GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XIX 10. NOVEMBER 1980 CENA 3 DIN Prevelika bera neupravičenih izostankov O slabi, marsikdaj celo kritično slabi udeležbi delegatov na najrazličnejših sestankih smo tudi v našem glasilu že nič-kolikokrat pisali, a očitno v prazno. Kajti še vedno sklicujemo sestanke, ki jih zaradi nesklepčnosti ne moremo izpeljati (na primer svet za informiranje) in imamo sestanke, na katerih komaj komaj sedi dovolj delegatov. Za nazornejši primer naše samoupravljalske neodgovornosti in neresnosti si natančneje poglejmo udeležbo na zborih občinske skupščine oziroma na zboru združenega dela. Na predzadnji seji 1. oktobra je brez opravičila izostalo 18 delegatov, pet se jih je za sejo opravičilo. Na zadnji seji zbora združenega dela 29. oktobra je prav tako manjkalo triindvajset delegatov. Dvajset brez opravičila: Donit, tozd Svit, Donit, tozd Trival, Stol, delovna skupnost skupnih služb, Delavska restavracija Stol, Svilanit, tozd Svila, Utok, delovna skupnost skupnih služb, Zarja, SGP Graditelj, Gradbinec, Alprem, Kočna, tozd Prodaja na debelo in DSSS, Kočna, tozd Trgovanje z neživilskimi proizvodi, Kočna, tozd Maloprodaja, delegat konference delegacij Pla-ninka, Golfturist, tozd Hoteli in žičnice in drugi, konference delegacij Elektro Ljubljana-okolica DE Kamnik, Stanovanjsko komunalno gospodarstvo in Komunalno podjetje, konference delegacij Izobraževalni center Rudolfa Maistra, strokovne službe SIS in drugi, delegat Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik in trije delegati skupnosti kmetov. Da nam bo udeležba na zboru združenega dela še bolj nazorna, poglejmo, kolikokrat so od lanskega aprila do letošnjega oktobra - v tem času je bilo štiriindvajset sej - neopravičeno izostali s seje delegati posameznih samoupravnih okolij. Delegati Stolovega tozda Kovinsko in tapecirano pohištvo imajo šest neopravičenih izostankov, Delavske restavracije Stol osem, prav toliko Utokov tozd Usnjarna, njihova delovna skupnost skupnih služb pa enajst. Delegati Zarje so brez opravičila manjkali trinajstkrat, Graditelja enajstkrat, Gradbinca petnajstkrat. Po neudeležbi prednjačijo delegati konference delegacij tozda Hoteli in žičnice, Planinka in drugi - manjkali so šestnajstkrat. Slaba je udeležba Kočne, saj imajo delegati njihovih treh tozdov skupaj dvaindvajset neopravičenih izostankov. Delegat konference delegacij Elektro Ljubljana-Okolica, DE Kamnik, SKG in drugi je manjkal sedemkrat, konferenca delegacij Zdravstveni dom, Lekarna, Delavski dom in drugi za sejo dvanajstkrat ni zagotovila delegata. Velik je še izostanek delegatov skupnosti kmetov, saj imajo na svojih treh delegatskih mestih kar triindvajset neopravičenih izostankov. Če naredimo kratek seštevek, ugotovimo, da je v tem obdobju - vanj še ni vključena zadnja seja - brez opravičila izostalo 19,3 odstotka delegatov. Številka je sama po sebi dovolj zgovorna, a hkrati grozljivo visoka, ko zbor združenega dela razpravlja in odloča o dokumentih, ki bodo kmalu za- tem postali sestavni del gospodarjenja v delovni organizaciji. Se potem lahko čudimo temu, da v delovnih organizacijah še vse prevečkrat vzroke za svoje težave iščejo izven tovarniškega dvorišča, če čakajo na pomoč od zunaj, ne da bi sami storili dovolj in ne nazadnje, če na sejah postavljajo delegatska vprašanja, ki zgovorno pojasnjujejo dejstvo, da se delegatski sistem v naši občini še spotika na luknjasti cesti. Ob vsem tem bi vsekakor veljalo razmišljati tudi o odgovornosti posameznikov, ki smo jim v delovnih okoljih zaupali pravico in dolžnost, da nas zastopajo pri sprejemanju pomembnih odločitev v delegatski skupščini. JANA TAŠKAR Obisk delegacije sindikatov Iz Karl-Marx-Stadta Osemindvajsetega oktobra je bila gost občinskega sindikalnega sveta delegacija Zveze svobodnih nemških sindikatov (FDGB) iz Karl-Marx-Stadta (NDR), ki že več let sodeluje z Medobčinskim svetom ZS ljubljanske regije. Gostom smo predstavili našo občino, delovanje delegatskega sistema in metode dela občinskega sveta ZS, nato pa smo skupaj obiskali »Svilanit«, kjer je bil po ogledu proizvodnje razgovor o družbenoekonomskem položaju delavca in njegovem vključevanju v odločanje o pogojih ustvarjanja dohodka, njegovega razporejanja ter delitev osebnih dohodkov. Izmenjanih je bilo tudi vrsto vprašanj in odgovorov s področja socialne varnosti delavcev, delovnih pogojev, odgovornosti in pravic delavcev, usmerjenega izobraževanja, o problematiki poslovanja v sedanjih razmerah, itd., pa tudi o sedanjih zunanjepolitičnih razmerah. Ob zaključku so bila izpostavljena nova spoznanja in tudi želje po nadaljnjem sodelovanju, saj se kljub različnim političnim sistemom lahko marsikaj drug od drugega naučimo. J. B. r Po mnenju večine poznavalcev političnega dogajanja v Zvezni republiki Nemčiji so bile pravkar končane nemške parlamentarne volitve ene izmed najburnejših v novejši zgodovini nemške državnosti. Po drugi strani pa hkrati dodajajo, da so volitve predstavljale dan, »ko je večina državljanov najbolj spornemu politiku ZRN onemogočila dostop do oblasti*. Vse te bolj ali manj pretehtane izjave so vendarle namenjene človeku, kije iz volitev izšel kot poraženec, a je že dolgo pred volitvami netil številne strasti. Franz Josef Strauss, predsedniški kandidat unije strank CSU-CDU, ek-stremni konzervativec in desničar, je namreč že dolgo pred odločilnim petim oktobrom temeljito »prerešetal« nemško politično dogajanje. Že pred in tudi po volitvah, kjer je dosedanja vladajoča koalicija socialno demokratskih strank SPD-FPD, na čelu s ga, ker je kot politik in tudi kot človek zdrsnil v globine, iz katerih mu ne bi nihče pripisoval ponovnega vzpona pred prag nerahločutne retorike sedanjim zveznim kanclerjem Helmutom Schmidtom zabeležila dokaj prepričljivo zmago, so številni sociologi, novinarji in verjetno tudi politiki skušal ugotoviti, zakaj pravzaprav Strauss, tako razburja in priteguje hkrati. Predvsem je po tej plati zanimiva Straussova življenjska oziroma politična pot. Zanimiva predvsem zaradi te- nemškega političnega Olimpa. Strauss je bil v času Ade-nauerjeve vladavine obrambni minister (1956 do 1962 leta) in je v teh letih sprožil več afer, kot jih je uspelo vsem ministrom v povojnem času. Tako je v znani aferi »Spiegel« nepooblaščen zahteval aretacijo glavnega urednika omenjega časopisa oziroma revije, prega- njal novinarje in nazadnje še lagal parlamentu. Moral je odstopiti, vendar se je ponovno vrnil na nemško politično sceno in tam doživel nekaj zaporednih udarcev: leta 1969 je državno krmilo prevzela koalicija socialnih demokratov, 1972 pa je popolnoma »pogorel« v prizadevanjih za preprečitev t. i. nemške vzhodne politike. Toda lanski julij je pomenil ponoven vzpon za Straussa, saj je postal (navkljub nekaterim nasprotovanjem in pomislekom znotraj svoje in koalicijske stranke) kandidat CSU-CDU. Navkljub vsem upanjem in prizadevanjem pa je človek nerahločutne politične retorike in gromovniških narodnostih gesel vendarle ostal praznih rok. Upati je, da za vedno. J. Kovačič Prvi sneg Čeprav nam prvi sneg ponuja svojevrstno zimsko idilo in prinaša našim najmlajšim neizmerno veselje, nam prinaša tudi dobršen del nevšečnosti in skrbi. Vendar so slednje nekateri dovolj zgodaj predvideli in se primerno oskrbeli z »obrambnimi pripomočki« proti snegu in mrazu. Kamniškega komunalnega podjetja letošnja dokaj zgodnja zima ni presenetila, saj so si zagotovili zadostne količine soli in peska za posipavanje cest. Težave bi tako utegnile nastopiti le pri daljšem sneženju zaradi pomanjkanja delavcev, zato morajo nekateri opravljati precej nadurnega dela. Vendar upamo, da se bodo naši »komunala« kljub nciiaterim neizbežnim težavam dobro izkazali. (Foto: M. JANČAR) Šport ni pogovor Minuli teden so se mladi košarkarji šolskega športnega društva Fran Albreht ob pomoči občinske zveze telesnokulturnih organizacij debelo uro pogovarjali s košarkarji ljubljanskega Slovana Francijem Vola-jem, Goranom Križnarjem in Rado Lorbekom ter njihovim trenerjem Janezom Drv ari če m. Spregovorili so o slovenski košarki, o delovnem utripu ekipe Slovana in o njihovih upih za uvrstitev, o Iskri-Olimpiji ter posebno pozornost namenili dobrim odnosom v košarkarski ekipi, ki je prav gotovo eden od temeljev za uspeh, čeprav je v športu vedno treba računati z zmagami in porazi. Pogovor je mlade ljubitelje košarke očitno navdušil, saj so si izkušnje svojih starejših kolegov iz Slovana pridno zapisovali, mnogi pa so si po pogovoru ogledali prijateljsko tekmo med ekipo Slovana in ekipo Kamnika, ki premočnim gostom ni bila kos in je izgubila z rezultatom 131:73. nffDSHA KNJIŽNI0& KAMNIK Od vsepovsod • Sprejet osnutek amandmajev k zvezni ustavi BEOGRAD - Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ so soglasno določili osnutek amandmajev k ustavi SFRJ. Tako bo sedem ustavnih dopolnil v javni razpravi do 10. februarja 1981. Pripombe in predloge iz javne razprave bodo sprejemale republike in pokrajini ter zvezna komisija za ustavna vprašanja. Ta komisija bo mesec dni po končani javni razpravi zveznemu zboru poročala o poteku razprave, hkrati pa predložila predlog ustavnih amandmajev. # Novo vodstvo in naloge mladih LJUBLJANA - Člani republiške konference ZSMS so na programsko volilni seji pregledali dosedanje delo, se dogovorili za najpomembnejše prihodnje naloge in hkrati izvoli novo predsedstvo te družbenopolitične organizacije. Za predsednika so ponovno izvolili Borisa Bavdka, za podpredsednika Bojana Finka in za sekretarja Roberta Černeta. # Manjša poraba bencina v Sloveniji LJUBLJANA - V letošnjem prvem polletju so jugoslovanske bencinske črpalke prodale 1,1 milijarde litrov bencina, kar je za 15 odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju. Najbolj se je lani prodaja bencina zmanjšala v Sloveniji, kjer so ga prodali 481 milijonov litrov, leto prej pa še 636 milijonov litrov. Čeprav je bila lani prodaja