MIKSA BAUTAS v SZENTGOTTHÁRDI, vu Sztároga placa vilici (v Monostri, szvojem hrami). Kállai Lajosovin motoron nega pára! „Vu obcsinszko znánye je prejk odislo“, ka szamo Kállai Lajosa hiresni motorje szo nájbógsi za nase verte! Z 18 prvimi osésztnimi diplomi i zlàtimi medàiijami poesesztüvani. KÁLLAI LAJOSA motorfabrika BUDAPEST VI., Gyár-utca 28. Jedino prebivajócsa nóvoszt! Nóvo! Nóvo! Popuno poróstvo za dobro mlatídev! .................... Szvejta najprosztejsi, popolnejsi motorni mlatídni masini! Nájnovejsi patenterani z elektriskov kontroléranov ná-pravov previdjeni benzinmotor i elektriski masínye za mlatídev, z dobrimi dupliskimi résetami za csiscsenyé sze nasim málim i velkim vértom nájbole preporácsajo. Kállai Lajosa motorje szo proszti, Vszaki vêrt je z lejka oprávla i med szlamov pokritimi hizsami sze lejko mlátizsnyimi. Za volo razsürjávanya eti nájnovejsi motorov sze niicani szopótni masini notri minijo. Nájfalejsa mlatídev! Kejpni cejnik ksenki i brezpostno. Fabrika na zselo cejnik posle: nájnovejsi Obszebi hodécsi motorni masínov za mlatídov tüdi, steri za mlatídev, oránye i dale pelanye szo jáko dobri. Sziróvoga olija motorov ekszter cejník. Kállai-motorov dobroto náj bole szvedocsi ono, ka sze na probo tüdi poslejo. Kállai-motorov dobroto náj bole szvedocsi ono, ka sze na probo tüdi poslejo. Vecs 1000 nájbógsi motorni masini za mlatídev glàszíjo vu országa szakoj krajini právi Kállai Lajosov motorov diko, zàto sze vértom nájbole porácsajo. Dober Pajdás. 6* „BŐHM“ MASÍNOV ODÁVAJÓCSA HIZSA v MONOSTRI ZSELEZNICE VILICA (v Molnárovom hrámi). Mam szrecso postenomi obcsinszki na znánye dati, ka sze vu mojoj velkoj fabricsnoj szkladárnici dobijo vszefelé masíni, kak imenitno: MÁLI „SINGER“ I VÉKSI NÁJBÓGSI SIVÁLNI MASÍNI, PRVE VRSZTÉ I MOCSNE BICIKLINI, Z DOBROSZTOJENYOM, NADALE nájbógsi polodelszki masíni, za mlatídev motorni, geplinszki masíni, za szecsko rezati masíni, za sarót mlini, gramofoni z kotami vu velkom zbéranyi za nájfalejse cejne. — Ti nájnovejsi BENZIN MOTORI vu dobrom vözdelanyi z poróstvom. Za fále cejne, na lejke ráte za placsüvanye sze vszi ti zgoraj imenuvani masíni tudi dobijo. Z pozdravlejnyom „BÖHM” masínov odáva-jócsa hizsa v MONOSTRI. ZSELEZNICE VILICA. (VU MOLNÁROVOM HRÁMI.) Fálo csehszko posztelszko pérje! 5 kil novo, dobro scsejszano, neprásno 9.60 K, 5 kil bogse 12 K, 5 kil bejlo, méhlco, scsejszano 18, 24 K, 5 kil Sznejg bejlo, mélko pihe 30, 36, 42 K, Pihe: szívomi cejne po kile 3∙60 K, bejlomi 5.40 K, kak sznejg bejlomi 6, 6∙60 K Gotove posztele! z erdecskasztim plátnom, dobro napunyene 1 blazina ali 1 szpod180 cm. dúga, 116 cm. surka 10, 12, 15 i 18 K. 2 metra dúga 140 cm. sürka 13, 15, 18 i 21 K. 1 vankis 80 cm. dugi, 58 cm. sürki 3, 3∙50 i 4 K. 90 cm. dúgi, 70 sürki 4∙50 i 5∙50 K. Na zselejnye vu káksoj stécs velikoszti naprávino. Z 3 tálov koszminszki matraci na edno poszteo 27 K, bogsi 33 K. Razposilajo brezpostno z povzétjom od 9 K vise. Ne vidocse sze vöodmeni ali pejnezi dajo nazáj. Velki cejnik kama stécs ksenki i brezpostno. SACHSEL BENEDEK, Lobes 699. Polek Pilsena, (Csehország). Glazs rezajócsi diamanti glázsarom i za hizsni poszeo. 1. Nr. Za oblok glazse K 2∙40 2. n. Prószte, mocsnejse glazse K 3∙60. 3 Nr. Za vsze dobi tábel glazsojne. Cejna K 5∙50. 4. Nr. Za debele táble glazsojne sziróve i gledala glazsojne. Cejna 8 korón. 5. Nr. Escse véksi 15 K. 6. Nr. Nájvékse fajte 20 K. Z povzétjom 35 filejrov vecs. Za to dobro i právo blágo dobro sztoji. GROLICH JÁNOS angyaldrogéria BRÜNN, Nr. 257. (Morvaország). 