45. štev. V Krariju, d 7. listopada 1900. I. leto. Gorenjec Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Volilni katekizem za slovenske kmetske volilce. ii. 15. Zakaj je klerikalna stranka kmetu najbolj sovražna? — Klerikalna stranka je kmetu najbolj sovražna, ker je, kakor smo pokazali, državi nevarna, ker je razvoju in procvitu Avstrije vedno delala ovire, in ker hoče z uničenjem kmeta, ki je podlaga države, ugonobiti moč države same. Klerikalni stranki je na tem, da kmeta izmolze, da mu v večjo čast božjo vzame zadnji groš, ker le z neumnim in revnim kmetom more storiti cerkev, kar hoče. Klerikalci delajo na to, da bi mala kmetska posestva dobili fevdalci in cerkev v roke. «Vaterland», v katerega piše dr. Šušteršič, je dne 24. prosinca 1898. naravnost rekel: «Država ne sme vstaviti propadanja malih kmetov, samo na to mora gledati, da se to propadanje v miru zvrši.» 16. Ali je klerikalna stranka kmetu sploh mogla koristiti in ali ni bila zato preslaba ? — Klerikalna stranka bi bila kmetom lahko in izdatno koristila, če bi bila le hotela, toda ona ni hotela nič storiti. Klerikalna stranka ima veliko moč in velik vpliv. Že nad dvajset let sedi v v vladni večini, minister za kmetijstvo je zmeraj klerikalec, a vendar ni stranka nič storila za kmeta. Kako tudi, ko je vedno skrbela za svoj žep. Dosegla je pač, da se od duhovniških posestev ne pobirajo doklade, da tem ni treba nič plačevati za siromake, da duhovniška posestva niso dolžna delati tlake za občinske namene; dosegli so lepe službe in dobili denarja za razna klerikalna podjetja, za kmeta, ki jih je volil, pa se niso nikdar zmenili in zato se danes kmetu tako slabo godi. 17. V koliko je kmet na slabšem, odkar se je vdal klerikalcem? — Kmetski stan propada strahovito, odkar se je vdal klerikalcem. Od leta do leta je manj kmetov, se več kmetov prežene z njihovih zemljišč, zato se pa večajo duhovniška posestva in se množe samostani, samo 1894. leta je bilo v naši državi 14 tisoč kmetskih posestev sodno prodanih. Cenjena so bila ta posestva na 30 milijonov gld., dolga je bilo na njih nad 38 milijonov, a dobilo se je zanje le 22 milijonov, velikanska svota se je torej samo v enem letu izgubila. To kaže kako strahovito je kmet zadolžen. Na leto se povprečno proda 10.000 kmetskih posestev. V času od leta 186G. do leta 1892. je šlo 220 tisoč kmetskih posestev na boben. Ge se računa, da šteje vsaka kmetska rodbina samo 5 duš, je bilo v tem času nad en milijon kmetskih ljudi pregnanih iz njih domovanja in pahnjenih v revščino. Zemljiški dolgovi so leta 1881. znašali tri tisoč milijonov goldinarjev. Za obrestovanje tega dolga gre na leto 225 milijonov, a vzlic temu strašnemu položaju kmeta so klerikalci pripomogli, da so se državni izdatki pomnožili za letnih 300 milijonov! 18. S čim so klerikalni poslanci v državnem zboru pokazali nevarnost klerikalizma za kmeta? — Klerikalni poslanci so v državnem zboru neštevilnokrat pokazali z glasovanjem, da se nič ne menijo in ne brigajo za korist in za blagor kmeta. Hodili so roko v roki z največjimi škodljivci kmeta in pomagali, da je bilo sprejetih mnogo postav, ki so kmetu škodljive. Klerikalcem se ima kmet zahvaliti za davek od poslopij, za zvišanje carine na kavo in na petrolej, za zvišanje davka na sladkor in na žganje; klerikalcem se ima kmet zahvaliti, da se je odpravil dobri avstrijski goldinar, da se je veliko milijonov zavrglo za uvedenje nove valute, vsled katere bo cena kmetijskih pridelkov še bolj padla, in klerikalcem se imamo zahvaliti, da se je vojaška dolžnost brezpogojno podaljšala do 42 leta (črna vojska) in se niso dosegle niti tiste olajšave, kakor v Nemčiji. Klerikalci so za vse to z navdušenjem glasovali. Nadalje so klerikalci tudi pripustili, da se je s slabimi trgovskimi pogodbami' z drugimi državami (vinska klavzula, izvoz živine) kmetijstvu zadal strahovit udarec. Strašno škodo teh pogodb čutijo naši vinogradniki, pa tudi živinorejci. Od leta 1894. do 1898. se je vsled teh pogodeb upeljalo iz inozemstva 1,374.414 glav govedi v vrednosti 62 milijonov gld., kar je živinorejcu seveda na strašno škodo, nasprotno pa so prodali naši živinorejci veliko manj živine v inozemstvo, kakor prej. Leta 1894. je šlo iz Avstrije še 85.000 volov v inozemstvo, leta 1896. pa le še 50.000 in so torej živinorejci samo v teh dveh letih izgubili 13 milijonov goldinarjev. Klerikalci so nadalje krivi, da se je Donavski parobrodni družbi in drugim takim družbam darovalo 25 milijonov goldinarjev in da se za gosposke dirke raz-meče na leto 60.000 goldinarjev. Klerikalci so krivi, da se bogatim fabrikantom, ki izdelujejo sladkor, darujejo ogromne premije za izvoz. Samo v letih 1868. do 1898. so ti bogataši pobasali v svoje žepe 363 milijonov gld. Klerikalci so glasovali za to, da se je grofom, knezom in škofom v Galiciji, ki niso hoteli plSčevati zemljiško-odveznega dolga, darovalo okroglih sto milijonov gld., ki so se revnim kmetom vzeli iz žepov. Klerikalci so dalje glasovali za to, da je država gališkim knezom, grofom, škofom in samostanom za 80 milijonov goldinarjev odkupila pravico kuhati žganje, ne da bi kaj davka plačevali, med tem ko naših kmetov nihče niti vprašal ni, ampak se jim je kar na kratko vzela nekdanja pravica kuhati žganje. Leta 1884. so klerikalci glasovali proti temu, da se prevzame severna železnica v državno last. Država bi to železnico, ki nese na leto 20 milijonov čistega dobička, lahko zastonj dobila, državi bi bilo s tem dosti pomagano in ljudstvu tudi, pa vendar so bili klerikalci proti podržavljenju. Klerikalci so glasovali proti predlogu, naj se skrči službovanje pri vojakih od 3 let na 2 leti. Ko je leta 1897. šlo za odpust zemljiškega davka v znesku poltretjega milijona goldinarjev, so klerikalci glasovali proti predlogu, naj bi te olajšave bili deležni samo kmetje, ne pa tudi največji grajščaki in škofje. Kmetom se je vsled tega od zemljiškega davka odpustilo le nekaj grošev na leto, nadškofu olomuškemu pa 92.742 gld na leto! Dne 22. novembra 1897 so klerikalci glasovali proti zvišanju podpore po toči in povodnji prizadetim kmetom, pač pa so z veseljem pomagali, da se je zopet zvišal davek na sladkor, s čimer se je ljudstvu naložilo novo breme, ki znaša na leto 15 milijonov gld. Klerikalci so tudi glasovali v pododsekih zoper znižanje cene živinske soli, zato pa za ustanovitev različnih fidej-komisov. 