in tudi poraba bencina v Sloveniji še vedno precej večja kot v drugih republikah (ker je več avtomobilov), pa je Slovenija vendarle prihranila največ bencina. • čimprej uskladiti stališča republik in pokrajin BEOGRAD - Zaradi počasnega usklajevanja različnih predlogov in stališč republik ter pokrajin pri oblikovanju družbenega plana razvoja Jugoslavije v obdobju 1981-85 je že sedaj povsem jasno, da načrt ne bo sprejet letos. Prav zato so delegati v zboru republik in pokrajin poudarili, da je treba čimprej uskladiti vsa stališča pri vseh štirih dogovorih, ki sestavljajo plan družbenega razvoja Jugoslavije. Sprejeli so tudi predlog ZIS, da osnutek zvezne resolucije o razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu kar najhitreje pošljejo republiškim in pokrajinskim skupščinam, ki naj bi stališča o osnutku oblikovala do 5. decembra. • V Mariboru zaključili Borštnikovo srečanje MARIBOR - Tukaj so zaključili letošnje Borštnikovo srečanje, ki spada med najpomembnejše jugoslovanske gledališke festivale. V desetih dneh se je na festivalu zvrstilo 106 različnih gledaliških prireditev, ki jih je videlo več kot 30 tisoč ljudi. • Tudi znanost mora upoštevati družbene možnosti LJUBLJANA - Tudi v prihodnje bo znanost morala upoštevati družbene možnosti in zato se bo treba dogovoriti, kaj je smotrno raziskovati in kaj ne. Prav na osnovi takšnih izhodišč bodo morale raziskovalne institucije in razvojni oddelki iskati svoje možnosti in nadaljnje poti, so med drugim ugotovili na seji predsedstva CK ZKS v razpravi o znanstveno raziskovalni dejavnosti. • Nov predlog proračuna federacije BEOGRAD - Zvezni izvršni svet je oblikoval predlog rebalansa proračuna federacije, ki naj bi bil po novem za štiri milijarde dinarjev večji kot so sprva načrtovali. Tako naj bi za letošnji zvezni proračun zagotovili nekaj več kot 132 milijard dinarjev, delež Slovenije pa bo znašal 11,4 odstotka. Krajevne skupnosti razvrščene po razvitosti Krajevne skupnosti naše občine so bile že v smernicah družbenoekonomskega razvoja občine za prihodnje srednjeročno obdobje okvirno razvrščene po razvitosti. Zdaj je posebna delovna komisija na predlog izvršnega sveta pripravila merila za razvrstitev krajevnih skupnosti po razvitosti, jih dopolnila s statičnimi in drugimi podatki in tako oblikovala predlog o razvrstitvi, ki ga je že potrdil izvršni svet. Razvrstitev temelji na štirih kriterijih. Prvi je gospodarska razvitost krajevne skupnosti in si- cer da število zaposlenih ne presega 60 odstotkov povprečno zaposlenih v občini in da je več kot 70 odstotkov kmečkih gospodarstev, ki so oproščena plačevanja davka. Drugi kriterij je bilo zmanjšano število prebivalcev krajevne skupnosti v tem srednjeročnem obdobju. V tretjem kriteriju, ki zajema družbeni standard, je bilo upoštevano, da delež otrok, vključenih v vrtce, zaostaja za povprečjem v občini in da so objekti družbenega standarda oddaljeni več kot deset kilometrov. V zadnjem kriteriju. Uresničevanje planov krajevnih skupnosti Uresničevanje načrtov krajevnih skupnosti tudi v letošnjem prvem polletju ni povsem dosledno, saj je nekaj odstopanj tako pri prihodkih kot pri odhodkih. Med prihodki je bil krajevni samoprispevek uresničen 54 odstotno, prispevki delovnih organizacij za uresničevanje planov krajevnih skupnosti 59 odstotno, nekoliko večji so tudi nekateri drugi prihodki, na primer prispevki delovnih organizacij za določene namene. Za načrti pa zaostajajo združena sredstva občanov in samoupravnih interesnih dejavnosti. Tudi pri odhodkih je v prvem polletju nekaj zaostanka; ker pa v večini krajevnih skupnosti namenjajo sredstva za razvoj komunalne infrastrukture in ker te naloge skoraj po pravilu uresničijo v drugi polovici leta, najbrž ob koncu leta pri uresničevanju planov krajevnih skupnosti ne bo več odstopanj. O opravljenem delu v krajevnih skupnostih je na zadnji seji razpravljal tudi naš izvršni svet. V razpravi so posebej opozorili na pomanjkljivost oziroma napako, ki je povzročila napačno razporeditev sredstev krajevnega samoprispevka. S proračunom bodo ustrezno razporedili sredstva za krajevni skupnosti Kamnik in Duplica in sicer za vse letošnje leto. Ker je bilo med krajevnimi skupnostmi tudi več pripomb na račun razporejanja sredstev krajevnega samoprispevka, bodo ustrezne službe prihodnje leto dvakrat uskladile gibanje prebivalcev in razporejanje omenjenih sredstev. infrastrukturi in preskrbi, je upoštevano, da delež občinskih cest I. in II. reda s sodobnim cestiščem ne presega SO odstotkov povprečja v občini in ustreznost oziroma zadovoljivost ostalih in-frastrukturnih objektov (PTT, kanalizacija, prometna povezanost z občinskim središčem) in urejenost preskrbe v krajevni skupnosti. V prvo skupino, torej med razvite krajevne skupnosti, se tako uvrščajo tiste, ki ne izpolnjujejo nobenega od naštetih kriterijev. Te so Duplica, Kamnik, Križ, Moste, Nevlje, Podgorje in S marca. V drugi skupini so krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo enega od naštetih kriterijev. Med srednje razvite krajevne skupnosti so tako uvrščene Kamniška Bistrica, Mbttiik, Srednja vas, Šmartno, Tuhinj, Tunjice, Volčji potok, Godič. V tretjo skupino so uvrščene krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo šest ali sedem omenjenih kriterijev. Mednje, torej med manj razvite krajevne skupnosti so tako razvrščene Črna, Psa j novica", Spitalič, Vranja peč in po sklepu predsednikov krajevnih skupnosti tudi Scla, ki so na osnovi zbranih podatkov na meji med srednje in manj razvitimi. Razvrstitev krajevnih skupnosti po razvitosti bo upoštevana tudi v dogovoru o temeljih plana občine za prihodnje petletno obdobje. Tako bo z več argumenti okrepljena usmeritev o skladnejšem razvoju občine. Manj razvite krajevne skupnosti bodo posebne pozornosti deležne pri ukrepih za pospeševanje kmetijstva (premije, kompenzacije in podobno), j -j- Umrl je Karo 26. oktobra letos je umrl Jane/. Homar z Vrhpolja pri Kamniku, ki smo ga bolj poznali pod partizanskim imenom Karo. Na njegovo zadnjo pot smo ga izpred domače hiše spremili v torek, 28. oktobra. Bilo je toplo oktobrsko popoldne, ki pa se ga nismo mogli veseliti. Čeprav je živel skromno, skorajda neopazno, se ga bomo vedno spominjali, zato ni čudno, da ga je na zadnjo pot spremljala dolga reka ljudi. Bili so to borci, njegovi vojni tovariši. Prišli so od vsepovsod, da bi se še zadnjič poslovili od svojega prijatelja, ki jih je s šalami razveseljeval in jim vlival poguma tudi v najtežjih trenutkih. Na obrazu slehernega se je zrcalila žalost. Bil je borec - spomeni-čar, med prvimi je pogumno zgrabil za orožje in se uprl sovražniku. V tistih težkih dneh, ko je bilo mnogo lačnih ust, je vedno našel hrano za borce. O njegovih pogumnih dejanjih ne govore samo od-likovanja, tudi brez njih ga ne bomo pozabili. V žalnem sprevmlu so bili tudi mladi: v njihovih očeh jc bilo brati občudovanje in spoštovanje do tega moža. Spremljala ga jc četa vojakov, pevci pa so se z borbeno pesmijo poslovili od njega. Častna straža jc hodila ob lafeti s krsto, ki je bila prekrita z zastavo, pred njo so hodili borci s prapor ji in njegovimi odlikovanji. Zadnji pozdrav so mu poslali vojaki, ki so proti gozdovom, ki so se kopali v jesenskem soncu, izstrelili tri častne salve. MAJA KOROŠEC Programske seje krajevnih konferenc SZDL V začetku decembra bo programska seja občinske konference socialistične zveze. V pripravah na to sejo pa bodo po krajevnih skupnostih potekale programske seje krajevnih konferenc SZDL, na katerih bodo krajevne organizacije ocenile svoje delo in sprejele program dela za prihodnje. V mnogih okoljih, tako tudi v krajevni skupnosti Kamnik, bodo programske seje krajevnih konferenc socialistične zveze izkoristili tudi za razprave in dogovore o drugih aktualnih problemih. Poleg ocene in programa dela bo na programskih sejah krajevnih konferenc SZDL v krajevni skupnosti Kamnik osrednja pozornost namenjena razpravi o predlogu za preoblikovanje krajevne skupnosti. Že nekaj let tečejo v krajevni skupnosti Kamnik, pa tudi izven nje, razprave o njenem preoblikovanju, saj se zaradi njene velikosti in tudi raznolikosti problemov ob ne dovolj razvitem delegatskem sistemu v samoupravnih odnosih, pojavlja vrsta težav pri njenem delu. Oblikovan je bil predlog preoblikovanja, ki pa ni dobil podpore v javni razpravi. Na podlagi izkušenj te razprave, kakor tudi izhodišč, sprejetih v krajevnih organizacijah, je bil oblikovan koordinacijski odbor, ki je vodil, usmerjal in usklajeval delo. Koordinacijski odbor je najprej izdelal kriterije, na osnovi katerih naj bi preoblikovali krajevno skupnost. Ko so bili ti kriteriji na zborih občanov potrjeni, je koordinacijski odbor pripravil predlog preoblikovanja krajevne skupnosti Kamnik, ki bo predmet razprave na programskih sejah. Koordinacijski odbor predlaga, da se krajevna skupnost Kamnik razdeli na pet krajevnih skupnosti in sicer: Mekinje, Center, Novi trg, Perovo (vzhodno ob Kamniški Bistrici), med Ljubljansko cesto in Kamniško Bistrico ter zahodno od Ljubljanske ceste. Pri tem okvirnem predlogu je odprtih še vrsto vprašanj in dilem; na del teh naj bi odgovorile tudi razprave na programskih sejah. Dokončen s strokovnimi podatki ter z analizami opremljen predlog, bo potem obravnavan na zboru občanov. Poleg prostorskega preoblikc vanja je koordinacijski odbe posvetil precejšno pozornost tu< vsebinskemu oblikovanju. V W doče bodo morale krajevfl skupnosti veliko večjo skrb nt meniti razvijanju delegatskej sistema v samoupravnih odnosi znotraj krajevnih skupnosti, čl sar dosedaj, prezaposlene s k' munalno problematiko, niso st' rile. Na programskih sejah bo p leg tega pozornost namenjet tudi oblikovanju potrošnišk svetov, ki v krajevni skupno! Kamnik še niso zaživeli. Programske seje bodo v nek terih krajevnih organizacijah I cialistične zveze izkoristili tudi razreševanje kadrovskih zade saj je ponekod prav to en 