150 litruv zdrave hízsne pitvine kak jabocsno vino ali szadovni rnust sze lejko zgotovi fcsaszi po kom stécs Cejna z popíszom K 4∙50, Brezpostno z povzétjom — 5 falatom 1 falat ksenki coj Grolich János augyal- drogélrja BRÜNN, Nr. 257. (Morvaország). Tak zsmetne szvinyé za 11 mejszecov szamu z Barthel krme vápnyene k coj dávanyom doszégnoti mogócse. Barthel krma v pnyena je nájbógse i nájfalejse zgotovlenoszt za kószti szlaboszt odhájanyi, zsrejb, téscov, i prászec nervascsenoszti, dróvni sztvár gori krm-lenyé, za vecs mlejka dávanye, próti lejsz grizjenyé, gnojsnici pili, za kokósi náj vecs neszéjo, i t. v. Malo vödávanya, 1000 ki haszek! 5 kg. 2 K z Becsa, 50 kg. 11 K na náj blizsénye posztojaliscse. M. Barthel i Tivàris, Becs. X/3. Siccardsburgasse 44. Moj kozmeti-kuski vlaszov petroleum. Pri Nafta vretini i krajini petroli finécsi delavci nedo rezi vlászi, nego vszi velke vlaszé májo. Jasz szam nájcsisztejsi petroli za vlaszé kozmetiko zdelo i pri rejtki i káp-lenyi vlászi lejpi nászled dobo zsnyim. Ete petroli sze dobi „Bej-lomi angeli" drogériji Brünn, Johanesgasse 5. 1 glazs 1 K, 6 glazsov 5∙50 K, i 12 glazsov 10 K. Posta ekszter. Od 2 glazsa menye ne posle: GROLICH JÁNOS angyaldrogérija BRÜNN, Nr. 257. (Morvaország). Kí szi dobro obüteo scsé küpiti, on sze náj zavüpavno vrné k tomi po vszákom zse dugo dobro poznanomi Horváth János cipelári v MONOSTRI (vu KRANYECZ szabóla hrámi). Prinyi sze dobijo: moski csrejvli od 14 koron do 20 koron; detecsi csrejvli od 7 koron do 10 koron; moske cipele od 7 koron do 16 koron; zsenszke cipele od 6 koron do 16 koron i detecse cipele zse od 2 koroni do 6 koron, vu dobroj kaksoszti. Nadale po zmerjenyi nog oni zgotovijo od ti nájprosztejsi do nájfájnejsi moske, zsenszke i detecse cipele. Vu nyihovoj szkladárnici vszigdar doszta i vszake dobi cipel jeszte i tak szi vszáki med vami lejko preberé za to nájtonyejso cejno. Na szenye odijo na Hodos, k Nedili i Grádi (F.-lendva). WOHANKA∙ovi sziróvoga olija MOTORI I LOKOMOBILI. Nájfalejse delo. — Nej je pogübelno, ne vuzsgè sze. — Brezi vszega fìnancszkoga merkanya i dopüscsenya. CEJLA MLINSZKA ÓPRAVA. Wohanka i Tiváris Budapest, V. Váci-körut 76/a. Csi vi dobre i fále GLÁSZNE SKÉRI becsko narejenoszt küpiti scséte, te proszte cejnik brezpostno od STIASNY G.-a BECS, Kalvarienberggasse 46/B. Gramofon od 12 korón vise. Zgotávlanye rozsni vencov vu KALOCSI. Dobre kaksoszti i trpécsa CSÍSZLA, zvünréda bogatom odebéranyi. Fále cejne ! Dobro delo ! Nazlát zspelano drágo kaménye, csaren dzsünzs. Krizseci, táblice zláta i szrebra. Szvétl kejpi. Lurdeska voda. Cejnik proszte od TANTOS FERENC kaplána, K A L O C S A. PLÁTNO i pamucsno blágo ednáko pri zgotávlari küpleno hizsnim vertinyam 40 % sparavnoszti znamenje. — Brszacse, prtóvje, sztólnice, plátna, zefiri, pargeti, tlaneli, róbcseki i t. v. — Razposila MARTINEK JÓZSEFA tkálnica, RÓTH-KOSTELEC W/100. (Csehország). — Cejnik i mujstre ksenki posle vszakomi. Nedopádnyeno vöodmenim ali pejneze nazaj dam. Vojno zavüpanje i prejgnya szkladárnica za Ausztrio-Vogrszki orszàg. Z právi Zseleznicni Roskopf vör 5 K. 3 lejtno dobrosztojenyé, 14 dnévov probi sze vszáka vöra cejle cejne povernejnyom lejko nazáj posle, tak kocka vözaprla, szamo szkusavno szprávlenye. Tej vör prvoszt: Te práve zseleznice Roskopf vöre escse nej dugo i nájbole na zseleznicni i zsmetno sziűzsbo prilicsno z onim djáli, ka z novini, poprávlenim upravilom, z pontnim idejnyom, z bole mocsnimi zgotovlenom návedi i lezsalniki szprevidìli i cejla sze na kámláj gible. 