19. Kako so torej klerikalni poslanci postopali? — Klerikalni poslanci so kmeta izdali in ga prodali in se izkazali kot največji škodljivci kmetskega stanu. 20. Kaj je torej dolžnost vsakega poštenega kmeta ? — Dolžnost vsakega poštenega slovenskega kmeta, ki je mož in ne cunja, ki je korenjak in ne farovški pod-repnik, je, da pokaže izdajalski klerikalni stranki hrbet. Dolžan je to kmetskemu stanu, dolžan je to samemu sebi, dolžan je to svojim otrokom in celi državi. Kakor si kdo postelje, tako tudi leži. 21. Kaj naj torej kmet stori? — Kmet naj ostane zvest svojemu narodu, svojemu cesarju in svoji veri, iz- PODLISTEK. Osveta. Konec. V tem prihiti za njo mal kužek «čik». — Vedno sta si bila najboljša prijatelja. Mnogokrat delila sta si jedi iz enega in tistega krožnika; danes pa ga jezno zavrne in nerahlo udari z malo nožico. Ta odhiti cvileč v varno zavetje po pasje premišljevaje, kakšne muhe so ogrizle njegovo, drugače tako dobrotljivo in dobrovoljno tovaršico. Le še redka ograja jo loči od tratice. Tu obstoji, srce ji plove, oči se ji žare. Tam pod košatim drevesom ugledala je njega, kateremu je veljala ta žrtev, za katerim je prišla, vsled katerega jo je nepremagljiva strast do-vedla tu sem. Kako veselo in brezskrbno izprehaja se on po mehki travi. Semtertja odtrga kako cvetlico, pa jo zopet spusti na tla. Visoko se skloni in posluša, ozre se na krasno jutranje sonce, prestopi se parkrat, skloni se zopet v travo, odtrga cvetlico, obstane, posluša. — polnjuje naj božje in cerkvene zapovedi, ljubi naj poštene in dobre duhovnike, a kadar se gre za posvetne zadeve, za volitve v državni zbor, v deželni zbor, v občinske zastope, tedaj naj ne posluša nobenega duhovnika, ampak naj se posvetuje in dogovori samo s poštenimi kmeti in z drugimi kmetom prijaznimi posvetnjaki. 22. Kaj naj stori kmet, ako pride duhovnik k njemu agitiiat? — Ce pride duhovnik nagovarjat zaradi volitev, naj mu kmet odgovori: Čutiti gospod! Skrbite Vi za moje izveličanje na onem svetu, na tem svetu bom pa jaz v posvetnih zadevah postopal po svoji glavi, Bog mi je dal možgane, da sam mislim. Jaz moram skrbeti za vsakdanji kruh, za Vas, častiti gospod, sta pa država in cerkev tako dobro poskrbela, da bolje ni mogoče. Jaz moram skrbeti za ženo in za otroke. Vi pa za nikogar, jaz moram plačevati vsakovrstne davke, Vi pa skoro nobenih. Čemu mi otežujete boj za moj obstanek s tem, da me hočete oropati mojih poitičnih pravic? Jaz dajem cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega, zato pa pustite tudi meni, kar je moje, in tudi moje politične pravice in prostost, da smem voliti po svoji glavi. Častiti gospod! Pri moji časti kot slovenski mož in svoboden kmet Vam prisežem, da ne bom nikdar več voli! klerikalca in najmanj duhovnika, ampak sarno neodvisnega kmetskega posestnika — tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj na tem in na onem svetu. V Kranju, 10. listopada. Deželni zbori se skličejo sredi meseca grudna k šestdnevnemu zasedanju. Na Dunaja se bo vršil prihodnji mesec shod mest, ki imajo najmanj 10.000 prebivalcev. Razpravljalo se bo o novih bremenih glede na novi domovinski zakon ter o zahtevi, da vlada da odškodnino za dela v prenesenem delokrogu. Nov davek se uvede v Budimpešti, in sicer davek na najemnino. Na Angleškem se je sestavilo novo ministrstvo, kateremu je predsednik Salisbury. Mac Kinley bo predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike. Volitve volilnih mož so se izvršile, in Mac Kinley ima veliko večino glasov. Vedno bolj in bolj se približuje grmu, za katerim je ona, koprneča, nestrpno in nervozno pričakujoča ugodnega trenutka. Ne more strpeti več, z vso strastjo, divjo smelostjo plane k njemu — vik, krik iznenadenja — samo trenutek. — V hipu poči v grajskem .gozdu strel, za njim drugi — in vse je tiho. V mehki travi ležita v tesnem objemu dva, iz razdrobljenih, prestreljenih udov teče gorka kri in rdeče barva zeleno travo. Še nekaj krčevitih izdihov, in že je objel njih krepke, pred kratkim še tako čile in zdraye ude vse uničujoči, vse živo po-gubljajoSi mrtvaški mraz. Nemo obračata nečutne osteklenele oči proti oživlja-jočemu soncu; toda zaman, noč smrti jih že objema. V tem stopi iz gozdiča predrzni, smeli, neusmiljeni strelec — mladi sanjavi častnik Ferdo. Sočutno dvigne njega, njo pa bacne neusmiljeno v stran. Ustrelil je — grajsko mačko, ki rnu je morila in pojedala njegove ljubljence — domače zajce. Gospodarske stranke. Dalje. Še precejšnje število analfabetov naše mase je tudi velika ovira propagandi socijalne demokracije, kateri je tisk najvažnejše sredstvo agitacije. Ali mnogi odstotki delajo v tovarnah tujine. Kar jih pride domov so poučeni. Doma nastajajo parcelni kmetje, bajtarji; tudi ti bodo kmalu pojmili ta vs«'svetski nauk mase, ker nekaj ga spravijo tudi naši mlajši duhovniki, četudi le nehote, med ljudstvo. Med Slovenci imamo torej dosti strankarstva. tidino složna je stranka naših par večjih fevdalno na-dahnjenih plemičev veleposestnikov, oziroma škofov, ki so udje vseavstrijskega agrarnega in cerkvenega plemstva, ali te gospodarske rase, in ž njimi trdno zvezana duhovščina. Ti imajo svoje smotre v gospodarstvu in teh ne motijo narodnostni boji v sladkih sanjah. Ti po kmetskih poslancih, ponajveč duhovnikih, tudi par slovenskih meščanskih poslancev iz Kranjske potegnejo s seboj, ali pa jim zvežejo roke, če so že možje, ki jih imajo proste roke. A to se dogaja redkokrat, in tako hodijo na Dunaju s fevdalci. Naš nemško nadahnjen veleposestnik je v državnem zboru liberalen, a to bolj konservativne barve. Meščanski, nemško misleč naš človek je radikalen Nemec ali Lah. Štajerski in korošR so taki, kakor češki Nemci, le glede izobrazbe in bogastva stoje za njimi. Prevlade slovenskega duhovništva v državnem našem zastopu je kriv naš kmet sam. Pravzaprav pa tudi ne, ker je revež nešolan. In naše gospodarstvo! Ako bi bili v vseh na&ih deželah meščani in veleposestniki vedno rodoljubni, bi bilo tudi naše gospodarstvo drugačno, naš kmet bi bil drugačen, naša državnozborska delegacija bi pa bila po številu iti po kakovosti drugačna. Večjih meščanskih talentov ne bi mogli.po farovžih potiskati v