0 vzrokov za slabše delo. Strnjen program V osnovni šoli Toma Brejca so vojaške starešine uspešno odgovarjale na zapletena vprašanja. Občinska organizacija zveze rezervnih vojaških starešin je skupaj z vsemi krajevnimi organizacijami strnila program vojaško strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja vseh svojih članov. Poleg predavanj, ki so bila že v zimskem času, so člani organizacije na orientacijsko taktičnem pohodu preverjali svoje znanje. Za tiste vojaške starešine, ki niso razporejeni v vojaške enote, so organizirali tudi streljanje in spoznavanje nekaterih novih vrst orožja. Kot vsako leto, so tudi letos pod vodstvom strokovnega odbora preverjali pridobljeno znanje svojih članov, ki bodo le dobro strokovno podkovani in politično organizirani zmožni uresničiti svoj prispevek k obrambi domovine. Na izpitih, udeležilo se jih je skoraj 90 odstotkov vseh članov, so ugotovili, da udeleženci dobro poznajo svoje veščine, ki so plod vztrajnega in tekočega izobraževanja. T.JANČAR ODDAM v najem prostor primeren za obrtno delavnico z večjim dvoriščem v ožjem središču Kamnika. Ponudbe pod »Dogovor« pošljite na uredništvo Kamniškega ob' čana, Kamnik, Tomšičeva 2. V TOREK, 28. oktobra, sem na Šutni našla žensko zapest' no uro. Oglasite se na tel. št. 832-378 po 20. uri. Člani ZRVS v Repovem kotu Preteklo nedeljo je krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Zaprice organizirala spominski pohod v Repov kot pod Kamniškim sedlom, kjer je poleti leta 1944 padel kurir Ivan Rohlek-Peter. Letošnji pohod, ki se ga iz leta v leto udeležuje večje število članov organizacije in mladine, je bil že peti po vrsti in je postal tradicionalen. Nič kaj primerno vreme, saj je bilo zelo hladno in vetrovno pa še sneg je pridno naletaval, je spremljalo več kot HO pohodni-kov, ki so zjutraj odšli iz Kamniške Bistrice v planine, da bi se poklonili kurirju Petru, ki je v težjih okoliščinah žrtvoval svoje življenje za našo svobodo. Ob plošči smo prižgali svečke in položili venec, zbranim pa je o borbi partizanov na Kamniškem spregovoril Mirko Podbevšek-I.ado, ki se je v naših krajih boril vse od prvega leta vstaje. V kulturnem programu so pod vodstvom pedagoginje Karle Osred-kar sodelovali dijaki iz osnovne šole Toma Brejca, ki kot gostje že vsa leta sodelujejo v pohodu. Spominskega pohoda v Repov kot se vsako leto udeležujejo tudi smučarski učitelji in vaditelji ter taborniki odreda »Bistriških gamsov«, ki vsako leto že pred prihodom glavnine zakurijo taborni ogenj. To pot pa smo s pomočjo tabornikov ob spodnji postaji tovorne žičnice na Kamniško sedlo pripravili tudi skromno malico in se zadovoljni dogovorili, da se prihodnje leto spet vodimo. T. JANČAR Sobo ali garsonjero, po možnosti s posebnim vhodom, nujno potrebuje urejena ženska. Ponudbe pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Kamnik, Tomšičeva 2 pod »Kamnik - dobra plačnica«. • Pred volitvami delegatov v Zavarovalni skupnosti Triglav Ocenimo izkušnje Ob poslušanju recitacij se je marsikomu zarosilo oko. (Foto: M. JANČAR) V začetku prihodnjega leta bo potekla štiriletna mandatna doba prvih delegatov v vseh organih upravljanja zavarovalne skupnosti Triglav. Ko smo vpeljali novo organiziranst pred leti, smo se v Območni zavarovalni skupnosti Ljubljana, kamor spada tudi kamniška občina, dogovorili, da bo potrebno še pred potekom mandatnega obdobja analizirati izkušnje in smotrnost sedanje organiziranosti območne zavarovalne skupnosti Ljubljana. Še posebno zaradi tega, ker ima ljubljanska območna skupnost poleg postojanke edina večje število istovrstnih temeljnih rizičnih skupnosti. Tako imamo na področju prometa pet temeljnih rizičnih skupnosti, za industrijo šest, za komunalne in družbene dejavnosti štiri, v osebnem zavarovanju pet, le v kmetijskem zavarovanju imamo eno rizično skupnost. Skupaj deluje torej na območju 12 občin 21 temeljnih rizičnih skupnosti. V te skupnosti prihajajo delegati iz občinskih konferenc delegatov, ki jih je v vsaki občini pet, za vsako področje zavarovanja ena. Občinske konference delegatov so se doslej sestale štirikrat, torej malo več kot enkrat letno. Vendar seje občinskih konferenc pogosto niso sklepčne. Delegati izostajajo brez opravičila, čeprav so to dolžnost prostovoljno prevzeli. Zato je pogosto onemogo- Novo predsedstvo mladine v Volčjem potoku Dosedanjega predsednika naše mladinske organizacije Riko Tomšič smo morali mladinci razbremeniti dolžnosti in funkcije predsednice, ker je dobila nove zadolžitve in mesto predsednika na OBČINSKI KONFERENCI. Ob tej priložnosti smo zamenjali tudi člane predsedstva in kritično ocenili dosedanje delovanje naših komisij. Predsedniki komisij so podali poročila o dosedanjem delu, o nalogah, ki so jih izvršili in ciljih, ki jih še čakajo. Najbolj uspešne so bile: komisija za šport, komisija za delovne akcije, ki je zadnje čase sicer popustila in komisija za kulturo. Športna komisija je organizirala vrsto prijateljskih tekem med zgornjim in spodnjim Volčjim potokom. Spodbujala je mladince k rekreaciji. Komisija za delovne akcije je imela eno najtežjih nalog in sicer mladincem vzbujati zavest, da jc delo, vloženo v partizanski bunker, častno in žuljev vredno.-Komisija za kulturo je skozi vse leto pripravljala proslave, ki so veliko prispevale k poživitvi kulturnega življenja vaščanov. Tudi ostale komisije so delo uspešno; zaključile oziroma ga bodo še naprej nadaljevale. Na volilno programsko konferenco smo mladinci povabili dva predstavnika iz občinske konference, sekretarja ZK Volčji potok in predsednika IO SZDL, vsi so se povabilu odzvali. Mladinci smo se sestanka številčno udeležili in tako znova dokazali, da smo pripravljeni delati. Zadnje čase delovanje naše organizacije stagnira. Temu je vzrok utrujenost in preobremenjenost mladih, ki so postali pasivni pri opravljanju svojih dolžnosti. Prišli smo do sklepa, da vsaka stvar v življenju niha in se dviga iz tal proti višini, doseže svoj vrh, nato pa zopet drsi. Mi mladi, polni vere v življenju in optimizma pa smo sklenili, da bomo napeli vse sile, da našo organizacijo, ki je bily pred leti prva v občinskem merilu, zopet dvignemo k vrhu. To je zaenkrat le obljuba in želja, toda upamo, da bo šlo vse po zastavljenih načrtih, saj mladi že kažemo svojo angažiranost in aktivnost na vseh področjih. V naših telesih je neka žilica, ki nas je ponovno aktivirala k delu in nas prebudila iz zasanjanosti. Na koncu lahko rečemo, da smo vendar veliko naredili in imamo tudi veliko pokazati. Partizanski bunker v Rudniku je priča naše volje in zainteresiranosti. Koliko časa smo žrtvovali 1 I. zboru Gorenjskih aktivistov tudi ne vedo vsi. Pesti nas le skrb za prostor. Sedaj imamo sestanke v privatnih sobah, lahko bi rekli, da se shajamo zaradi dobre volje vaščanov, ki nam darujejo prostor. Koliko časa se že mladi zbiramo pri Janku Škrjancu, ki nam vedno odstopi toplo in prijazno garažo. Cilj za v prihodnje nam je torej znan: zgraditi si prostor, ki bo resnično naš. VANJA KLADNIK ceno normalno delovanje teh samoupravnih teles, ki naj bi zagotovili kar najširšo delegatsko podlago za gospodarjenje s sredstvi v zavarovalni skupnosti. S podobnimi problemi se srečujejo tudi na zborih temeljnih rizičnih skupnosti. Doslej so bile sklepčne le seje izvršilnega odbora območne zavarovalne skupnosti Ljubljana, pa še tu so morale strokovne službe zagotavljati udeležbo s telefonskimi pozivi. Že teh nekaj podatkov kaže, da bo treba na tem področju nekaj spremeniti. Oceniti bo potrebno delo delegatov v občinskih konferencah in njihov odnos do prevzetih obveznosti. Obenem pa bo treba preučiti, ali ne kaže zmanjšati število temeljnih rizičnih skupnosti na nekaterih področjih zavarovanja. Seveda vse s ciljem, da bi dosegli večjo učinkovitost in hkrati tudi večjo racionalnost v delu teh samoupravnih teles. Razmisliti velja tudi o tem, kdo naj razpolaga z začasno prostimi sredstvi, ki se namenjajo tudi za investicijska posojila. Sedaj o teh sredstvih odloča izvršni odbor območne skupnosti. Skratka, preko občinskih konferenc delegatov bo treba zagotoviti večji vpliv pri odločanju o vseh najpomembnejših gospodarskih vprašanjih zavarovalne skupnosti. Sindikalne organizacije v TOZD in krajevne organizacije SZDL bodo morale bolj kot doslej spremljati in usmerjati aktivnost delegatov tudi na tem področju, saj gre na eni strani /a uveljavitev in dopolnitev sistema samoupravnega zavarovalstva, na drugi strani pa za razpolaganje z velikifni družbenimi sredstvi, o katerih mora čimbolj neposredno odločati delavec, ki jih je ustvaril. F. S. Vrtec pred novimi nalogami V predšolski vzgoji bodo v preteklem letu storjeni precejšnji premiki, saj prinaša novi zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok celovit vzgojni program, ki zajema otroke od 7. meseca do 7. leta starosti z vsemi organizacijskimi oblikami predšolske vzgoje (dnevno varstvo, pripravo otrok na vstop v šolo, program za otroke, ki niso vključeni v VVZ). Glavna dejavnost vzgojno varstvenih zavodov je torej vzgoja in varstvo predšolskih otrok, ki so vključeni v dnevno varstvo, zagotovljeni program, ki obsega-pripravo otrok na osnovno šolo in vzgoja ter varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. VVZ pa vključujejo v svoj program dela še ostale dejavnosti: družinsko varstvo (če so pogoji), organizacijo kulturnih prireditev, letovanj, zimo-vanj, izobraževalne dejavnosti za starše in še kaj. Prav zaradi uvajanja novega programa vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok letos nismo mogli sprejeti več novih otrok v kamniški vrtec (le toliko prostih mest, kolikor otrok je odšlo v malo šolo) saj moramo zadostiti zakonskim osnovam in normativom, ki zahtevajo notranjo razvrstitev in uskladitev otrok,« je na vprašanje, zakaj je bilo letos toliko prošenj za sprejem v vrtec zavrnjenih, odgovorila Antonija Urbančič, nova direktorica vrtca Antona Medveda. Antonija