32 vör ide, v zsépi noszécs, goriobejsena ali lezsécs doli djána na pó minute pontno odi, z patentejranim opravom za pero obri goripotégnyenoszti tok je dobrosztojno z právoga. nikela, z ednim práj branécsim pokrivalom, z dobrim szvojim pokrivalom sze brezlüftno zapré. Ete vöre po nasem prejk poglédjenyi szlüzsbeno notri szpelajo pri rázlocsni zseleznicaj, ár csi gli, ka szo fále, dobro odijo. Nej trbej vküp zmejsati tó vöre z drügimi med národom bodócsimi prósztími vorami. Proszim brezi kocke szprobajte je szami. Velki cejnok na zselo ksenki i brezpostno. Nájvéksa vörarszka fabrika, doliszkládanya, specialista szamo vu tom najbogsem blági. KIFFMANN A. MARBURG, 492. Nr. (Stajerszko). Dobre harmonike 5 K. Vecs kak 200∙000 falátov odáni! Nega kocke, menba dopüscsena ali pejnezi nazaj. 300¾ No. 10 pér, 2 regisztra, 28 glászov, velkoszt 24X12 cm. 5 K, 654¾ No. 8 pér, 1 regiszter, 24 glászov, velkoszt 28X14 cm. 5.40 K. 305 ¾ No. 10 pér, 2 regisztra, 50 glászov, velkoszt 26X14 cm. 6 40 K. 663¾ No. 10 pér, 2 regisztva, 50 glászov, velkoszt 31X15 cm. 8 K. 685/2 No. 10 pér, 2 regisztAa, 50 glászov, velkoszt 28X16. cm. 9 50 K. Poszebi vucsécsa sóla k vszákim harmonikam ksenki. Razposle z povzétjom ali pejnez naprej notriposlenyi c. i k. dvorni liferant KONRÁD JÁNOS harmonik razposílajócsa hizsa Brüx 89. No. Csehország. Szpoznana velika szvejtila firma. Proszto lejpi velki, okou 4000 kejpmi oklajeni cejnlk, steri sze koli komi csaszi i brezpostno posle. Vi vövrzsete pejneze, csi dráge cejne plácsate za fine likőre, gda nájbógse fajte szi lejko szami neprávite domá po meni zgotovleni EXTRAKTUM. Eden glazs Extrakta z lísztom za niicanye 5 litrum nájbógsega ruma ali alfátera, benediktiner, caszarszka grüskovica, künojco, mogador, csresznyin likőr, marzskino, ana nász, vanilia, puncs fodonncnta, englisko, britko, káve, kakao, sarlőz, májfű, visnyin, vrajzsi likőr, boróka, jerzabinka, sligovic, konyak naprejposztávlanyi brezpostno z povzétjom K l-90, 3 glazse K 4∙50, 6 glazsov K 7∙40, 12 glazsá K 13∙50. Právoga razposila: GROLICH JÁNOS angyaldrogérija, RRÜNN. No. 257. (Morvaország.) Küjajte szi pívo domá po vöszprobanyi. K 25 litruv pivi coj potrebó-cse z 50 stuplinami K 2. Na posto 84 filejrov. 5 porciji zrendelüvanyi 1 porcija ksenki i brezpostno posílanye. Náj ji zrendelüje vecs vküper. Atresz: Grolich János drogérija Brünn. No. 257. (Morvaország). Blizsánya orszacska szenya i proscsejnya. V nasoj okroglíni. Alsóendva (Lendava), jan. 25., v szred oposztni csetrtek, po riszálaj na drugi pondelek, jul. 28., aug. 28., okt. 28., pred Bozsicsom v csetrtek. Bagonya (Bogojina), máj. 19. szept. 4. Battyánd (Püconci), máj. 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Battyánfalva (Rakicsan), màrc. 26., pred riszálmi v tork, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Bellatincz (Beltinci), jan. 20., febr. 24., ápr. 25., jun 27., jul. 15., nov. 5. Csákány febr. 25. máj. 2. jun. 8. aug. 6. szept. 8., 29., nov. 25. Csáktornya (Csakovci), febr. 3., na velki pondejlek, jun. 30., aug. 8., okt. 13., nov. 25. Csendlak (Tisina), február 25., jun. 5., szept. 9. Cserencsócz (Cserencsovci), na dén Szv. Krizsa. Csesztreg, jan. 19., máj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Doklezsovje), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), na prvi pondelek po Szv. Stevan králi ino po Vszejszvétcaj. Dobronak (Dobrónik), po tejlovom v pondelek, jul. 25. Dráva-Vásárhely (Nedeliscse), márc. 10. jun. 15. po Angelszkoj nedeli vpond., dec. 13. Felsölendva (Grád), márc. 28., jun. 20.,aug. 16., szept. 29., nov 30. Felsöszölnök (Zgornyi Szanik), jan. l.,.máj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Jennersdorf, Zsenávci), febr. 14., máj. 12., aug. 23 , nov. 25. Hidegkut (Cankuva), po Cvetnoj- i Szv. Trojsztva-nedeli v pondelek, na dén Ruperta v szeptemberi, nov. 11. Hodos, márc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kottor (Kottoriba), márc. 9., jun. 27., szept. 30., nov. 30. po máj. 3-em v nedelo, po szept. 15-om v nedelo. Körmend (Kermedin), febr. 2. márc. 12. ápr. 5. máj. 10. jun. 24. jul. 20. aug. 24. szept. 