kot in liberalno velepos^stvo bi dalo, če ima kakega Šveglja, istega kot vodjo rodoljubni napredni stranki. Sedaj je leta voditelj vsem avstrijskim liberalnim Nemcem. (To zavest lahko imamo, da že dolgo avstrijski Nemci brez « Kranjca» ne morejo prav kretati. «Kranjec» Hohenwart je bil dolgo voditelj plemenih fevdalcev. Zdaj je, kakor vedo dobro informirani ljudje povedati, slovenski Prekmurec dr. Missia nekaj takega. Pa to ne bo odebelilo naroda.) Vse pride torej na to, kako delamo doma in kako deluje naše strankarstvo. Naši poslanci, ki hodijo na Dunaj, predočujejo našo revo doma. Njih beraško nastopanje (le Hohenwart in Švegelj molita iz mase) in to brez izjeme narodnostnega čuvstvovanja, nas uči, da majhen slovenski narod živi doma v zelo slabem, ubogem gospodarstvu, ki še nima izrazitih in močnih gospodarskih strank, katere same še niso razvile dosti modernega gospodarstva. Le boji na tem polju oživljajo velike strasti, spravljajo večje talente na površje. Sramota, da je pri nas vse tako siromašno in pada tako na nemško misleče, kakor domoljubne rojake. Konec pride. Kmetijo pred očmi! ^(Dopis.) I. Knez P. Krapotkin, član visoke ruske aristokracije, je izdal znamenito knjigo: «Spomini revolucijonaija», v kateri popisuje svoje življenje. Iz človeka, ki je živel blizu carja, postal je duševni vodja današnjega anarhizma. Mož je znamenit učenjak na zemljepisnem in geologičnem polju. On je dober sociolog in učenjak narodnega gospodarstva. Lahko bi bil v miru užival bogastva, ki jih ima že staro rusko visoko plemstvo, a usoda ga je vodila, kakor mnogo drugih duševno plemenitih Rusov iz višav v nižave življenja. Nekaj čudnega je to. Sinovi in hčere največjih bogatinov in plemeni-tašev stopajo v Rusiji za trpečo maso, trpijo za njo v Sibiriji in na vešaiih. Vse nevarnosti socijalistične propagande je ta Krapotkin prebil. Kakor Tolstoju v svojem «Vstajenju», tako je Krapotkinu ruski kmet v tej knjigi ljubljenec. V navedenih spominih riše pisatelj žalostno stanje ruskega kmeta; strašna obsodba ruskih razmer čuje se iz te knjige. Razločuje se od Tolstoja v tem, da je Tolstoj že izgubil vero na zemeljsko srečo, Krapotkin pa še misli, da se dd na zemlji še uživotvoriti tudi za kmeta sreča. Ko Tolstoj obupava, Krapotkin piše: Ne v begu pred svetom leži odrešenje od reve, ustajenje ubogega ratarja, ampak v bojevitem pripravljanju božjega kraljestva zanj tu na zemlji. V tej knjigi razpravlja ta mož, kam pride najbogatejša zemlja, kakor ruska in ta marljiv, pameten ruski kmet, ako se zatira kmeta, ako se zanemarja ta podlaga vsega drugega gospodarstva, izropa po stanovih, ki le hočejo pasti lenobo. Krapotkin primerja nemške dežele ob Labi v izhodu z rusko pokrajino blizu na meji. Tu na Nemškem najde malo rodovitno zemljo, ali kaj so tamošnji kmeti napravili iz nje, kaj so Nemci napravili iz teh nekdaj slovanskih tal! Tu v svoji domovini najde puščavo, velika prazna polja, malo vasi, uboga, majhna mesta, tam v «Ostelbien» bogastvo, blagostanje, vas pri vasi, mesto pri mestu, gosto prebivalstvo v lepem blagostanju na kmetiji. Krapotkin vzklikne: »Nesrečna ruska zemlja! Tvoja reva ne izvira iz skoposti narave, ne iz značaja ruskega naroda, ampak izključljivo iz grehov tvojih vladajočih slojev. Neskončna potrata človeške delavske moči in vnebovpijoče zaničevanje človeške časti, vrednosti, so avers in revers te kolajne.* Se nadaljuje. Volilno gibanje. Shod gorenjskih županov in občinskih svetovalcev. V ponedeljek, dne 12. t. m. se je vršil v prostorih tukajšnjega bralnega društva po mavčiškem županu, gosp. Jos. Novaku sklicani shod gorenjskih kmetskih županov in svetovalcev v svrho, da bi se zjedinili glede osebe državnozborskega kandidata za gorenjske kmetske občine. Mnogobrojna udeležba na tem shodu je pokazala, da se je začela poprej vedno tako mlačna Gorenjska tudi živo zanimati za politično življenje. Zbralo se je nad 200 gorenjskih veljakov, med njimi krog 50 odličnih mož iz prebujenega radovljiškega okraja. Dasi so bili izrecno povabljeni le župani in svetovalci, vtihotapili so se nekateri duhovni gospodje, kateri si menda še danes domišljujejo, da brez njihovega dovoljenja gorenjski kmet ne sme niti misliti. V nastopnih vrsticah podajamo kratek popis tega zborovanja. Predsednikom se določi nakelski župan g. Košir. Prvi se zglasi k besedi g. Novak. Zahvali se navzočim za tako' lepo udeležbo, pojasni v kratkem namen današnjega sestanka in priporoča zbranim, naj določijo za kandidata kmeta, ki pozna iz lastne izkušnje potrebe in težnje kmetskega stanu. Kmetski poslance naj se ne briga niti za narodnostna niti za dfuga politična vprašanja, on naj zastopa v državnem zboru le kmetske koristi. Advokat ni kmetov prijatelj in ravno-tako ne duhovnik, ki na Dunaju ni še ničesar dosegel za kmeta. Zato predlaga, da se postavi kandidatom g. Jakob Koželj, posestnik iz Olševka. Le-ta odklanja kandidaturo in nasvetuje, da naj se osnuje volilni odbor obstoječ iz zastopnikov posameznih okrajev, in ta odbor naj potem določi kandidata. Gospod J. Cop iz Most izjavi, da je velika večina posestnikov v radovljiškem okraju za ravnatelja kmetijske družbe g. Gustava Pirca*, torej naj se on postavi kandidatom. Župan Novak je proti Pircu, ker po njegovem mnenju iz že navedenih vzrokov more zastopati kmeta le kmet. Med posameznimi govori so kar naprej ugovarjali navzoči duhovniki z nekaterimi mežnarji inf'podrepniki. Najbolj odlikovala sta se kranjski dekan g. An t. Koblar in šenčurski župnik g. A nt. Kukelj. Polagoma se pri-rijeta bojevita Antona na sredo dvorane in tam motita govornike. Nevolja med zborovalci raste Čedalje bolj; ogorčenje se pojavlja v klicih: «Dihur ven!« «Ven s farji!« »Niste povabljeni, tu nimate ničesar opraviti!