Urbančič, ravnateljica VVZ Antona Medveda Tovarišica Urbančičeva se je komaj pred dobrim mesecem spoprijela z delom in problemi v kamniškem vrtcu. Pred tem je bila vodja enote VVZ v Jaršah, ima pa tudi 19 let delovnih izkušenj kot vzgojiteljica. Čeprav je v razgovoru z njo čutiti izredno voljo in delovno zagnanost, marsičesa ne bo moč dodelati čez noč. Tega se tudi sama dobro zaveda, zato pričakuje vso pomoč in podporo strokovnih sodelavcev ter osnovnih organizacij v vrtcu. Samoupravljanje naj ne bi bilo le na papirju, temveč naj bi resnično postalo vodilni oblikovalec življenja in dela tudi v vzgojno varstvenih organizacijah. V kamniškem centralnem vrtcu in podružnicah je danes 573 predšolskih otrok ki so razporejeni v 30 oddelkov. Največ je otrok od 3. do 7. leta, kar v 23 oddelkih, v 6 dojenčkovih oddelkih so otroci do 3. leta, na Bakovniku pa je tudi oddelek za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. »V nekatere oddelke bi lahko sprejeli večje število otrok, kar bi bilo povsem v skladu s predpisanimi normativi, vendar nam to onemogoča precejšnja prostorska stiska in neustrezni prostori za vzgojno varstveno delo,« je med drugim povedala Antonija Urbančič. »Zasedenost oddelkov s strokovnimi delavci (vzgojiteljice, medicinske sestre) je zadovoljiva, le varuhinj nam primanjkuje. Pestijo nas pa tudi finančni problemi in neurejeni plačilni odnosi, saj so starši, ki zelo neredno plačujejo oskrbnino. To je tudi glavni vzrok, da naši delavci ne morejo dobiti višjih osebnih dohodkov, ki jim pripadajo v skladu z družbenim dogovorom. Prav gotovo je tako ravnanje vzrok za nezadovoljstvo delavcev, ki si kljub vsemu močno prizadevajo, da otroci v našem vrtcu ne bi bili za nič prikrajšani.« Oskrbnine starši povsod drugje plačujejo za tekoči mesec, kamniški vrtec pa starše svojih varovancev takorekoč kreditira, saj plačujejo oskrbnino za pretekli mesec in še to skrajno neredno. Ker so oskrbnine skoraj edini dohodek vrtcu in ker morajo račune za hrano ter ostale račune poravnati v 15 dneh, bo nerednemu plačevanju staršev prav gotovo treba čim prej narediti konec. Tudi sicer so si v vrtcu zastavili naloge skrajnega varčevanja. Vzgojno varstveni zavod bo tudi letos organizator male šole v zavodu, kjer bodo program izvajale vzgojiteljice, in na podružničnih šolah, kjer bodo pripravo vodili učitelji. Denar za to dejavnost je zagotovljen iz programa skupnosti otroške- ga varstva. V vrtcu je bilo tudi posvetovanje o izvajanju športne značke, ki jo organizira SITKS. Športna značka je del vzgojnega programa predšolskih otrok. Starši, vzgojitelji, še posebno pa otroci, so jo zelo dobro sprejeli in tudi izvajali, saj se je izkazala kot izredno koristna in zanimiva oblika vzgojnoizobraževalnega dela predšolskih in šolskih otrok. Še posebno radi gredo otroci na letovanje in zimovanje, od koder prinesejo domov polno vtisov na prijetna doživetja. Učitelji in vaditelji so preteklem zimovanju posneli celo zelo zanimiv film, ki bi ga ob priložnosti radi prikazali tudi staršem. Pohvalno je tudi, da ima kamniški vzgojno varstveni zavod dobre stike z obema osnovnima šolama. Najboljše je sodelovanje pri pripravi otrok za šolo, kjer strokovni delavci iz vrtca sodelujejo v komisijah za sprejem šolskih novincev. Rezultati so pokazali, da tako sodelovanje ni samo koristno, temveč nujno v procesu sodobnega vzgojno-izobraževalnega dela. MIRA JANČAR Otroci nekaterih podružnic kamniškega vrtca so prikrajšani za otroško igrišče. Več pozornosti zgodovini NOB Kulturni center Kamnik, ki je tudi izvajalec programa občinske kulturne skupnosti, je v zadnjih letih, kljub nespremenjenem številu zaposlenih strokovnjakov, nedvomno opravil veliko dela. Spomnimo se številnih dobro organiziranih kulturnih prireditev v jubilejnem letu Kamnika. Pa otvoritve novih galerijskih prostorov s stalno razstavo Maleše-vih del: naložbo so namreč v celoti, brez prekoračitev, izpeljali delavci Kulturnega centra, hkrati pa poskrbeli tudi za ustrezno dokumentacijo poklonjenih del (vseh je preko 2600) slikarja Mihe IVIaleša. Kljub temu pa tudi tu ne gre brez pomanjkljivosti, ki so jih natančno osvetlili na eni zadnjih sej našega izvršnega sveta, saj je ta na svoj dnevni red uvrstil tudi programsko usmeritev Kulturnega centra. Očitno je ena najbolj bolečih točk preskromna aktivnost pri ohranjanju dokumentov iz obdobja revolucionarnega in narodnoosvobodilnega boja naših narodov oziroma o dogodkih iz tega obdobja na območju naše občine. Ker Kulturni center nima strokovnjaka - zgodovinarja, so doslej uspevali na leto pripraviti le po eno razstavo iz tega obdobja. V prihodnje bo treba število takih razstav povečati, še zlasti prihodnje leto, ko mineva 40 let od začetka oborožene vstaje, ki se je na našem območju začela 27. julija, takrat sta padli tudi prvi žrtvi okupatorja Dominik Mlakar in Anton Miklavčič. Da bi delo pri zbiranju in ohranjanju dokumentov iz tega pomembnega obdobja naše preteklosti teklo nemoteno in brez prekinitev, bo Kulturni center moral dobiti • Pisali smo že o spremenjenem delovnem času v kamniški knjižnici, danes pa /a napotek vsem bralcem objavljamo delovni čas, ki ga je sprejel svet Kulturnega centra. Knjižnica bo torej od I. novembra dalje odprta takole: Oddelek za odrasle in pionirski oddelek: v ponedeljek in sredo od II. do 17. ure, v torek, četrtek in petek od 9. do 15. ure. Čitalnica: v ponedeljek in sredo od S. do 17. ure. v torek, četrtek in petek pa od 7. do 15. ure. V knjižnici se zavedamo, da s takim delovnim časom ne bomo zadovoljili vseh občanov oziroma bralcev, vendar še vnaprej pričakujemo njihovo naklonjenost. Kajti, čc bomo dobili dodatno knjižničarsko moč in ustreznejše prostore, bo tudi knjižnica odprta več ur na dan. S. Z. ustreznega strokovnjaka za to področje. O problemu delovnega časa v kamniški osrednji knjižnici smo pisali že v zanji številki Kamni- škega občana. Zaradi kadrovskih težav knjižnica ob sobotah ne bo več odprta, skrajšan je tudi popoldanski čas dela. Izvršni svet tri soglašal z odločitvijo sveta Kulturnega centra o spremenjenem delovnem času, zato bodo morali v prihodnje bolj razmišljati o tem, da bo zadoščeno bralcem, ne pa delavcem knjižnice. Sicer pa je ob tem treba pohvaliti prizadevanja, zaradi katerih se je naša občina po številu novih knjig na prebivalca že skoraj približala normativu UNESCA. 'S tem pa je povezana prostorska stiska knjižnice, ki naj bi jo reševali v prihodnjem petletnem obdobju, pri čemer se kol možnost za nove prostore ponuja sedanji zdravstveni dom. če bomo seveda gradili novega. Sicer pa je v programski usmeritvi Kulturnega centra zapisana vrsta nalog, od dograjevanja prostorov za čuvanje muzejskega gradiva, ureditve prostorov za mlade likovnike v novi galeriji do organizacije kulturnih prireditev, pa ne nazadnje skrbi za amatersko dejavnost, ki ji je že doslej Kulturni center s svojo pomočjo pripomogel do bogatejšega dela. Obetajo tudi plodncjše kulturno sodelovanje s pobratenimi občinami in že prihodnje leto naj bi ob našem občinskem prazniku pripravili likovno razstavo umetnikov iz ene od pobratenih občin. J. T. Olja in akvareli Dušana Lipovca Zamisel, ki se je porodila lani, da bi namreč v letošnjem in prihodnjem letu prikazali dela mlajših likovnih ustvarjalcev, ki so kakorkoli povezani s Kamnikom, se postopoma uresničuje. Želeli smo in želimo opozoriti na nastajajočo najmlajšo generacijo naših likovnikov in s tem vzbuditi kritično pozornost javnosti do njihovega dela in snovanja. Želimo vzpodbuditi razmišljanja o tem, kdo med njimi je talent, kdo dober risar, slikar, grafik, kdo izviren, svež, kdo iskatelj in ek-sperimentator. Eden takih, o katerem smo razmišljali prav te dni, je Dušan Lipovec. Na ogled nam je ponudil 20 svojih olj in 8 akvarelov iz zadnjih treh let. Lipovec se je v likovno dogajanje na Kamniškem vključil razmeroma mlad. Še kot študent ljubljanske Akademije za likovno umetnost je sodeloval pri ustanavljanju skupine likovnih nadobudnežev, ki si je nadela obetavno ime NOVA. Skupina je takrat imela namen, da s svojimi razstavami zbudi širše zanimanje javnosti v Kamniku za likovne manifestacije. Delovala je sicer kratek čas, komaj tri leta, pa je vendarle prispevala k temu, da je likovno življenje v mestu zaživelo in dobilo bolj organizirano podobo. Lipovec je tudi sicer v študijskih letih veliko razstavljal, sprva v študentskih galerijah in razstaviščih, kasneje pa tudi v ustanovah s strožjim izborom razstavljalcev. Večkrat se je v teh letih udeležil slikarske kolonije Ex Tempore v Piranu. Svoja platna je razpel tudi med delavci v tovarniških halah, obratih in v nekaterih javnih prostorih v Kamniku, Bovcu, Metliki, Sisku in Lendavi. Slikarskih veščin si je kot že rečeno, pridobil na ljubljanski ALU, kjer mu je bil profesor za slikanje slikar Andrej Jemec, ki je znan predvsem po svojem prizadevanju po čistem likovnem in barvnem izražanju. Poglejmo zdaj Lipovčevo dosedanjo likovno bero. Po prvih uspešnih in pozornosti vrednih grafičnih poskusih, ki pa zaradi pomanjkanja grafičnih pripomočkov niso obrodili nadaljnjih sadov, se je avtor v zadnjih treh letih posvetil oljnemu slikarstvu, začel pa je še s poskusi akvarela. V tem času je nastala serija urbanih krajin-vedut s pogledom na Kamnik, točneje na njegov del, nekdanje predmestje Šutno z zvonikom župne cerkve in Ber-gantovo goro v ozadju. Gre za povsem nov krajinski pogled, ki razkriva avtorjev izpovedni skorajda ekspresivni poudarek motivu. Bergantova gora kot velika temna in grozeča polkrožna gmota zlovešče čepi nad malimi poševnimi strehami starih hiš, edino vertikala zvonika se zaganja v spopad z njo. Ko transfor-mira naravne oblike in jih spreminja v simbole, oglate, trikotne, kvadratne in polkrožne oblike ter pogosto reducira slikovni prostor v ploskovite sestave temnih in svetlih površin ene barve, gradi svojo osebno vizijo videnega, pri tem pa si pomaga z novimi slikarskimi prijemi: sledovi potegnjenih potez s čopičem, sevanje podlagalne barve, naključni brizgi, grobo reliefno nanašanje barve itd. S takim strukturiranjem barvnih ploskev doseže slikar slikovite barvne učinke, ki dopuščajo gledalcu, da si jih po svoje razlaga. Vendar pa, ali ni naloga, ki si jo je zastavil Lipovec, kljub nekaterim mikavnostim motiva in izčrpnosti uporabe slikarskih sredstev, nekoliko preozka in ne dopušča nadaljnjega razvoja v svetu likovnih in izraznih sred- stev. Lipovcev ciklus šutenskih vedut v različnih dnevnih osvetljavah in letnih časih, sicer ne po načinu in tehniki slikanja, pač pa po pristopu, izrazu in dojemanju kaže na soočanje z impresionisti in njihovimi nazori. Impresionisti so ob različnih dnevnih časih, upoštevajoč učinke svetlobe in sence, opazovali barvne spremembe na površinah predmetov in tako dokazovali, da je slikarstvo predvsem svetloba in barva, ki ju umetnik prenese na platno tako, kakor ju vidi in ne kakor v resnici so. Sodeč po pregledu razstavljenih platen in akvarelov, se zdi, da so izrazne možnosti, tako vsebinske kot čisto slikarske v okviru predstavljenega motiva izčrpane in zato kaže ubrati najmanj dve poti: z radikalno analizo obdelave motiva doseči večje izčiščenje, ki bi utegnilo pripeljati do jasnejših simbolov in celo do uvedbe znakov ali pa iskati tematske osnove za sporočila, pri čemer naj se razvijajo tudi do zdaj dosežene slikarske kvalitete. BORUT ROVŠNIK Krajevna skupnost Kamnik in pevsko društvo »Lira« sta v goste povabila mešani pevski zbor Trsat iz Reke. Med krajevno skupnostjo Trsat in krajevno skupnostjo Kamnik obstojajo že več let prijateljske vezi v okviru pobratenih mest. Naši gostje bomo imeli celovečerni koncert v petek, dne 14. 11. 1980 ob 20. uri v veliki dvorani kina Dom Kamnik. Na sporedu bodo dela hrvaških in slovenskih skladateljev. Zbor vodi Tržačan, profesor Ivo ROŽIČ. q j Vesela Jesen v Stranjah V nedeljo, 26. oktobra je prišla jesen tudi v Stranje. Toda to ni bila navadna jesen, temveč »Vesela jesen«. Stranjska mladina se je z novim predsednikom OOZSMS Kamniška Bistrica prebudila v kulturnem življenju. Nekaj tednov nazaj se je naša mladinska organizacija izkazala v dobro pripravljenih »Igrah brez meja«. Sedaj so se okorajžili stari in mladi in se preizkusili v petju in igranju na razne instrumente. Popoldne ob 16. uri smo se natrpali v avlo osnovne šole Kamniškega bataljona, ki je bila za to prireditev kar premajhna. Ob vhodu so nam mladinci seveda zaračunali vstopnino in nam tudi dali glasovni listek. Torej je bila pevska prireditev tudi nagradna igra. Na listku jc bilo napisanih vseh 20 točk programa, ime izvajalca in naslov dela. Kar veselo je bilo pogledati na oder. Trobente so odigrale avizo in prireditev se je začela. Najprej sta nas pozdravila predsednik mladine Dominik Krt, ki je bil tudi glavni organizator in povezovalka Marinka Rozmanič. Zazvenele so nekatere že malo starejše, pa vendar še lepe melodije iz grl mladih stranjskih deklet, zapela je violina, oživele so ponekod že pozabljene, pa vendar zelo lepe citre, ni manjkalo harmonike, pa tudi trobente in kitare so se oglasile. Svojo pesmico je povedal tudi najmlajši izmed nastopajočih, komaj tri letni Marko Perne. Pevce je spremljal ansambel, ki ga vodi Krt Dominik. Ko so se zvrstile že vse točke, smo na glasovalnem listu obkrožili tri najboljše. Liste so mladinci pobrali, žirija jih je pregledala in preštela glasove. Med tem so iz dvorane prišli dobrovoljni občani, nam kakšno zapeli, zaigrali in kakšno veselo povedali. Napočil je trenutek, ko smo izvedeli, kdo je najboljši. Povezovalka Marinka je napovedala: tretjo nagrado občinstva dobi trobentač Janez. Krt —18 točk, za pesem »Moja pot-My way« Riharda Clyder- mana, drugo nagrado z 81 glasovi dobi ansambel bratov Krt za pesmi Sreča in Vesela polka. Dominik nam je povedal, da je pesem Sreča napisal iz veselja, ker je dobil štipendijo. In ostane nam še prva nagrada s I I I glasovi, ki jo je zaslužil mladi igralec citer Tomaž Plahutnik za pesem Francoska polka. Nagrajenci so dobili lepe knjižne nagrade, pa tudi ostali nastopajoči so dobili majhne nagrade za pogum, da so se udeležili te prireditve. Na koncu sc je predsednik OOZSMS Kamniška Bistrica Dominik Krt zahvalil vsem nastopajočim in ljudem, ki so prišli poslušati Veselo jesen '80, ravnatelju OŠ Kamniškega bataljona Janezu An-drijašiču, ki je omogočil Veselo jesen in dal na razpolago avlo, MIRA JELINČIČ Prva razstava Foto kino kluba Kamnik September je bil za člane Foto kino kluba zelo pomemben, saj so v času od 19. 9. do 26. 9. 1980 v dvorani nad kavarno Veronika pripravili prvo razstavo črno bele fotografije. Razstavili so 65 del, ki si jih je v enem tednu ogledalo točno 451 ljudi. Vsi ti so se o razstavi izrazili zelo pohvalno. Svoja dela je predstavilo dvanajst mladih avtorjev, selekcijo fotografij je opravil Oskar Ličen, predsednik za delo z mladino pri Foto kino zvezi Slovenije. Svoje mnenje o razstavi in o delu kluba je povedal tudi predsednik kluba Samuel Simšič: »Z uspehom razstave smo vsi člani izredno zadovoljni, saj je bilo na naši prvi klubski razstavi veliko obiskovalcev, ki so o razstavi v knjigi vtisov dali zelo ugodne ocene. Seveda niso samo pohvalne, včasih je vmes tudi nasvet ali graja, vendar jo z veseljem sprejmemo, če je objektivna. Pregovor pravi, da se na napakah veliko naučimo. Osebno sem zadovoljen, da nam je uspela taka velika akcija, to pa zato, ker delamo v zelo težkih, če ne že kar nemogočih pogojih. Svojo temnico imamo namreč v Šmartnem, ker v samem Kamniku za nas ni prostora. Prav sedaj potekajo dogovori s Šolskim centrom, ki bi nam lahko odstopil prostor, klub sam pa bi ga opremil. O fotografiji bi poučevali tudi dijake centra, vključili bi se v tečaj, ki ga pripravljamo. Tečaj bo tudi na obeh kamniških osnovnih šolah, saj je zelo pomembno, da dobimo člane že v osnovni šoli in ti bodo z leti pridobili rutino in znanje in klub bo tako lahko bolj kakovosten na področju fotografije. Lahko omenim, da smo podoben tečaj organizirali že spomladi v Šmartnem in prvi rezultat tečaja je že to, da so se nekateri udeleženci že predstavili s svojimi deli na prvi klubski razstavi. Klub bo v začetku novembra organiziral projekcijo diapozitivov Gorenjske, na katero so občani vabljeni v čimvečjem številu. O sami projekciji, o terminu, bomo občane obvestili s številnimi plakati po vseh oglasnih deskah. Ni kaj, člani Foto kino kluba so se resnično potrudili in zato jim lahko zaželimo veliko uspeha in veselja ob nadaljnem delu in z zaupanjem pričakujemo projekcijo diapozitivov Gorenjske, ki jo bodo mladi fotografi prav gotovo vzorno pripravili. Branko SPRUK Kultura in razvedrilo Število prebivalcev v naši krajevni skupnosti izredno hitro narašča in že presega tri tisoč. V naslednjih nekaj letih, ko bo soseska BS 6 zazidana, bo na Duplici - Bakovniku živelo približno pet tisoč prebivalcev. Da bi vsej tej množici lahko nudili kulturno razvedrilo in jih tudi čimveč pridobili za neposredno sodelovanje, se je komisija za kulturo pri koordinacijskem odboru socialistične zveze delovnega ljudstva Duplica-Bakovnik odločila, da vam predstavi možnosti za kulturno delovanje, kakršno danes imamo in kakršno imamo namen ustvariti v prihodnje. Na našem območju deluje že dolga leta Delavsko prosvetno društvo SVOBODA Duplica, katerega delo je, kot vsa podobna, podvrženo precejšnemu nihanju. Pred leti so zelo uspešno delovale dramska, pevska, izobraževalna in folklorna skupina, ki pa so iz različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov prenehale uspešno delati ali pa so sploh razpadle. Ves čas pa uspešno deluje šahovska sekcija, sedaj v okviru športnega društva VIRTUS. Posebej velja omeniti našo knjižnico, ki vsa leta uspešno dela in ima preko 3000 knjig. Knjige stalno dokupujemo in s tem se tudi povečuje izbor in kvaliteta. Finančna sredstva za potrebe DPD SVOBODA prispevata v glavnem DO STOL in KS DUPLICA. Prav bi bilo, da bi tudi druge delovne organizacije iz naše krajevne skupnosti prispevale sorazmerni delež. V Kulturnem domu, ki je last delovne organizacije »STOL«, so na razpolago vsi prostori za delovanje sekcij prosvetnega društva. Po daljšem premoru odrska dejavnost končno zopet oživlja. Predlanskim je mladinska dramska skupina, z veliko mero pugu-ma in prizadevanja, pripravila uprizoritev zelo zabavnega odrskega dela VEČNA LOVIŠČA. Lahko rečemo, da je bila kvaliteta, z ozirom na začetniške težave, na več kot zadovoljivi višini. Lani je dramska skupina SVOBODE s sodelovanjem folklorne skupine KAMNIŠKA BI- STRICA pripravila Linhartovo ŽUPANOVO MICKO, ki je vse gledalce močno navdušila. Letos smo začeli s pripravami za uprizoritev sodobne komedije GU-GALNIK. Ker smo prepričani, da je med krajani naše krajevne skupnosti dosti takih, ki čutijo veselje in potrebo po sodelovanju v raznih oblikah kulturnega delovanja, sklicujemo za ponedeljek, 24. novembra ob 19. uri v Kulturnem domu na Duplici, sestanek za vse, ki so pripravljeni del prostega časa posvetiti temu koristnemu namenu. Prosimo vas, da se tega razgovora udeležite, ter pomagate pri oblikovanju in pripravljanju kulturnega razvedrila za nas vse! DPD SVOBODA DUPLICA ( PRILOGA ZA DELEGATE ) ZASEDANJA ZBOROV REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Družbenopolitični zbor republiške skupščine bo zasedal 25. novembra. Obravnaval bo: - nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, -uveljavljanje nekaterih elementov političnega in družbenoekonomskega sistema v: - osnutku zakona o energetskem gospodarstvu, - osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, - predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, - predlogu za izdajo zakona o javnih cestah, - predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah - predlog zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, - poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o