21. okt. 18., nov. 11., dec. 13. Kőszeg (Güns) na dén pred Cvet. nedelov,na dén pred riszálmi, pred Jakabovom, po Egidiusa dnévi,pred Orsolov, i vpond. po 3. Advenszkoj nedeli. Kuzma, na dén Vnéboidenya G. Letenye (Letina), febr 24., jun. 2., julius 29., aug. 25., okt. 6. Lenti (Lentiba), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Mártonhely (Martyánczi), máj. 6., aug. 6. nov. 11. Mura-Szerdahely (Szerdiscse), máj. 1. jun. 2. aug. 19. okt. 26. Muraszombat (Szobota), pred Fasenkom v tork, dvá tjedna pred Vüzemszkim pond., na on pondelek, za edenmejszec po Vüzemszkom pond., jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Nagy-Dolincz (Velki-Dolinci), jun. 16,, dec. 6. Nagykanizsa, febr. 2., pred Vüzmom, pred Riszálmi, pred aug. 15., pred. okt. 15., pred dec. 8. eden tjeden vszáki dén. Németujvár(Güssing),po dnévi Szvecsnice, na vellri pondel., po dnévi Tejlovoga aug. 2., „ szept. 1., okt. 30., .dec. 6. Őri-Szent-Pétor, február 28., márc. 21., máj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Pálmafa (Púzsovcí), na dén Margejte. Perlak, na Fasenk, po Riszálaj v tork, po Jakobovom v tork, na Mihalovo. Péterhegy(Gornyi Petrovoj) jun. 4., julius 4„ szept. 8., okt. 28. Rábasz.-márton, po Vüzmi na drugi pond., aug. 10. nov. 28. Rácz-Kanizsa (Raszkrs), po Vüzmi v szrejdo, máj. 16., jun. 24. aug. 10. Strido (Strigova), márc. 19., jul. 22., szeptember 30., dec. 4. Szt-Benedek, v pondelek pred Fasenkom, v pondejlek po posztni Kvatraj, na velki pondejlek, v pondejlek po jeszénszki Kvatraj, v pondejlek pred Bozsicsom. Szentgotthárd na vszáki pond., márc., jun., szept, i dec. po kvatr. pond., velki csetrtek, máj. 1., jul. 22., otk. 18. Szent-Györgyvölgye, febr. 19., április 12., junius 8., aug. 10. Szent-Ilona (Szv. Jeléna), máj. 22., szept. 22. Szent-Sebestyén (Szv. Sebes. csán), na dén Szebescsána, na prvo nedelo po Vüzmi. SzombatheIy, pred fasenszkim torkom, pred Jürjavim, pred Tejlovom, pred Málov-mesov, pred Andrásovom vszáki tork i v szrejdo. Tótlak, (Szelo), v nedelo po Sznopnoj Maríji v nedelo po Miklosovom. Turnischa (Törniscse), csarnoga tjedna v csetrtek, po Vüzmi na drügi pondelek, pred Riszálmi v csetrtek, na Antonovo, pred Velkovmesov v csetrtek, na dén po Máloj-Mesi, okt. 4. Zala-Egerszeg, febr. 14., po Cvetnoj nedeli ino po Jür javom v pondelek, po Riszálaj v tork, jul. 22., szept. 9., okt. 28.,nov. 30., dec. 28. Na Horvatszkom. Krapina, márc. 19. máj. 5. i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., szept. 10. i 29. nov. 11. dec. 6. Légrád, na Gregor pápa dén, na Bartholomeusovo, aug. 24., na dén Lucíje. Ljubesica, jan. 17., febr. 27., na Józsefovo, po Vüzmi v tork, po Riszálaj na 5. dén, na dén Szprne-Màríje, jul. 15., aug. 6. i 24., szept. 21., nov. 30. Ludbreg, ápr. 30., jul. 16., szept. szept. 8., dec. 21. Toplice (pólegVarasdina), pred Matyasovim ino pred Józse-fovim v pondelek, máj. 1. ino 15., v pondelek pred Cyrill i Methodom, v pondelek pred Zvísenyom Szv. Krizsa, v pondelek pred Martinom. Varasd (Varasdin), ápril. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Na Stajerszkom. Fehring, na Fasenszki pondelek, prvi tork po Laetári nedeli, v tork v krízsnom tjedni, dec. 21. Fridau (Ormozs), na velki pétek, máj. 25., na prvi pondelek po Jakobovom szept. 21., nov. 11. Fürstenfeld, na 3. posztno nedelo, v pondelek po Ro-gáte, junius 24, aug. 28., v pondelek po Miklosovom. Luttenberg (Lotmerk), vszáki kváterni tork, v tork po Vüzmi. Pettau (Naptűj), ápr. 23., aug. 6., vszigdár tri dni po szpomin ; nov. 25. Radkersburg (Radgona), 14 dni pred Fasenszkim pondelkom, v tork po prvoj nedeli po Riszálaj, na Lov-rencovo, nov. 15. PRVA MONOSTERSZKA SZOPÓTNA CIGLENICA PACHER I FRIEDRICH NOTRIZAMERKANA FABRIKA v MONOSTRI: RAZPOSÍLA BREZI NAPREJPLACSILA NA VSZÁKI ÁLLOMÁS VSZEFELÉ DOBI POKRIVÁTJI CIGEO, CEVÍ ZSLEJBE I VSZEFELÉ DRŰGI CIGEO. PATENTERANI MONOSTERSZKI ZAROBLENI POKRIVNI CIGEO, steri je lepsi, falejsi i bogsi, kak sterostécs drügo pokrije, poprejk za nájbógse szpoznani. Za nyegovo drzsánye na vecs lejt dobrosztojenyé. 