« Redkim »Živio«-klicem na Pogačnika odgovarjajo gro-moviti « Živio Tavčar!» «Živio liberalci!» Razburjenje postaja vedno večje, vse vprek upije, stezajo se roke, dvigajo pa pesti ... Ni dosti manjkalo in videli bi bili nezaslišan prizor, ko bi grčava gorenjska pest prišla v neljubo dotiko s telesi navzočih »gospodov*. V tem kritičnem trenutku pozove navzoči odbornik »Bralnega društva« nepovabljene, da naj se odstranijo nemudoma, ker je društvo prepustilo svoje prostore le povabljenim gorenjskim županom in svetovalcem. Dvorana se začne prazniti, duhovni jo odkurijo z dolgimi nosovi (kakšnega je potem pač imel kranjski dekan? opomba stavčeva), in strasti se poležejo. Hrup je trajal krog pol ure. Ostalo je še kakih 60 zborovalcev. Selški župan gospod Franc Šlibar predlaga, da naj se oglasi kdo izmed navzočih in naj razvije svoj program. Sicer pa izjavlja, da bosta selška in sorska dolina glasovali le za kandidata, kateregabo postavila narodno-napredna stranka. Blejski župan, g. Jakob Peternel priporoča ravnatelja Pirca, župan Novak ugovarja. V debato posežejo Cop in drugi. Med tem prihrumi po stopnicah besniški kurat mali g. France Pokoren. Razkorači se med vrati, bojevitimi očmi fiksira zborovalce in vpraša mogočnim glasom, kako da se drznejo zborovati brez njega, ki je vendar besniški občinski odbornik! Veselost splošna! Zopet za-done klici: »Vun ž njim!« »Ni bil povabljen!« Gospod Fronc se premisli, stisne dežnik pod pazduho, pokaže hrbet in grede po stopnicah si misli: »So pa že Besni-čani ubogljivejši ljudje!« Ker ne pride do nikakega zaključka, odidejo na-rodno-napredni kmetje. Ostane še kakih deset zborovalcev. Na prigovarjanje Novakovo sprejme kot »neodvisni« kandidat kandidaturo gospod Koželj, ki izjavi, da ne bo ne liberalec in ne klerikalec, ampak da bo za slučaj izvolitve glasoval vedno tako, kakor bodo zahtevale kmetske koristi. Tako se je končal ta zanimivi shod. Namen sklicateljev, da bi gorenjski kmetski župani in svetovalci postavili sporazumno •< neodvisnega« kmetskega kandidata, se je izjalovil. Mi nismo ničesar drugega pričakovali. Za tak korak je že treba dobro urejene organizacije in mnogo dela. Vrhutega je pa gorenjski kmet, zlasti v kranjskem in kamniškem okraju (z izjemami seveda) premalo prebujen, da bi si upal tako samostojno nastopati napram « gospodom«. Ta dva okraja pa tvorita večino. Ko se bo pa kmet začel zavedati, kakor n. pr. v radovljiškem okraju, v brdski okolici ali v selški dolini, takrat se bo v političnih vprašanjih postavil na odločno na-predno-narodno stališče in se ne bo nikdar vnemal za kandidata v smislu sklicateljev Martinovega shoda, * Kakor nuni znano, gospod Pire odklanja odločno vsako kandidaturo. Opomba uredništva. za kandidata, ki naj se potem kot državni poslanec ne briga za narodnostna in sploh politična vprašanja. Se celo tirolski in gornjeavstrijski kmetje, katere ima duhovščina »na špagi« prihliiuo tako, kakor one v naši okolici, prav odločno povdarjajo nemsko-narodno stališče. Žalostno bi bilo tudi, ako bi gorenjski kmet, iz katerega so izšli najboljši slovenski možje, izgubil narodnostni čut in ljubezen do svojega rodnega jezika. Tudi mi se popolnem strinjamo z načelom, da naj zastopa kmeta v državnem zboru kmet, a v to mora bili sposoben in, če treba, mora v državnem zboru povzdigniti glas za tlačeni svoj narod, kar bo storil tem lažje, ker to ni v nikakem nasprotstvu s kmeUkimi koristmi. In danes, ko se bije načelni boj med naprednjaki in klerikalci ne le na Kranjskem, ampak še po drugih slovenskih deželah, se tudi zavedni gorenjski kmet ne bo mogel odtegniti temu političnemu vprašanju. Ko se bo prebudil, bo kmalu prišel do prepričanja, da naprednjaki nikakor nočemo vzeti kmetu vere, da je to le neumno izmišljeno strašilo od strani klerikalne gospode, temveč, da ravno narodno-napredna stranka hoče oprostiti kmeta onega nepotrebnega varuštva, v katerem tiči večinoma še danes. Uvidel bo, da je ravno narodno-napredna stranka njegova prijateljica, da ravno ta želi njegovo gospodarsko samostojnost. Izbirati mu potem ne bo težko. Pot mu že kažejo njegovi zavednejši tovariši v radovjjiškem in loškem okraju, ki so izjavili, da bodo glasovali le za narodno-naprednega kandidata. Poglejte na Notranjsko in Dolenjsko! Povsod nastopajo kot kandidati neodvis.ii kmetje, ki pa izjavljajo, da se hočejo naslanjati na narodno-napredno stranko. S tem pa nikakor nočemo trditi, da je morda nepotrebna neodvisna kmetska organizacija, ki naj se bavi pred vsem z gospodarskimi težnjami. Potrebo take zveze smo že večkrat povdarjali. Vsak stan naj zastopa svoje koristi in tudi v okviru narodno-napredne stranke se posamezni stanovi lahko organizirajo in samostojno potezajo svoje za gospodarske koristi. Dasi se je pa ta shod ponesrečil v naporninanem smislu, vendar beležimo zadovoljstvom, da je v drugem oziru velikega pomena. Začelo se je daniti celo v kranjski okolici, ki je dosedaj veljala za najtrdnejšo klerikalno postojanko. Prvikrat so je zgodilo na tem zborovanju, da se je os molil naš kmet duhovniku povedati v obraz, da se mu v politiki ne bo več u klanj a I brezpogojno, in da si ne pusti usiljevati kandidatov. »Gospodje« so zmajevali z glavami in niso mogli pojmiti, da bi se začel »puntati« še celo kmet v kranjski okolici. Obratno pa »najudanejšim« kmetom ni šlo v glavo, kako da so se gospodje na tem shodu tako čudno obnašali. No, bo že še bolje, ko se enkrat raz-bistrijo pojmi! Do popoine probuje je treba še mnogo dela in časa, a seme je v zemlji! Da bi tisto vsklilo in donasalo mnogobrojnega sadu, to želimo že v interesu ubogega kmeta. Volilni shod v Kamniku. V Kamniku, 14. listopada 1000. Dne 10. t. in. sklical je v prostorih naše »Narodne čitalnice« bivši poslanec gorenjskih in notranjskih mest ter trgov g. dr. And. Ferjančič volilni shod, o katerem sta poročala, in sicer »Slov. Narod« popolnoma resnično, «Slovenec« pa zavilo in zlagano. No, pa saj se je videlo že pri shodu, da gospodje okoli »Slovenca« nimajo drugega namena, kakor delati zdaražbo in v kalni vodi loviti ribe. Mislili smo, da ko izgubimo kapelana Janeza Kalana, kateri je toliko bridkosti in žalosti provzročil v mestu, da bode mir, toda močno smo se varali. Mnogo strašnejši je kapelan Jaka Lovretič, kateri bi se moral radi zdravja odtegniti vsemu političnemu delu. Ali da ste ga videli pri tem shodu. Tako je skakal, kakor kaka plesalka, tako da se je to neumno zdelo celo njegovim pristašem. In kako se baha v »Slovencu! Verujte mi, g. urednik, da v našem taboru pač nimamo takih lažnivcev, da bi znali tako legati, kot znajo farovški. Pač sme biti škof ponosen na tako propalo kliko. Cehi, ti so jim trn v peti. Naši poslanci bi po želji teh kapelančkov niti govoriti ne smeli s Cehi ! Zakaj ? Zato, ker so Cehi napreden narod, in.se ne dajo voditi od mladih brezumnih