pripravi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, - osnutek družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 z globalno oceno izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 in osnovnimi problemi na prehodu v letu 1981, - osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, - osnutek družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1981-1985, - osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1981-1985 v letu 1981. Seji Zbora združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije bosta 24. novembra. Obravnavala bosta: - nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, - osnutek zakona o energetskem gospodarstvu, - osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, - predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, - predlog za izdajo zakona o javnih cestah, - predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, - pobudo za spremembo in dopolnitev 16. člena zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet, - predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem z informacijo o preskrbi s pitno vodo, - predlog zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. ZASEDALI SO ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE Družbenopolitični zbor skupščine občin se je sestal 27. oktobra, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa so imeli skupno sejo 29. oktobra. Z gradivom za seje so delegacije prejele besedilo osnutka amandmajev k Ustavi SR Slovenije z obrazložitvijo. Delegati so se strinjali z načelnimi usmeritvami ustavnih sprememb, ki se nanašajo na širše uveljavljanje kolektivnega dela, povečanje odgovornosti in nadaljnjo demokratizacijo družbenopolitičnih odnosov v naši družbi. Javno razpravo o ustavnih dopolnilih bo vodila Občinska konferenca SZDL, ki je na seji svojega predsedstva 15.10. že oblikovala koordinacijski odbor za ta vprašanja. Delegati so sprejeli predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi Krajevnega samoprispevka, s katerim so oprostili plačevanje samoprispevka občane, katerih pokojnina znaša manj kot 4.500 din. Pobudo komisije za kadrovske zadeve in izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu o začetku postopka za imenovanje samostojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja v občini Kamnik so delegati z zadovoljstvom sprejeli, saj bo le tako mogoče zagotoviti uresničevanje varstva družbene lastnine in utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega in političnega položaja delavcev v združenem delu. Delegati na predlog odlokov s področja obrambe in zaščite niso imeli pripomb. Sprejeli so tudi predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika ter območje Komenda-Moste. Niso pa se strinjali s predlogom o spremembi in dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik. Predlagatelj naj ponovno prouči problematiko odmikov med objekti in odmiki objektov od posestnih mej sosednjih zemljišč. Ko so obravnavali sprejem družbenega dogovora o izgranji in financiranju Muzeja ljudske revolucije, so se delegati sicer povsem strinjali, da je gradnja nujno potrebna, vendar pa so izrazili dvome, da to ne bi vplivalo na zvišanje prispevkov občin, zato so sprejem dogovora začasno odložili. Da bi uskladili procese dolgoročnega in srednjeročnega planiranja v občini z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, so delegati sprejeli predloga odlokov o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik in družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Na sejah so tudi imenovali tovarišico Bojano ŠKRK-GABRIJELČIČ za namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Savico LANC pa delegirali v svet Dijaškega doma v Kamniku kon delegatko SO Kamnik. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV DELEGATSKO VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ GG LJUBLJANA, PERUTNINA IN DRUGI Temeljni organizaciji združenega dela Perutnina povzroča velike težave pri prevozih tovorov iz Ljubljane zavijanje v levo z nove obvozne ceste. Odgovor Oddelka za notranje zadeve SO Kamnik Cestno prometna signalizacija in prometni režim na obvozni cesti sta urejena skladno z ugotovitvami in zahtevami komisije za tehnični pregled novozgrajenega prvega dela obvozne ceste in priključkov na cesto, ki je upoštevala zahtevo Republiškega komiteja za promet in zveze, da je ob odprtju obvozne ceste treba stari krak ceste porušiti, s prometnimi znaki pa jasno in nedvoumno označiti, da z nove obvozne ceste ni možno zavijanje na levo. Kljub ponovnemu predlogu prometne komisije pri SPV Skupščine občine Kamnik za rešitev tega vprašanja so predstavniki Republiškega komiteja vztrajali pri prvotni ureditvi križišča. Predlagamo, naj delegacija naslovi svojo zahtevo z utemeljitvijo na Republiški komite za promet in zveze, kar bo ponovno storila tudi prometna komisija pri Svetu za preventivo in vzgojo v prometu SO Kamnik. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KAMNIŠKA BISTRICA 1. Po kakšnem ključu se financirajo občinske ceste 1. reda med krajevno skupnostjo in komunalno skupnostjo? Odgovor Samoupravne komunalne skupnosti Kamnik Vzdrževanje občinskih cest 1. reda opravlja Komunalno podjetje Kamnik na osnovi letnega plana vzdrževanja cest, ki ga izdela strokovna služba podjetja, potrdi pa skupščina samoupravne komunalne skupnosti glede na razpoložljiva finančna sredstva. Komisija pri Izvršnem svetu Skupščine občine za kategorizacijo občinskih cest opravlja svoje delo skladno z odlokom, sprejetim na osnovi zakona o javnih cestah. Ker so finančna sredstva za vzdrževanje cest višjega reda premajhna, da bi lahko uresničevali vse tovrstne potrebe, mora komisija upoštevati predvsem pomembnost neke ceste glede na promet in nujne povezave posameznih krajev. Zato komisija ne more vedno upoštevati zahtev krajevnih skupnosti po prekategorizaciji cest v višji red, da bi si s tem zagotovile vzdrževanje cest. Zaradi pomanjkanja sredstev skupščina samoupravne komunalne skupnosti določi prioriteto vzdrževanja. 2. Zakaj komunalna skupnost asfaltira občinske ceste 2. reda, če niti ceste 1. reda gramozno in mostovno niso urejene, kot na primer cesta v Bistričico? Odgovor Samoupravne komunalne skupnosti Da bi izboljšala vzdrževanje občinskih cest, je skupščina samoupravne komunalne skupnosti v letošnjem letu začela združevati sredstva s kiajcv-nimi skupnostmi. V ta program je vključila tudi pomembnejše ceste 2. reda. Sredstva so združevali tako, da je komunalna skupnost pripravila potrebno tehnično dokumentacijo za najetje kredita pri Stanovanjski komunalni banki. Krajevna skupnost je morala zagotoviti sredstva za polog za najetje posojila, katerega je najela samoupravna komunalna skupnost in prevzela tudi obveznost odplačevanja najetega kredita. Vsi sklenjeni dogovori so bili s strani samoupravne komunalne skupnosti uresničeni, če so krajevne skupnosti izpolnile svoj del nalog. 1. oktobra 1980 je banka sprejela omejitve v zvezi s kreditiranjem naložb in od takrat združevanje sredstev za te namene ni bilo več mogoče. Kljub omenjenim težavam je izvršili odbor skupnosti sklenil, da bo začel z ureditvijo mostu v Bistričici še v letošnjem letu, po možnosti z najetjem kratkoročnega kredita. Odgovore na druga vprašanja, ki so jih delegacije postavile na zadnji seji Občinske skupščine, so upravni organi občinske skupščine posredovali pristojnim organizacijam združenega dela. ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE BODO NA NOVEMBRSKEM SKUPNEM ZASEDANJU PREDVIDOMA OBRAVNAVALI 1. Analizo uresničevanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 2. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobjel981-1985 3. Osnutek družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1981-1985 4. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1981 5. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letu 1981 6. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980 7. Osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981 8. Obravnava predloga odloka o spremembi in doponitvi odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbenega zemljišča v občini Kamnik 9. Kadrovske zadeve 10. Delegatska vprašanja Gradivo od 1. do 7. točke dnevnega reda zasedanja skupščien bo objavljeno v posebni številki Kamniškega občana. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Seja skupščine skupnosti je bila 20. 10. 1980. Delegati so obravnavali pritožbe in sklep o razdelitvi solidarnostnih stanovanj ter na razdelitev sredstev za stanovanjska posojila za nakup stanovanj, gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš. Podprli so stališče odbora skupnosti, da bi pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj z liste upravičencev izločili tiste, ki so se nasilno vselili ter da bi prihodnje ne bodo več reševali stanovanjskih problemov stanovalcev tistih stanovanj, iz katerih so prejšnjim stanovalcem že rešili stnovanjski problem. Le tako naj bi pretrgali verigo ponavljajočih se posameznikov in družin v za kulturno bivanje povsem neprimerna stanovanja. Pritožb na razdelitev sredstev za stanovanjska posojila za revitalizacijo starega mestnega jedra Kamnika ni bilo. Samoupravna stanovanjska skupnost je v srednjeročnem obdobju, ki se letos izteka, načrtovala izgradnjo 922 stanovanj: 642 družbenih stanovanj in 280 stanovanj. Delegati so ugodno ocenili uresničitev plana, saj je bil ta presežen. Sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o osnovah plana stanovanjske graditve za prihodnje srednjeročno obdobje, s katerim načrtujejo gradnjo 1080 družbenih stanovanj, 200 zasebnih gradenj v okviru stanovanjske zadurge in 200 drugih zasebnih gradenj. Od tega bomo v občini zgradili v letu 1981 154 stanovanj: 61 stanovanj iz sredstev solidarnosti, 30 najemnih in in 63 etažnih stanovanj. Poleg tega bo zgrajenih 40 stanovanj v okviru zasebne gradnje. Pri tem bomo posebno pozornost namenili varstvu človekovega okolja