1 □m. pokrítji 15 falatov trbej. Cejna 72 kor. Tak 1 quadrát meter kosta 108 filejrov. 1 □m. pokrívanyi trbej 35 falatov prôsztoga cigla (náj-vecskrát vecs) cejna 40 K, tak 1 quadrát m. kosta 140 f-ov. Asbest-pala brezi szpódnyi dészk l□m. kosta 300 fìlejrov. Tak je zdajsnyega vrejmena nájfalejsi cigeo za pokrívanye te monosterszki zarobleni cigeo. Mujstre i cejnik na prosnvó ksenki i brezpostno. Pá odávci ino agenti sze vszepovszédi iscsejo. Poiszkanya sze na ete atresz náj ravnajo : PACHER I FRIEDRICH gőztéglagyára SZENTGOTTHÁRD. KLEIN SÁNDOR VÖRAR v MONOSTRI (vu Krányec szabóla hrámi) zlátoga i szrebrnoga-blága, viszécsi i zsépni vör szkladistye. Zrendelüvanya i poprávlanye pri zláti i szrebrni vöraj z poróstvom na 2 leti sze nájbole fálo racsunajo i v krátkom csaszi náj bogse zgotovijo. NÁJFALEJSE MESZTO ZA NOTRIKÜPÜVANYE. Sztári zlát i szrebro notriménim ali za nájvisiso cejno notriküpim. Te vrsztne i nájbógse Tambure zgotávla i razposila ta prva sziszekova fabrika tambur J. Stjepušin Sisak. Pocsesztüvano na Páriskom vöposztávlanyi 1900. leti, v Mailandi 1906. leti. Zvün tambur i nyihovi tálov sze tüdi drüge napravi za muzsiko zgotávlajo: goszli, citere, gitári, mandoline, harmonike i t. v. od steri sze kejpni cejnik ksenki posle. Velki kejpni cejnik sze brezpostno posle. Vu toj fabriki sze vszáki mejszec eden líszt zgotávla od tambur z etim imenom: „TAMBURICA“, steri uv szvojemi zdrzsétki vucsenoszt i lejpe muzsikálije prineszé i na 1 leto szamo 8 K kosta. Vadlüjemo, ka szmo zdaj prevecs zadovolni, ár zse ne kaslámo, nej szmo zamuknyeni, násecni, ne mantrá nasz zsmetno odihávanye, niti bolezen prsz, nemamo bodláje, ne bojimo sze gúta katarusa, plűcs betega, kak dugo szline raztáplajócsi i vrácsne mocsi zagorszki szirup prszni próti kasli nücamo. Dobrotivno prigája na cejlo tejlo, naprejpomore ceranye, ték jela i nasz nateliko mocsi, ka sze poprejk dobro csűtimo od nyega nücanya. 2 glazsa brezpostno za 5 koron právoga szi lejko zrendelüjemo pri FELLER V. JENŐ dvorszkom apotekárusi STUBICA Nr. 120. (Zágrábmegye). Dobro szmo, kotrige szo nam friske, krepke, ár mí bozsno ceranye nigdár nezapüsztimo, bolezen zsalodca, krcs, zaprtoszt, napnyenoszt’ szlaboszt, nejednoszt i t. v. próti tém betegom szi taki pomoremo z mocsnov svéd tinktura (tinctura svedica) nücanyom. Eta svédszka tinktura, stero szo za zsitka eszenclo balzsam imenüvali, mocsi i csiszti zsalodec, bolezen ftisavajócsov mocsjov próti dosztim betegom valá. Právo svéd. tinkturo vszigdar pri FELLER V. JENŐ apotekári STUBICA, Nr. 120. (Zágrábmegye) zrendelüjte 3 velke glazse brezpostno za 5 koron, 12 máli glazsov brezi pestinszki sztroskov za 3 korone. VERJEMO, ali prevecs za bozsno drzsímo, ka escse izdak szójo tak lejko míszli lüdjé, kí szvoje kiirecse oko z nozsom vörejzsejo. Kak naleci szpravi krvi razcsemernószt taksa trücavna operécia! Kí sze od kiirecsi ok itro i brezi bolezni scsé odszloboditi, naj nüca Fellerov kürecsi ok tapaszt ! Tó je odlocseno dobro 1 Szkűsenyá právijo tó I Fálo je; szamo 1 korono kosta. GDA VÍDIMO, ka nam zse gláva i ocsí ne bolijo, kak dugo to mocs dávajócso, zvuzsgányi prosztojécso i bolezen ftisávajócso vodi) ôcsno i ladécso, k prupoveszti priglihno valáno Fellerovo migrén-sibo nücamo, z mérnov dűsov porácsamo eto obóje vrasztvo. Vodo ócsno za 1 korono i Fellerovo migrén-sibo za 80 filerov zrendelüjmo pri FELLER V. JENŐ apotekári