kapelanov. Saj se tudi že v našem rodu svita. Povsod propada veljava farovške stranke, to smo tudi pri tem volilnem shodu videli. Par mož, ki morajo biti zaradi koščeka kruha v njegovem taboru, je sramote polno povešalo oči, in gotovo bi bili rajši z nami, kakor z onimi. Na naši strani je cvet slovenske inteligence kamniške, tam pa so same duševne reve. — Prav obžalujemo gospoda kapelana, da ne moreta z boljšimi možmi nastopiti. Na adreso naših kapelanov Jaka in Henrika pa rečemo: Pustita kmete v miru in ne silita jih, pa bodete videla, da v 14 dneh ne bode niti naj-zvestejši vajin pristaš vaš — temveč naš. Vidva niti ne vesta, kako se vama pametni ljudje smejajo. Vi gospod Henrik, ki ste komaj pokusili kamniško vodo, pa že glavo pokoncu nosite, misleč, da se Vam mora vse ukloniti. — Da pridemo k stvari! Pri prej imenovanem volilnem shodu je bil predsednikom izbran naš gospod Močnik, kateri je dal besedo gospodu kandidatu. Ta nam je v prav mičnem in stvarnem govoru povedal, da so bile slovenskim poslancem vsled obstrukcije vezane roke, in da jim ni bilo prav ničesar doseči, kar bi bilo koristilo našemu rodu. Glede obstrukcije Nemcev je rekel, da je bila aranžirana popolnoma iz samega sovraštva do Slovanov, med tem ko je bila obstrukcija Cehov opravičena, ker se vlada v resnici ni hotela ozirati na ta veliki narod. Toda Čehi so vztrajni in ne bodo nehali, dokler ne dobe svojega, in če bodo oni dosegli, kar hočejo, in kar morajo dobiti, potem bode tudi našemu rodu lepše sonce zasijalo. Kri ni voda. Radi podaljšanja železnice iz Kamnika na Štajersko hoče z vso silo delati, ker bo postal Kamnik brez te železnice popolnoma zapuščen; prometa nam treba in ta pride z železnico. Na vsak način bode pa morala vlada delati s slovenskimi poslanci drugače, ako bode hotela, da jej pripomorejo, koder bode treba. Kapelan Jaka je zopet nekaj govoril o slovenskem boju, ker se je pa zdel njegov govor vsem navzočim neslan, je sam nehal. Gosp. Fajdiga je na to predlagal, naj se proglasi g. dr. Andrej Ferjančič kandidatom za prej imenovana mesta in trge, kar se je z glasnim pritrjevanjem in živio-klici sprejelo. Na to je gospod Močnik shod zaključil. * Imenik volilcev v mestni skupini je razpoložen od 15. do 23. t. m. v tukajšnji mestni hiši. Vseh volilcev je dosedaj vpisanih 230. Opozarjamo, naj nikdo izmed volilcev ne zamudi pogledati, jeli vpisan med volilce, sicer naj ne zamudi reklamirati. Cas je samo do vštevši prihodnjega četrtka. Kranjski dekan Koblar bo — kakor se čuje — nastopil kot klerikalen kandidat. Iz Mengiša se nam naznanja, da bodo nekateri gorenjski kmetje ponudili kandidaturo v peti kuriji gospodu Andreju Mejaču, posestniku iz Komende pri Kamniku. Kmetje upajo, da ga bodeta volili obe stranki, ker njim (kmetom) kmet Andrej MejaČ bolj ugaja, kakor advokat ali učitelj, kajti skrajni Čas je, da Gorenjec voli kmeta. Ako gospod Mejač sprejme kandidaturo in razvije svoj program, tedaj takoj na delo! Več občinskih predstojnikov ga je že naprosilo naj prevzame kandidaturo. (Mi sicer nimamo ničesar proti gospodu Andreju Mejaču, a da bi vsak stan v peti kuriji postavljal svojega kandidata, ko vendar vsa Kranjska v tem razredu voli samo enega poslanca, to se nam zdi brezmiselno. Opomba uredništva.) Is radovljiškega okraja se nam poroča, da se kmetski volilci splošno izrekajo za gospoda Gustava Pirca in bode še v klerikalnem Bohinju dobil večino glasov, ako bode prevzel ponujeno mu kandidaturo. Sploh se v tem okraju sodi, da bode on prav lahko zmagal, ker je vsem kmetom znano, da on kot ravnatelj kmetijske družbe dobro pozna njih krajevne in gospodarske razmere, in vedo, da bi bil on najzmožnejši zastopati in potegovati se za njih koristi. * Na Kranjskem se je v nedeljo in soboto vršilo več shodov. V Kamniku je govoril dr. Andrej Ferjančič, in so se narodno-napredni volilci izrekli za njegovo kandidaturo, o kateri poročamo na drugem mestu. — V Mirni peči na Dolenjskem bi imel govoriti dr. Šušteršič, a mnogobrojni kmetje njega in nobenega duhovnika niso pustili govoriti. — Pri sv. Križu pri Kostanjevici je sklical shod Viljem Pfeifer, a na shod ni bilo nobenega volilca. — Kranjski veleposestniki kandidujejo v državni zbor barona Josipa Sch\veglja in namesto grofa Ervina Auers-perga deželnega poslanca grofa Barbota. — Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imel včeraj sejo,v kateri je sklenil priporočati za V. kurijo učit. g. L. Jelenca, za gorenjske kmetske občine prepušča izbero kandidata volilcem samim. — Nov kandidat za peto kurijo se je pojavil na Notranjskem v osebi g. M. Judniča, učitelja v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Mož hoče delati za vse stranke. Kandidatov nam torej ne manjka! — Na Črnem vrhu nad Idrijo je mnogo-brojno obiskani volilni shod proglasil Iv. Božiča soglasno kandidatom za državni zbor. Klerikalna trdnjava je padla! — Klerikalci kandidujejo v dolenjskih mestih novomeškega prosta dr. Seb. Elberta proti notarju Plantanu. Na Štajerskem je prijavil kandidaturo v kmetskih občinah zoper Berksa gospod Jakob Pukl, izdajatelj lista «Der Suden» na Dunaju. Dopisi. Izpod Grintavca. (Naše posojilništvo.) Lepa in predobra misel navdala je pred nedavnim časom gotove kroge, da so začeli ustanavljati slovenske posojilnice z amortizacijo.* Žal, da se je ta prekoristna misel v nas Slovencih tako pozno porodila, da so se začeli ti pre-koristni zavodi ustanavljati sedaj, ko je mnogo lepih posestev že padlo v roparske roke oderuhov. Koliko kmetov bilo bi tekom tega časa rešenih, ko bi bile take pre-koristne hranilnice in posojilnice prej ustanovljene, tako pa so jih ugonobili brezvestneži — oderuhi. Koliko je še dandanes živih kmetov, ki še dobro pomnijo imena tistih brezvestnežev, katerim se ubogi kmet ni smilil, kljub temu, da so ga obiskovale dan za dnevom nezgode, slabe letine. Niso mu prizanesli in niso ga hoteli čakati le malo časa za plačilo obresti, ampak najdi posestvo na boben ali pa plačaj morebiti še enkrat toliko obresti do danega ti roka. Tako je ubogi kmet riioral še vedno tlačaniti za malho neusmiljenih izkoriščevalcev. In če pregledamo to žalostno zgodovino kmeta trpina, vidimo, da so bili večinoma ti * t. j. načinom, da so plačuje po 6 K od 100 K dolga vsako leto in je v 36 letih dotični