ter uresničevanju ukrepov s splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Izredno pomembno je tudi,_da bomo v kamniški občini do leta 1985 postopno uveljavili ekonomske stanarine in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Delegati so menili, da bo v planskem aktu treba upoštevati tudi to, da bo reševanje stanovanjskih problemov mladih družin po sprejetju zakona o stanovanjskem gospodarstvu prešlo v pristojnost delovnih organizacij, zato bodo le-te potrebovale več finančnih sredstev kot doslej. Brez pripomb so delegati sprejeli Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih. Na osnovi mnenja Republiškega komiteja za zakonodajo, da ni ovir, da mlade družine odkupujejo stanovanja, zgrajena s sredstvi družbene pomoči, na katerih so za določen čas pridobile stanovanjsko pravico, so delegati sklenili to omogočiti tudi mladim družinam v Kamniku. Seveda je pri tem treba upoštevati določila Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki med drugim pravi: 1. Stanovanje mora biti odprodano na javni dražbi ali potom pismenih ponudb za nakup stanovanj; 2. Izklicna cena stanovanja mora biti valorizirana na dan prodaje; 3. Pogoji za javno dražbo oziroma pismene ponudbe morajo vsebovati; - da mora kupec položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene, - da ne sme osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit biti nižji od 25% izklicne cene ter da mora biti plačan v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila na nenamenskih prostih bančnih sredstvih), - da pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti začetek odplačevanja kredita odložen in da ne sme biti odplačilna doba daljša od 25 let, obrestna mera pa nižja od 2% - začetek odplačevanja posojila za dobo 3 let se lahko odloži kupcu, čigar OD ne presega povprečnega OD v republiki ali če izpolnjuje predpisane pogoje za družbeno pomoč mladim družinam v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS 50/72), - pri določanju odplačilne dobe in obrestne mere mora prodajalec paziti, da mesečna anuiteta ni nižja od mesečne stanarine, - denarna sredstva, pridobljena s prodajo, se lahko koristijo le za graditev stanovanj v družbeni lastnini. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Ko so delegati skupščine te interesne skupnosti - zbrali so se na skupnem zasedanju obeh zborov 29. oktobra, dajali soglasje k statutu Doma upokojencev, so se dogovorili, da bo le-ta postal veljaven šele takrat, ko ga bodo predlagatelji dopolnili predvsem v dveh bistvenih zadevah. Zagotoviti je namreč treba sodelovanje oskrbovancev doma v svetu zavoda in (v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu) pri sprejemanju novih oskrbovancev v dom. Občinska skupnost socialnega skrbstva je imela v prvih šestih mesecih tega leta 5.632.000 din prihodkov, odhodkov pa 5.096.000 dinarjev. Delegati so realizacijo finančnega načrta skupnosti sprejeli s pripombo, naj bo v prihodnje dopolnjena s podrobno obrazložitvijo. Umestna je bila pripomba delegatov, da skupščina sprejema samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za leto 1980 med ustanovitelji in strokovno službo ter program dela in nalog za leto 1980 šele ob koncu leta. Seje skupščine bi morali sklicevati pogosteje, čeprav s krajšimi dnevnimi redi. Na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik za obdobje 1981-1985 delegati niso imeli pripomb. Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva je na seji 18. 2. 1980 določila najmanjšo višino družbene denarna pomoči kot edini vir preživljanja v letu 1980 in povprečno višino pomoči kot dopolnilnega vira. Glede na hitro rast cen, s tem pa tudi življenjskih stroškov, ki bistveno vplivajo na življenjsko raven upravičencev teh pomoči, je potrebno valorizirati družbene denarne pomoči in tako zaščititi standard najbolj ogroženih kategorij prebivalstva. Zato sta zbora skupščine sklenila zvišati višino družbene denarne pomoči kot edinega vira preživljanja od 1. 8. 1980 dalje na najmanj 2.172 din mesečno. Pomoč kot dopolnilni vir pa naj se poveča od 15 do 20%. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o izvajanju predzakonskega in zakonskega svetovanja slušno prizadetim osebam so delegati pooblastili Zvezo slušno prizadetih Slovenije za izvajanje tovrstne pomoči slušno prizadetim. Ker je delegatu, ki ga je skupščina skupnosti imenovala v svet Dijaškega doma 27. julija Kamnik, potekla mandatna doba, so za novo delegatko v isti organ imenovali Natašo BREŠNIK. \ SKUPŠČINA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KAMNIK 1. Samoupravni sporazum o solidarnostnih sredstvih za izvajanje zago- tovljenega programa v letu 1980 2. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otro- škega varstva občine Kamnik za obdobje 1981-1985 3. Samoupravni sporazum o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 4. Analizo gospodarjenja skupnosti otroškega varstva - realizacijo fi- nančnega načrta po stanju 30. 9. 1980 5. Poročilo o zaključku investicije otroški vrtec Komenda in sklep o prenosu pravice uporabe in razpolaganja 6. Predlog za zvišanje ekonomske cene storitev v vzgojnovarstvenih organizacijah 7. Samoupravni sporazum o izvajanju pravic do porodniškega dopusta 8. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Slo- venije 9. Statut skupnosti otroškega varstva Slovenije Pol stoletja na kamniški tržnici ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA SVETLINA se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, sestram in strežnemu osebju nevrološke klinike in oddelka za nevrokirurgijo v Kliničnem centru za vso skrb in nego v času njegove bolezni ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in zadnje slovo. Posebno zahvalo smo dolžni predstavnikom Krajevne skupnosti Podgorje, Zveze borcev NOV Kamnik in tovarne »Stol« za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za pesmi slovesa in duhovniku za opravljeni obred. Žena Angela in hčerki Milena in Jožica v imenu sorodstva TEČAJ ZA VOZNIKE OSEBNIH AVTOMOBILOV, MOTORNIH KOLES IN TRAKTORJEV »AVTO MOTO DRUŠTVO« - KAMNIK organizira dva tečaja o prometnih predpisih; prvega v Kamniku - Trg svobode 6 in drugega v Komendi. Pričetek obeh tečajev bo 20. 11. 1980. Prijave sprejemamo v pisarni AMD Kamnik, Trg svobode 6. Informacije dobite v društveni pisarni ali po telefonu 831-320. »ETA« ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje 2 snažilki za opravljanje delovne naloge - čiščenje proizvodnih in pisarniških prostorov. Osebni dohodek je 6.000 din. Upokojenci obiskali Prago PERUTNINA Zalog n. sub. o. Zalog Agrokombinatska 84 Ljubljana Polje Komisija za delovna razmerja TOZD Reja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. oskrba perutnine za farmo Repnje pri Vodicah 2. oskrba perutnine za farmo Potok pri Komendi Pogoji: osnovna šola 3 mesece delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca. Osebni dohodek je približno 7.500,00 dinarjev. Ponudbe pošljite na naslov Perutnina Zalog, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ZAHVALA Ob izgubi naše mame CECILIJE REMS roj. NOGRAŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Staretu in dr. Dopliharju za nesebično pomoč « sin in hčere z družinami Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta n. sol. o. VTOZD ZA ŽIVINOREJO o. sub. o. Grobi je 3 61230 DOMŽALE Komisija za delovna razmerja VTOZD za živinorejo objavlja prosta dela in naloge OSKRBOVALCA PERUTNINE na obratu Križ - dva delavca Od kandidatov pričakujemo, da imajo veselje do dela z živalmi. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku. Poskusno delo traja 90 dni. Nudimo enodružinsko stanovanje na obratu. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave na naslov: VTOZD za živinorejo, Groblje 3, v 15 dneh od dneva objave. DO DONIT - MEDVODE n.sol.o. TOZD SVIT KAMNIK Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KV STRUGARJA Pogoj: - 3 letna poklicna šola, - 2-3 leta delovnih izkušenj, - odslužen vojaški rok Osebni dohodek okrog 8.500,00 din oz. po učinku. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Donit, TOZD Svit, Kamnik, Žebljarska pot 5. V današnjem prispevku vam bom pedstavil Heleno Pančuf, rojeno Kališnik. Stanuje v Mekinjah pri Kamniku in je že od leta 1927 poročena z mekinjskim vrtnarjem Jakobom Pančurjem. »Vrtnarjeva mama,« kot jo kličejo domači iti sosedje, pa tudi vsi drugi, ki jo poznajo s tržnice, jc bila rojena 23. 8. 1900 v Godi-ču številka 11. Poročila se je z vrtnarjem Pančurjem, ki jc imel tedaj v najemu vrtnarijo Prašni-karjeve graščine v Mekinjah. Kasneje si je postavil svojo hišo in uredil svoj vrt na današnji Cankarjevi cesti v Mekinjah. Preneha j mo z uvodom in raje začnimo s pogovorom: Vrtnarjeva mama se je rada oblekla tudi v narodno nošo Kdaj ste začeli prodajati na kamniški tržnici in kje jc bila včasih ta tržnica'.' Na trgu sem začela prodajati še istega leta, ko sem se poročila. Prodajali smo na današnji avtobusni postaji, za vodnjakom, kjer je danes spomenik. Na tem prostoru smo prodajali samo na tržne dni, ob torkih. Drugače pa smo imeli postavljene »štante« vse od pošte pa do Hvaletove hiše (današnji Malešev muzej). Danes vam pripeljejo blago na tržnico z avtomobilom, kako pa ste ga vozili včasih? Robo sem na trg vozila z vozičkom, ki se je imenoval »zaprav-Ijivček«. To jc bil voz na vzmeti, zato da se rože na cesti niso prevrnile. Saj včasih ni bilo asfalta, Smrti STANISLAV FLERIN, star 52 let, kmet iz Sela pri Ihanu, št. 1; FRANČIŠKA BURNIK, stara 84 let, preužitkarica iz SUHA-DOL, št. 41; IVANA PETEK, stara 83 let, star. upok. iz KRIŽA, št. 5; ALOJZIJ PLEVEL, star 78 let, oseb. upok, iz MLAKE, št. 40. SEMEJA Frančiška, družinska upokojenka iz Duplice, Ljubljanska 26, stara 89, let TURK Martin, osebni upokojenec iz Kamnika, Klavčičeva 4, star 66 let LUNDER Leopoldina, družinska upokojenka iz Kamnika, Kovinarska 7 'a, stara 51 let KARBA Rudolf, osebni upokojenec