STUBICA, Nr. 120. (Zágrábmegye). CSÜDIVAMO sze dosztakrát, ka nistemi cslovik kak zapiisztí szvoje tejlo. Kak je sztrasno doszta lűdi, komi obraz oszepnice, krpe, kozse necsisztócse osziplejo. Prótno nakeliko sze povidlo oni. ki szi obraz i roke vracsijo. Zato je prevecs dobro znati, ka naj vszáki szamo ..Elsa" branilnà Fellerova obraz 1 kozse pomáda, stera kózso obvarje szunca i vötra, tálehnejo szpókanya, oszepnice, vszefelé kozse necsisztócse, gladka, mehka i zsiva gráta kozsa. Ete pomáde 1 piszkrics 2 K, 2 piszkrícsa 5 K brezpostno. Ravno tak zavüpana Fellerova borax-zsájfa i liliom-zsájfa za 1 korona. — Zrendelüjte pri FELLER. V. JENŐ apotekári STUBICA, 120. Nr. (Zágrábmegye). Tábla za stempline. I. Skála. Za vekszline do 6 mejszecov, pri trzstveni kontraktusaj, pri dúzsni piszmaj do 3 mejszecov. II. Skála. Za one dokumentuse, stere niti pod I., niti pod III. skálo ne szlisijo. III. Skála. Za küpülne i drűge kontraktuse, pri dopüscsávanyaj, pri szlüzsbeni kontraktusaj, pri kvitingaj orszácskoga spilanya, pri obecsávanyaj, pri dúzsni piszmaj na dugse vrejmen, pri drüstveni kontraktusaj. KÍ TÓNYO ZSGANICO scsé meti brezi kotla, naj küpi od POPOVITS RADOVAN trzsca z UJVIDÉKA edne navkazilne knige, steri sze vszáki lejko navcsi, kak sze má kaksakoli zsganica zgotávlati i vino manipulórati. — Cejna nyi 6 koron. — Ràvno eti sze dobi vsze ono, stero je k zsganice zgotávlanyi potrejbno. Z prájom navküpe k 100 litrum zsganici samo 8 kóron kostajo. Vküper 14 koron. Vszáki szi more zrendelüvati one knige, stere pokázsejo, ka vsze trbej k zgotávlanyi z ganice. Ki szi je zrendelüje, nede nyemi zsao. I on, ki polek eti knig csini, po cajti bogat cslovik de. Csi szo té knige ednomi szamomi dráge, vecs ji lejko zrendelüje navküpe i etak do te menye kostale ednomi po ednom KÍ OZNANÜVATI SCSÉ ino pa z nászledom, on sze náj vrné k Leopold Gyula oznanüvajócsemi notrizamerkanomi drűstvi Budapest, VIL, ERZSÉBET-KÖRUT 41., gde sze oznanüvanya vu Vszej bodócsi domácsi i zvünejsnyi novinaj i kalendáraj za poszrejdnyo cejno vö dájo zostampati. Vecs kak 265 kalendárov vözaprtno namesztüvanye, krajinszki novin centrálni oznanüvni zlócs, vecs novin vözaprtna manipulácija. Lejpi katalógus novin, kejpni zaznámek kalendárov i vszáko raszvetlüvanye sze tim postenim oznanüvcom k senki posle. Mí dvorimo nasoj deci, ár nyuvo pridócse dosztakrát od mládi lejt sztoji. Poszebno na ono deco merkajmo, stera szo szlaba, itvána i vu rascsenyi zaosztányena. — Etak bozsno vövidócsoj, po betégi oszlablenoj deci zdrávje, mocs i próti sztojenyé dá právi Fellerov csuke jéterni oli (csukamájolaj). — Dober nászled dobijo z csuke jétemim olijom pri deci vu szlaboszti, blejdoszti, nekrvnoszti, od mozolov betezsnoj i szpodobni betegaj trpécsoj i odrascsene. Nadájajócsim materam vöszprobano szítoszt i mocs dávajócse. —- Zvünréda prijétno, árnemaszage i niksega bozsnoga zsmaja. 2 glazsa za 5 korón brezpostno posle Feller V. Jenő apotekárus Stubica, Nr, 120. (Zágrábmegye). Szpoznamo, ka med szküsenimi vérti poprejk nájbole te „Elsa“ branilni Fellerov práj sztvftrni dícsijo. Vértje poprejk glászijo, ka ete állattápport sztálno drzsijo domá, ár od nücanya nyega szo konyi hicnatni, hízsne sztvari zdrave, szvinyé debele, krave tak dobro mlejko dájo, kak száma szmetena, Csi nyim dájo vszáki dén notri med jelo,tó naprejpomore jednoszt, mocsi sztvári zsalodec, míski, vtisáva kaslánye i krcse, záto je vszakomi vérti nájbole potrejben. — 5 skatul kosta 5 K, 1 skatula coj k drűgomi blági szpakivano 1 K. Právi sze lejko zrendelüje pri FELLER V. JENO apotekári, Stubica, Nr. 120. (Zágrábm.). NEJ SZLOBODNO CSTETI! Friedrich i Springer szopótna fabrika cimentnoga blága i kamenina v SZENTGOTTHÁRDI (PÓLEK ZSELEZNICE) velko szkladárnico drzsi ti vszefelé CIMENTNI za hizse, preklite, gange, prejdnye hizse, kőnye i ceszte aszfaltejranye vszefelé i prílicsnoj velkoszti. Zgotávla sztebre za vráta i ploté, kolje za meje, grobni krízsov fundamente, sztüdencna pokrivala. Cejli sztüdencni sztejn betonejranye oprávi. Vrátne, plótne sztebre i sztube z kamla zgotovi. Cimentne ceví zgotovi vu kaksoj stécs velkoszti. Prejkvzeme i zgotovi vszefelé bodóese CIMENTNO DELO. KANÁRISE i vszefelé drügo za fále cejne nájbógse zgotovi. Plám i racsun vu krátkom csaszi dáta FRIEDRICH I SPRINGER FABRIKE LASZTNÍKA. Szkladistye szamo vu bogsi vöraj, zlátom i szrebrnom blági. Zseleznic vör razposíteo. Proszte moj velki cejnik, vecs, kak z 1000 kejpi, onoga ksenki i brezpostno dobite. Szrebrna vöra . . . K 6∙50 „ „ 3pokrivalom „ 9∙50 Prava tula z dupl. pokrivalom . . . „ 13∙— Ténke ocelne vöra . „ 6∙— Amerik. doblé zláte vöra „ 10∙— Goldin Roskop vöra . „ 4∙— Nikel Roskop vöra . „ 3∙— 14 k. zláta zsenszk, vöra „ 19∙— 14 k. zláta moska vöra „ 40∙— Szrebrna Omega Ia kak- soszt . „ 28∙— Szrebrna Schafthausen Ia „ 48∙— Obidvej z vidécsim tálom znotrejsnyim. Szrebrni lanc za vöro . K 2∙— 14 k. zláti lanc . . „ 20∙— 14 k. zláti prsztan . „ 4∙— Velika viszéca vöra(inga) „ 9∙50 Ménse vöre na sztenó „ 2∙40 Vekerca (büdilnica) vöra „ 2∙40 Vekerca, stera vnocsi szvetla . . . „ 3∙— 3 lejtno dobrosztojenìé! Za nedopádnyeno pejneze nazáj! Na 14 dni na probo, brezi kvára. Kiffmann A. Marburg 492. (Steiermark.) Najvékse fabricsno szkladístye vör, zlátoga i szrebrnoga blága. Velki cejnik, vecs kak 1000 kejpi ksenki i brezpostno. Sto doszta pejnez scsé prisparati, on naj .szamo te kűpi tkanyé za gvant, stof blágo, za pranyé plátno, za moske i deco gvant i za dezsgy pláscse, gda je cejnik dobo. Sto od Miklauc R. Laibach Nr. 26. stof i krátkoga odávanya blága vövóznoga szvejtnoga stacúna cejnik proszi, on ga ksenki dobi i zagvusno pri Miklauc firmi bode szvojo potrebócso kűpo, ár tu zaisztino z postenim i düsnim tálom, escse polek toga za fálo cejno bode vöobszlüzseni. Sztároga blága nema ete vövózni stacún nigdar, ár Miklauc szamo to nájbógse posle vu moski i zsenszke stofaj, belíni, strikanom gvanti i t. v. ár je nyegov cio, ka náj szvoje küpce dobro vöobszlűzsi i je szebi zadrzsi. Moskov i decé gvant sze gotov tüdi dobi kűpiti; pláscs za moske i zsenszke, kakse drűge firme za 20—25 koron odávajo, sze eti zse za 11.50 K dobijo. Nájbogsi 14 K. Decinszki doszta falejsi. Moski, zsenszke i dekline vszo potrebócse vu gvanti i belíni tii lejko zrendelüjejo, drzsécse, dobro biágo dobijo. Proszte cejnik od R. MIKLAUC LAIBACH Nr. 26. Z poszlányom te zadovolni i tó notriküpüvajocse meszto te drűgomi tüdi porácsali. Nega bógsega!! BENZIN i sziróvoga olija MOTORA mlatídni masínov, kak DIADAL. Pále cejne, lejke ráte za placsüvanye. Popuno poróstvo. Motorno opvrávlajócse vöfecsenyé ksenki — Proszte motorni cejnik. HERCZEG ARTUR BUDAPEST, VI/49, Lehel-utca 10. Szvejta glászni RUSTON PROKTOR i COMP. engliski sziróvoga olija motorov vözaprtni zavüpavnik. Fálo csehszko posztelszko pérje! 5 kil nóvo, dobro scsejszano, neprásno 9∙60 K, 5 kil bogse 12 K, 5 kil bejlo, méhko, scsejszano 18, 24 K, 5 kil sznejg bejlo, mélko pihe 30, 80, 42 K. Pihe : szívomi cejne pó kile 3∙60 K, bejlomi 5∙40 K, kak sznejg bejlomi 6, 6∙60 K. Gotove posztele! z erdecskasztim plátnom, dobro napunyene, 1 blazina ali 1 szpodnica 180 cm, dúga, 116 cm. sürka 10, 12, 15 i 18 K. 2 metra dúga 140 cm. sürka 13, 15, 18 i 21 K. 1 vankis 80 cm. dugi, 58 cm. siirki 3, 8.50 i 4 K. 90 cm. dugi, 70 sürki 4∙50 i 5∙50 K. Na zselejnye vu káksoj stécs velkoszt^ naprávímo. Z 3 tálov koszminszki matraci na edno poszteo 27 K, bogsi 33 k. Razposilanye brezpostno z povzétjom od 9 K vise. Posztelo blágo od 15 koron vise brezpostno i pakivanye ksenki. 