iz Kamnika, Župančičeva 5, star 66 let ROZMAN Jožefa, preužitkarica iz Kamnika, Kovinarska 19, stara 95 let REMS Cecilija, družinska upokojenka iz. Kamnika, Josipa Ogrinca 6, stara 81 let MAZOVEC Uršula, družinska upokojenka iz Kamnika, Kovinarska 24, stara 81 let HRIBAR Ivana, osebna upokojenka iz Kamnika, Novi trg 15, stara 83 let lukenj pa tudi ni bilo malo. Nisem pa v tem »zapravljivčku« vozila samo rože, saj smo prodajali tudi zelenjavo, sadje in kislo zelje, glavno prodajno blago pa so bile vseeno rože. Gojili smo jih na podoben način kot danes, saj smo imeli že v obdobju prcil vbjno tople grede. Kakšna je bila takrat konkurenca na trgu in kdo vse je kupoval od vas? V Kamniku sta bila še dva vrtnarja in dve vrtnariji: pri I.apo-vih ter pri Fleretovih. Ta dva vrtnarja nista prodajala na tržnici, ker sta imela svoji trgovini. Tako na tržnici nismo imeli nobene konkurence. Od nas so večinoma kupovali kamniški meščani, nekateri kamniški trgovci: Albreht, Skala, Petek, so kupovali pri nas, ker smo tudi mi pri njih. Nismo pa prodajali samo na kamniški tržnici. Naše blago smo vozili tudi v Kranj in Tržič. Na teh poteh sem doživela mnogo težkih trenutkov. Za prvega maja 1935 sta se nam žc v Mekinjah zvrnila dva vozova krasnih rož. S »kšeftom« tega dne ni bilo nič. Nekoč se mi jc spotaknil konj, voz se je ponovno zvrnil. Veliko je bilo takih in podobnih trenutkov, lepih in neprijetnih, veselih in žalostnih. Kakšno je bilo vzdušje na tržnici med vojno in po njej? Tudi med vojsko sem prodajala. Šc dobro se spominjam, da so mc Nemci učili, kako se v nemškem jeziku reče zelje. Obdolžili so me tudi, da jim ne vagam točno. Zdi se mi, da zadnji dve leti vojne nisem hodila na trg. Po vojni pa so zgradili novo tržnico na mestu, kjer stoji še danes. Kot sam vidiš, sem še vedno tukaj in upam, da bom kakšno leto še lahko prodajala. Z »vrtnarjevo« mamo sc jc bilo prijetno pogovarjati. Kljub svojim osemdesetim letom je še vedno govorila zelo zbrano. Kdor pa si želi videti najstarejšo trgovko po stažu, v Kamniku, naj stopi na tržnico ter poišče »vrtnarjevo mamo«. Ne bo je videl žalostne in otožne, ampak bo med rožami zagledal njen obraz, vedno vesel in nasmejan. SAŠ DOLINŠEK VIDIC Franc, osebni upokojenec iz Nevelj 32, star 85 let SMEŠNJAVEC Slavko, gradbeni delavec iz Sp. Palovč 11, star 58 let ŠAREČ Frančišek, kmet iz Šmarce 62, star 84 let URŠIČ Ivana, delavka iz Volčjega potoka 24, stara 49 let Poroke PLESNIK Jože, kuhar iz Po-dvolovljeka in OSOLNIK Nežka, miličnica iz Poljane ROT Milan, varilec iz Kamnika in KAPUS Ana, delavka iz Zg. Motnika ZARNIK Stanislav, mesar iz Suhadol in OCEPEK Stanislava, prodajalka iz Križa GOLOB Janez, delavec v skladišču iz Gozda in ZARNIK Marjeta, delavka iz Most pri Komendi TIČ Ivan, . kola s Taborom so dobili v Sežani brez borbe, ker domača ekipa ni prišla na igrišče. V 10. kolu so doma prepričljivo odpravili mladinec Litije s 5:0 (2:0), kljub temu, da od treh enajstmetrovk niso Vugrinee, Frieelj in Jurišič realizirali niti ene. Na težkem igrišču so Kamničani vseskozi prevladovali. Gostje so samo trikrat iz prostih strelov ogrozili kamniškega vratarja, na drugi strani pa so domačini zamudili še več ugodnih priložnosti. Strelci Frieelj 2. Bekrie in Jurišič 1, en zadetek pa so dosegli I.itijeani sami. Na lestvici so se Kamničani še bolj utrdili na prvem mestu. Po desetih kolih so zbrali 1') točk in dosegli razliko v golih 45:8. Smajo Berkič ostaja z 18 zadetki še naprej najučinkovitejši strelec v ligi. Dobre igre počasi privabljajo tudi na mladinske tekme v Kamniku vedno več gledalcev, kljub temu, da igrajo člani v istem času na Duplici in kljub temu, da »po pravilih« članske tekme bolj vlečejo. Mnogokrat neupravičeno. SIVI Na prvem letošnjem šahovskem prvenstvu za prvaka ŠŠD v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je tekmovalo rekordno število šahistov. Zato so se tekmovalci razdelili v tri skupine. V finalni skupini so se pomerili najboljši iz vsake skupine. Najbolj se je izkazal Obolnar in zasluženo osvojil prvo mesto. Rezultati: 1. skupina: 1. Horvat - 4 točke; 2. Zupančič - 4 točke; 3. Cvek - 3 točke; 4. Košmrlj - 2 točki; 5. Gotar - 1 točka; 6. Klemenčič A. - 1 točka. 2. skupina: 1. Klemenčič M. - 5 točk; 2. Vukadin - 4 točke; 3. Srečnik - 3 točke; 4. Pečavič - 1 1 '2 točke; 5. Jakovljevič - 1 točka; 6. Kišek - 1 '2 točke 3. skupina: I. Obolnar - 4 točke; 2. Kolmanc - 4 točke; 3. Jurkovič - 4 točke; 4. Horozovič - 2 točki; 5. Flor-jančič - 1 točka; 6. Štrajhar - 0 točk Finalna skupina: L Obolnar, 2. Klemenčič M., 3. Horvat. IVICA VUKADIN met diska: 2 Marjana Lavrin (srebrna medalja) met krogle: 4. Marjana Lavrin met kopja: 4. Marjana Lavrin, sprint na 60 m: 2. Marjana Lavrin V nekaterih disciplinah niso podelili medalj zaradi slabe udeležbe. IVICA VUKADIN TABORNIŠKE NOVICE__ Delovni program za letošnje leto V novem šolskem in seveda »taborniškem« letu je treba sestaviti program dela za vse leto. Ta vključuje poleg rednih sestankov tudi akcije, pohode, izlete, ki so lahko tradicionalni ali pa jih sami organiziramo. Program jc treba sestaviti najprej za posamezni letni čas, nato pa šc za vsak mesec posebej. Delovni program jc različen glede na starost tabornikov; tako imajo »medvedki« in »čebelice« lah-kotnejši program kot TT. »Medvedki« in »čebelice« bodo pozimi prepevali, sc sankali, smučali in se igrali najrazličnejše taborniške igre. Taborniki pa bodo imeli težje naloge. Pripraviti morajo zimsko orientacijsko tekmovanje, obdelati Zgodovino taborniš-tva in zgodovino NOB, organizirati smučarsko tekmovanje in večdnevno zimovanjc na Veliki planini, itd. V letošnjem letu nas čaka veliko dela, katerega bomo z vestnim delom in prizadevnimi taborniki z lahkoto opravili. SABINA BARAKOVIČ Pozimi nam bo toplo Poletje je mimo in čakajo nas dolgi pusti jesenski dnevi, ki pa jih moramo taborniki preživeti kar se da prijetno. To pa pomeni, da na sestankih ne bomo sedeli v mrzli sobi, temveč ob topli peči. Zato smo se taborniki čete Kamniškega bataljona odločili, da si drva priskrbimo sami. V začetku oktobra smo se odpravili v gozd in nabrali dračja in suhih vej. Ko se nam je nabral že velik kup, smo vse odnesli pred taborniško sobo, kjer sta nas že čakali sekira in žaga. Nabrana drva smo razža-gali in razcepili. Kmalu smo ugotovili, da se je naš trud izplačal, saj je bila majhna drvarnica kar dobro založena. »Hura«! smo zavpili in stekli k pijači, ki nas je že nestrpno čakala (oz. mi njo). SABINA BARAKOVIČ Kamniike koče so že zaprte V nedeljo, 12. oktobra, so zaprli Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, teden dni pozneje pa še kočo na Kamniškem sedlu. Oba domova bosta zaprta in neoskr-bovana vse do prihodnje letne sezone. Tudi ostale visokogorske postojanke v osrednjih Kamniških Alpah so že zaprte. Tako Kocbekov dom na Korošici kakor domovi s severne strani: Frisch-mantov dom na Okrešlju, Kranjska koča na Vodinah in Češka koča na Srednjih ravneh. Tako mora vsak, ki se bo odpravil v gore, računati, da ne bo mogel prespali v koči. Koče s kamniške strani sicer imajo zimske sobe, vendar so te zelo revno opremljene. Zato naj vsak, ki namerava prenočiti v zimski sobi, vzame s seboj spalno vrečo. Pa še nekaj. Prosimo vse, ki bodo prišli v katerokoli zimsko sobo, da za seboj pospravijo. Posebej skrbno naj zaprejo vhodna vrata. Če ta niso dobra zaprta, veter kaj hitro najde vsako špranjo in nasuje v sobo snega. Kako »prijetno« je kopanje snega iz zimske sobe v mrazu, vetru, megli, po šestih urah gazenja skozi sneg, pa dobro vedo tisti, ki so to ■skusili na lastni koži. zato tega ne žele nikomur. B. POLLAK Obisk v plezalni šoli Spet so zaživele stene plezalnega vrtca v Starem gradu. Kar enajt novih tečajnikov se je tu seznanjalo s plezalno tehniko. To je velik priliv v naš Alpinistični odsek, saj je običajno plezalna šola manj obiskana. Seveda pa šc ni rečeno, da bodo vsi tečajniki srečno prešli vsa predavanja, tu- re, teste in druge nujnosti, ki spremljajo to šolo. Če nam bo nagajalo vreme, se bodo tečajniki izpod sten preselili v prostore društva, kjer bodo s predavanji naših inštruktorjev alpinizma, ki bodo obogatena z diapozitivi, obdelali vso teorijo. To bodo mladi tečajniki popestrili s turami po naših višjih in nižjih gorah, z vzponi v težjih in lažjih stenah. IRENA MARKUŠ Vzponi v oktobru Kar prekmalu je jesen stegnila svojo mrzlo roko nad vrhove naših gora. Ko se temperatura zniža, plezanje ni več užitek in mnogi alpinisti ne marajo takih prehodnih mesecev, ko ne veš, ali je plezanje še letno ali ie že zimsko. Nekateri pa se le raje dotikajo mrzlih skal in nimajo obstanka v megleni dolini. Teh je bilo v tem mesecu sicer bolj malo, kar nam pove tudi njihova bera vzponov: v oktobru se jih je nabralo 24 in sicer 3 vzfMf II. stopnje, 5 vzponov III. stopnje, 7 vzponov IV. stopnje, 7 vzponov V. stopnje in 2 vzpona VI. stopnje. Prvo ponovitev Zajede v Brani (ocena IV) sta opravila Janko Plevel in Milojka Lesjak. Šesto stopnjo sta preplezala Marjan Kregar in Bojan Pollak v Dolgem hrbtu (smer Šimenc-Škar-ja). Oba sta plezala tudi dve smeri v Štruci: smer Treh svedravcev (ocena V + A2) in Direktna smer (ocena V + A2). V Brani pa sta preplezala Dimnikarsko smer (ocena V) Tatjana Golob in Cene Berčič. Osp je obiskal Janez Benkovič in preplezal med drugim tudi smer Osp'77 (ocena V + A2). Tisti, ki se zanimajo za jugoslovanske odprave v pogorje Himalaje najbrž vedo, da se pripravlja odprava na vrh Lhotse, ki je bližnji sosed Evcresta in je z 8.510 metri četrti najvišji vrh na svetu. Pred štiriindvajsetimi leti so ga osvojili Nemci, sedaj naj bi postal cilj naše JAHO (Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava). Seveda tudi ta odprava ne bo krenila na pot brez kamniških alpinistov. Pa o tem kdaj drugič. LENA MARKUŠ KAMNIŠKI OBČAN, KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Olga Brulc - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.