1 ílanel pokróvec Okoli 190 cm. dugi, 140 cm. sürki strájfaszti 2 90 K, korinnatni 3∙60 K. 1 tigriska kozse doliprésztorna okoli 200 cm. duga, 125 cm. sürka 2∙40 K. 1 posztelni prt za pokrivanye z cünclcki, lejko sze peré, okóli 200 cm. dugi, 150 cm. sürki, bejli 2∙80, 3∙25 K, pofárbano 2∙50, 3∙05, 3∙30 K. Prt z plátna brezi sívanya, okóli 200 cm. dugi, 140 cm. surki 2∙20, 2∙40 K, 1 flanolprt pofarbani 2∙10 K. 1 szoldacski prt z plátna, nerasztogajócsi, ocsísztin steroplinom, okóli 2(X) cm. dugi, 140 cm. sürki 2∙75 K. Prázna zasita szpódnya blazina (inlett) nadale poplan po cejniki. Szoldacska óprava Ne vidócs sze vöodmení ali pejnezi dájo nazáj. Velki cejnik kama stécs ksenki i brezpostno. ARTUR W0LLNER, Lobes 699. Polek Pilsena, (Csehország). Keszno! Na persze ! Meni gli rávno edno takso bozsno vöro trbej kűpiti za dráge pejneze ! Dobro je tó tak, csi vszigdár szamo fálo iscsem, moja sztara mi je nazvejszto: „Ti János, nedaj szi nagúcsati, daj bole pár koron vecs za edno vöro, liki ona naj práva svajcarszka bode, te vszigdár vrejmeni prides!” Isztina je, od tisztoga vrejmena mao, kak eto za 3 korona vöro mam vu zsépi, nigda rano, nigda keszno pridem. Moj szoszid szi pred 10-timi lejti dao pripelati edno svajcarszko vöro, 15 koron dao za nyó i vu tej 10 lejtaj nyoj nej trbelo popravka, escse dneszdén dobro odi, kak pred 10-timi lejtmi i jasz szam pa v etom vrejmeni na fále bazárvöre szkoron trikrát telko dao vö. Escse dnesz mo proszo eden katalógus, cejnik od Suttnera, atresz nyegov szi gorizamerkam, eto je : Szvejtna razposilajócsa hizsa. H. Suttner Laibach, Nr. 310. (Krajna). Svajcarszke vöre szo nújbógse i nájbole zavüpavne. Sto etakso scsé, sto právi zlát ì szrebra blágo scsó kűpiti, náj proszi od ete zse dugo za dobro szpoznane firme eden cejnik, steroga vszaki ksenki i brezpostno dobi. Számna moja vörarszka fabrika vu Svájczi. Notri zamerkano branilo „IKO“. Nr. 410. Nickel-patent. Roskopf vöra, 36 vör ide . . . . . K 4∙10 Nr. 1. Nickel cilinder remont. vöra . . K 6∙— Nr. 719. Szrebrna remont, vöra .... K 7∙80 Nr. 723. Práva svajcarazka szrebrna, z cifraszte ciferplatom . . K 11∙70 Nr. 865. Nickelni lanc za vöro z viszácsom K1∙— Nr. 865. Szrebrni lanc za vdro, 80 gr.-ov zsmeten . . . . . K 4∙40 Nr. 851. 50 grammov zsmeten . . . K 6∙— Nr. 878. Doublé zlátim viszácsom . . K 7∙70 Nr. 1064. Moski prsztan, szrebra, pozlacs. K 2∙70 Nr. 1068. Zsenszkin prsztan . . . . . K 2∙40 Nr. 1056. Zarocseni prsztan szrebra . K —∙90 z nóvoga zláta K 2∙80 14 kar právi zlát K 7∙80 Nr. 3. Doublé-navüjnice K 1∙50, 1∙80, zlata K 3∙80 Nr. 3. Szvetla ankor-rem. Roskopf vöra z dupliskim pokrivalom K 7∙50 Nr. 3. Szrebrna vöra z dupliskim pokrivalom .... K 10∙75 Nr. 780. Szrebrna ankerrem. vöra, kak eti doli obrázaena . . K 17∙50 Razposílanye z povzctjom ali pejnez naprej notriposlenyi. Ka sze nedopádne, sze vöodmeni ali pejnezi nazáj dajo. Velko odebéranye vu lejpom velkom cejniki. Ne terte szi gláve nad onim, ka stera sztreja ta nájbógsa. Ta nájbógsa sztreja je toga zdásnyega cajta ta SKRILNATNA z ETERNIT-SKRILEO (ETERNITPALA) ár szo ETERNIT-SKRILE lejke, ETERNIT-SKRILE sze nemorejo sztrejti, ETERNIT-SKRILAM mraz neskódi, ETERNIT-SKRILE vihér nemore dolizlücsati, ETERNIT-SKRILE ognyi próti sztánejo, ETERNIT-SKRILAM nigdár nej trbej pop-ravka, z ETERNIT-SKRILAMI, da szo lejke, lejko pokrívamo tákse hrame, steri szo szlámov bili pokriti, brezi toga, kabi nam rust trbelo pokrepiti, ár szo ETERNIT-SKRILE lezsejse, kak szlamena sztreja. ETERNIT-SKRILE szo na pokrívanye CÉRKEV i TÖRMÖV te nájbógse. Pokrívanye z ETERN IT-SKRILAMI prejkvzeme Orbán Ignác i Tiváris v Szentgotthárdi.