splačal tudi dolg. brezvestneži v taboru duhovnikov, ker ti so se jih oklepali, kakor dobre molzne krave. Zato so jim seveda plačevali lepe svote za dobre namene i. t. d., čeravno so bili to krvavi žulji ubogega kmeta. Tudi dandanes so pri življenju taki brezvestneži, ki poleg tega, da našega ubogega kmeta tarejo dan za dnevom križi in nadloge, da trpi od jutra do večera, še njega sami ugonabljajo in v poginu tirajo. Med temi brezvestneži pa se dandanes, žalibog, odlikujejo tudi ljudje, ki nam oznanujejo sveto pismo o ljubezni do bližnjega. Tak slučaj primeril se je tudi nekje v bližini mesta Kranja, ki je vreden objave. Nek župnik je pred leti do vel svojega bližnjega soseda, katerega pohištvo je ugajalo župniku in mu še ugaja za mirovniški čas, da je namesto lepe hišice postavil veliko mestno poslopje. Ta mož se v začetku ni hotel udati župnikovemu nasvetu, rekoč, da nima potrebnega denarja. Gospod Župnik obetal mu je zlate gradove in med drugim tudi to, da bo skrbel v poletnem času za tujce, ki dobro plačajo letno najemnino in bo te troške imel kmalu pokrite. Gospodar, zanašajoč se na poštenost in osebo božjega namestnika, se je Udal, ker mu je župnik obljubil denarno podporo. Ko je mož zabredel v dolgove, je začel gospod župnik vihteti bič nad prevarancem in zahteval, da mora plesati, kakor bode on godel. In ta ubogi kmet prišel je v stiske, ko je moral z veliko težavo odrajtovati obresti drugim župnikom ter nazadnje župniku, pri katerem pa mu je primanjkalo 3, reci treh krajcarjev. Vsak drug bi bil pustil ta primanjkljaj, a ta župnik mu je odgovoril osorno: «Do zadnjega vinarja mi imaš plačati, preje ne vzamem ničesar od tebe.» S solznimi očmi se je podal domov poiskat še ta pri-mankljaj za župnika. Drugo leto zadela ga je zopet nesreča v slabi letini, tedaj je poprosil zopet gospoda župnika, naj potrpi nekoliko časa, da bo vse poravnal, ker ima pri hranilnici že napeljano, da njega plača, ker bi se ga bil že rad iznebil. Toda župnik ni imel usmiljenja, m hajd na boben. Poleg tega poslopja je župnik takoj začel staviti hlev, bahaje se po vasi in gostilnah, sedaj bo to moje. Ali človek obrača, Bog pa obrne, in tudi župniku so šle lepe nade po vodi. — Reveža je rešila pa hranilnica. Ni se tedaj čuditi, da je potem tako mnogo posnemalcev, kateri pa skoro vsi spadajo v klerikalni tabor, pa zakaj ne, vsaj gospodje duhovniki le tistega ljubijo, ki ima tudi kaj pod palcem. Slednji pa zopet mislijo, da si nebesa pripravljajo, če jim dado za dobre namene krvave žulje kmetov. Toda vsaka stvar ima svoj konec in tudi tem ljudem se je nadaljnje ode-ruštvo ustavilo vsled zasnovanih hranilnic. Zato, dragi kmet, zateči se v stiski k nji, katera te reši nadaljnjega pogina, ki te iztrga iz oderuških krempljev, da ne pride posestvo na boben, ker v dobi gotovih let boš rešen dolga in boš vesel čakal svoje boljše bodočnosti. Gospodarske stvari. Pogozdovanje na Gorenjskem. Znano je, da so za gorenjske kmete, zlasti za one v okraju kranjskogorskem, gozdi poleg živinoreje glavna opora. Več desetletij sem so gozdi močno trpeli pod sekiro, in bati se je, da bi na Gorenjskem v kratkem ne imeli opraviti z drugim Ki-asom. Vse naložene in tudi čestokrat prav izdatne kazni od pristojnih oblastev niso nič pomagale. Pred kakimi tremi leti pa je prišel v Radovljico gozdarski uradnik, ki je imel za kmeta nekaj srca in ž njim tudi znal pridobiti kmeta, dobro vedoč, da se pod trdo skorjo Gorenjca skriva dobro, hvaležno srce, ki je vkljub svoji trmoglavosti čista in za vse dobro vneta duša. Temu gospodu se je tedaj posrečilo kmete pripraviti do tega, da so pod njegovim nadzorstvom vnovič pogozdUi vse gole gozde. Posledice tega se že kažejo. Trmoglavi kmetje prosijo sedaj sami g. c. kr. gozdarskega pristava za rastline za pogozdovanjo. — Ne samo, da on delavce navadi pravega nasajanja, temveč on oddaja tudi prav lepe rastline, smreke in borovce, katere prodaja iz gozdarske šole v Poljanah pri Gorjah prav po nizki ceni. Se to jesen se bodo v katastralnih občinah Podkoren, Rateče in Kranjskagora izgubile prazne dele gozdov, če ne bo nagajalo vreme. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo podrobni stavbeni program za podaljšanje vodne struge Pišence in nakazalo za dotično gradnjo znesek 700 kron. Mestne hranilnice pravila v Kamniku je vlada potrdila. Letina v kamniškem okraju je bila letos srednja. Zlasti velja to glede sadja; krompirja se je mnogo pridelalo, nasprotno pa je bil pridelek zelja in pese slab, najbrž vsled velike suše v poletju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu vinotoku t. 1. je bilo pri «Ljubljanski kreditni banki* vloženo na knjižice in tekoči račun K 342.743*34, ter vzdignjeno K 79.761-59. Stanje vseh vlog dne 31. vinotoka K 536.522*01. Splošni promet prvih dveh mesecev to je za mesec kimavec in vinotok skupaj znaša pa K 10,029.985. - Pozor, volilcil Letošnje državnozborske volitve se bodo vršile iz splošnega volilnega razreda dne 12. grudna, v kmetskih občinah pa dne 18. grudna. Volilo se bo neposredno in tajno. To se pravi: volilci ne bodo več izbirali volilnih mož, ampak bodo kar volili poslanca, in sicer se zapiše ime kandidata za poslanstvo na glasovnico. Veljavne so samo glasovnice, ki jih je izdalo okrajno glavarstvo. Glasovnica se bo oddala zložena tako, da nihče na svetu ne bo vedel, kako je kdo glasoval. Če je kdo izgubil glasovnico, ali če mu jo je duhovnik popisal, naj gre na okrajno glavarstvo po drugo. Obenem z glasovnico dobi vsak volilec tudi izkaznico, katero mora skrbno čuvati. Kdor nima izkaznice, izgubi volilno pravico. Duhovniki bodo izkušali volilcem vzeti te izkaznice, da pošljejo volit kake take svoje somišljenike, ki nimajo volilne pravice. Zatorej pozor na izkaznice! Volilo se bo posebej v vsaki občini, ki ima 500 prebivalcev. Tiste občine, ki nimajo 500 prebivalcev, bodo volile z drugimi občinami vred. Te občine smo že našteli v 43. štev. „Gorenjca", kjer je tudi povedano, kje bodo volile. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Davčni oficijal pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, g. Ivan Globočnik, doma iz Vogljan, je premeščen k davkariji v Ribnico. — Gospod dr. Stanko Bevk, c. kr. nadomestujoči gimnazijski učitelj v Kranju, se je minulo nedeljo poročil v Celju z gospico Anico Zimniakovo. — Narodno- napredni občinski odbor v Les- cah je imenoval g. župnika Friderika Hudovernika, du-^ hovnega svetnika vsled mnogih zaslug tekom njegovega 35 letnega delovanja v obči ni častnim občanom občine Lesce. Kranjski občinski odbor je imel včeraj sejo. Zupan poroča med drugim, tla je deželni odbor pritrdil sklepu občinskega odbora radi prodaje vojašnice, in da je odobril kupne pogoje. Prečita dopis c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku, v katerem tisto obvešča županstvo, da iz ekomičnih ozirov ni bilo mogoče ugoditi proSnji za upeljavo tržnih vlakov, da se bo pa skušalo z novim voznim redom pričenši s 1. svečnom prih.; leta ustreči opravičenim Željam gorenjskega prebivalstva. Nadalje naznani, da je v sporazumljenju z občinskim predstojnici vo m na predlog policijskega odseka odpovedal službo mestnemu redarju A. Zagorcu, kateremu koraku odbor pritrdi. — Občinski odbor se ugodno izreče o prošnji slaščičarja E. Brandta za koncesijo točenja de-sertnih vin. V imenu nadzorovalnega odseka za javno mestno kopališče poroča obč. odbornik F. Polak, da je bilo v pretekli sezoni K 366*02 dohodkov in K 32*50 Iroškov, tako, da je preostanka K 333*52. Odbor vzame poročilo na znanje in izreče zahvalo nadzorovalnemu odseku. — Občinski odborniški namestnik okrajni živino-zdrsrvnik A. Korošec prebere po posebnem odseku se* stavljeni klavnični regulativ, ki se sprejme z malimi iz« j^membami po precej ostri in viharni debati. — V volilno komisijo za državnozborske volitve izvoli odbor vzklikom za V. kurijo F. Polaka, K. Šavnika in dr. V. Štempiharja za II. kurijo pa dr. V. Komna, K. Šavnika in dr. Vali Štempiharja. Nato župan sejo zaključi. Volilni oklic narodno-napredne stranke za državnozborske volitve izide v današnjem »Slovenskem Narodu*. V Onesnažen je bil na dan pogreba pokojnega Pikuša spomenik pesnika Prešerna na tukajšnjem pokopališču, in sicer tako, da so se navzoči ljudje zgražali. To je storil najbrž kak zlobnež. Naj bi dotični, ki imajo posel na pokopališču, malo bolj pazili na take nedostatke. Redni občni sbor moškega pevskega društva «Kranj* Sjivrši — kakor že naznanjeno — jutri v nedeljo ob treh popoldne v društveni sobi. Odbor. ,' Splašil se je vtorek popoldne konj J.Jenka izPra-protne Police, ko je prišel iz dvorišča «Stare pošte* v Kranju. Na vozu sta sedela Jenko in njegova žena. Jenka je 'skočil srečno z voza, konj je divjal z ženo naprej proti gimnaziji ter zadel v drug voz, na kar se je Jenkov voz prevrnil, in konj je vlekel pod vozom ležečo ženo dalje. Revica je na nogah močno poškodovana. Umrl je vtorek v tukajšnji bolnišnici mestni ubog Streicher, ki se je bojeval leta 18-48. in 1853. na Laškem ter služil pod izdajalcem generalom Gvulavjem. Bil je 85 let star in drugi najstarejši mož v Kranju. Pokojnik je bil tudi vseskozi pošten mož. — Dne 15. t. m. je umrl v Kranju g. Josip Romold, c. kr. prijetnik v pokoju, v 81. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vobče spoštovan in priljubljen. Bil je ves čas od obstoja član »Slovenskega bralnega društva v Kranju*, zato je tisto položilo lep venec na njegovo krsto. Danes popoldne je bil pogreb, katerega se je udeležilo mnogobrojno občinstvo. Naj v miru počivata! Na Trati pri Velesovem je vtorek umrl po domače Hribarjev Tine. V četrtek je bil pogreb in po pogrebu običajna pogrebščina pri Selanu na Trati. Pri tej po-grebščini pa je mirno, brez da bi kdo vedel, za večno zaspal med pogrebci po domače Jaka. Nastala je velika zmešnjava med pogrebci. V vodo je padel — kakor se nam poroča iz Šenčurja — pretečeni teden nek posestnik z Luž v Šenčurju ko je šel vinjen proti domu. Vaščani so ga rešili z drogom iz vode, katere se je že močno napil. Gospodu županu Barletu svetujemo, naj se informira q okusriosti naše vode pri tem nesrečnežu. Tedaj se bo gotovo prepričal o potrebi vodovoda, katerega Šenčurjani težko pričakujemo. Nenadoma umrla je. na Visokem vdova kajžarica po domače Kapna. Prenesli so jo takoj v Šenčur v mrtvašnico. Ljudje so se čudili tej hitri smrti, ker je bila žena močna in zdrava. Ko so pa po pogrebu šli v njeno stanovanje in razdrli posteljo, našli so v slami novorojeno mrtvo dete. V Tržiču bodo pričeli prihodnjo spomlad zidati novo poštno poslopje. V Tržiču prireol1 ottootno »Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa* dne 18. listopada t. 1. v prostorih gospoda H. Dobrine (na Skali) veselico s sledečim sporedom : I. Petje. II. Bob iz Kranja. Veseloigra v enem dejanju. II!. Govoriti ne znajo ali sodnik v zaporu. Komičen prizor. Začetek ob polosmih zvečer. > . gtioJM V Zupanom v Predtrgu pri Radovljici je izvoljen stari župan gospod Anton Dolžan iz Pred trga št. 21. Nevarno pretil je pastir Franc Repinec, 35 let star, ko ga je gospodar v Lescah odpustil iz službe, j Dne 27. m. m. je rekel, da bo hiše v Predtrgu in Lescah »napravil svetle*. Prebivalci Predtrga so bili tako v strahu, da so culi 27. m. m. vso noč. Repinca so prijeli v Spodnjih Gorjah in ga izročili orožnikom v Lescah. Slabi časniki. Iz Bohinja se nam piše: Ko je v letošnjem poletju bival dr. Krek nekaj časa v Bohinjski Bistrici, razlagal je tudi v pridigah svojo politično modrost tukajšnjim kmetom ter jim posebno resno na srce polagal, da naj se posebno izogibljejo slabih časnikov. Kmetje pa niso poznali teh časnikov, zato so od mase grede v neki bistriški gostilni zahtevali, da naj jimg^o-kažejo tiste slabe časnike, o katerih je bila pridiga, da se jih bodo vedeli izogibati. Hudomušni krčmar je rad ustregel njihovi ^ahtevi in prednje polož^— »Slovenca* in »Domoljuba*; '3£s¥»lte Ibo* najslabši ;1slovenski časopisi, tu se jih dobro naglejte, potem pa skrbno ogibajte!* Ko so se na to tisti kmetje podali iz gostilne proti domu, so med potjo Čudno zmajevali z glavami ter godrnjali: »Duhovnom se je menda začelo mešati, da nas eden tako uči, drugi pa spet drugače! Naš župnik nam priporoča in za nas naroča tistega »Domoljuba*, ta dohtar pa nam pridiguje, da je ta časnik slab in da se ga moramo ogibati; kmet zdaj res ne ve, komu naj bi še kaj verjel!* V Škofji Loki napravi klub slovenskih biciklistov »Škofja Loka* dne 25. t. m. veselico v prostorih »Narodne čitalnice*. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina za gospode 1 K, dame proste. ;V " V Stari Loki se je dne 8. t. m. vršila^volitev župana in občinskih odbornikov. Izvoljeni so gg.: Gašper Triller, posestnik iz Virmaš, županom; Jurij Karlin, mizarski mojster na Suhi, Jožef Žagar, posestnik v Stari Loki, Jožef Lagonder, posestnik v Žabnici, in Franc Hri-bernik, posestnik iz Virmaš, odbornikom. V Selcih nad Škofjo Loko se je ustanovilo društvo »Farna knjižnica v Selcih*, ki ima namen zbirati dobre knjige, katere bi se izposoje vale prebivalcem, da bi tse odvračali od slabega branja. Pravila so oblastveno potrjena. Kdo ne pozna nakan naših »dobrih* klerikalcev, ki tako očetovsko skrbe za nas. Nesreča. Kovaški pomočnik Janez Koželj iz Tujnic, sodni okraj Kamnik, je gledal pri svojem mojstru, kako je ta izbijal žebelj pri vozu. A pri tem se je zgodilo, da je izbiti žebelj priletel na njegovo oko in ga tako ranil, da je moral v ljubljansko bolnišnico. V Potoškem jarku, sodni okraj Kamnik, so našli dne 6. t. m. mrtvo truplo. Dognalo se je, da je najdenec že dlje časa pogrešani Golob, zadnji čas službujoč v cementni tovarni Prašnikarjevi v Kamniku. Sodi se, da se mu je zmešalo in da je na ta način našel smrt v tem jarku. Tujcev je bila letos v Mekinjah pri Kamniku 399, v Bohinjski Bistrici 67, v Begunjah in Poljčah 77; na Jesenicah pa se je mudilo 65 hribolazcev. — Na Dovjem je bilo 45 tujcev. Na Kranjskem sploh. Stoletnico Prešernovega rojstva proslavijo dne 2. grudna 11, v Ljubljani skupno vsa narodna društva. Na medveda so streljali dne 6. t. m. pri Ložu na Notranjskem. Sedma krogla ga je šele podrla na tla. Križem sveta. V Mostu na Češkem se je v premogokopu v rovu •Pluto» vžgal plin. Ubitih je 14 premogarjev. Hilsner, o katerem smo pred kratkim že poročali, je bil minulo sredo obsojen v Piseku na smrt na vislicah. Ruski car je zbolel za trebušnim legarjem. Pariška razstava je bila minuli ponedeljek zaključena. To razstavo je obiskalo okrog 55 milijonov oseb in je vstopnina znesla 120 milijonov frankov. Velika železniška nesreča. Blizu OfTenbacha na Nemškem sta- trčila minulo soboto dva vlaka. V zadnjem vagonu se je vžgal plin. Vagon je bil naenkrat ves v ognju. Zgorelo je okoli dvajset ljudi. Na Kitajskem ne bo miru. Iz zanesljivega kitajskega vira se poroča angleškim listom, da princ Tuan in general Tung-fusiang in Kanzu nabirata upornike pod zastavo. — Ameriške Zedinjene države se potezajo zato, da se mir sklene za vsako ceno. Najnovejše vesti. Dunaj, 17. listopada. V nemškega cesarja je včeraj opoldne neka navidezno nora ženska vrgla sekiro, ko se je peljal s kolodvora v Breslavi. Sekira je padla preko voza na tla. Nihče ni bil ranjen. Ženo so zaprli. Ljubljana, 17. listopada. Stavbeni svetnik Iv. Switil je imenovan stavbenim nadsvetnikom na Kranjskem. Hvala! Listnica uredništva. Gospodu pošiljatelju spisa «Varstvo pticam* : Pride na vrsto. Današnji številki „Gorenjca" je priložen oglas tvrdke A. Rant v Kranju. Tedenski sejem v Kranju dne 12. t. m. Prignalo se je 410 glav goveje živine, 10 telet, 260 prašičev, 36 ovac, 92 buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7 50, prosa K 7.—, ovsa K 5-60, rži K 7—, ajde K 6-50, ječmena K 7-50, fižola koksa 10-—. ribenčana K 9*50, krompirja K 1-70, deteljno seme K 45-— do K 50-—. 227 brez oprave, s posebnim vhodom in, če mogoče, tudi s postrežbo in hrano za gospoda samca. Nrtslov pove iz prijaznosti upravničtvo ozor, živin o rejci ! Franc Omersav Kranju prodaja Barthelnovo apno za poklajo. Št. 1442 228-1 J(azglas. Pri mestni občini kranjski je izpraznjena služba policijskega stražnika z letno plačo 720 K, oziroma 600 K, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vlože prošnje z dokazili sposobnosti do dne I. decembra 1.1. pri županstvu. Prednost imajo dosluženi vojaki in žandarji. - Županstvo v Kranju 15. dne novembra 1900. Doktorja pl. Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—4 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljuoljani. Najceneje se dobivajo ▼ podpisani lekarni, če se naroča po posti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad. z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotne*«; molokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkdcžva ITnlrnn clarini čai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj. JiaKaO SiaUDl iaj ^en^e hrttniino 8redstvo/ ZaVojček (četrt kile vsebine) 18 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoc/.ya /elodčne kaplice. I zborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-mjm i uu v ii c jajoče, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tacata t K. KrOfflice odvajalne, želodec čistilne. Čistijo Želodec, odvajajo *»* _ blato, odpravljajo napenjanje in zabasanie želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, šest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. £ 80 h, tri skatlje % K, Prsni plučni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko lis 11, raztvarijjvim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja sliz, bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K It ' ŠkuUja lajša tucata 5 K. T)rO*nilni ali udov rve* (p*otinski cvet, Gichtgeist) p "'eu> je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, nogah , kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in te: ......... " it itekl ' Steklenica 1 K, ses enic 4 K 50 t h, pol priporočljiv rokah in težkem delu. Tinktura ga kurja očesa, preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem boluo mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K M) h. Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkoczvja /ivinslri redilni prašek za no-lranJ° rabo Prt kravah, volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se, zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠiČii red>lni >n krmi lni prašek. "™* ~ "* -^^^■■i^^^ J Varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka, stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi zu tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Ta prašek dobite v vseh prodajalnah in tudi kakao sladni čaj. Ce jih pri Vas ne dobite, potem pišite na lekarno Trnkoczvjevo v Ljubljano. 4A Slavnemu občinstvu uljurlno naznanjam, da izde-ljujem vsakovrstno perilo za gospode, •••• • • * • gospe in otroke ter izvršujem isto v najkrajšem času in po nizki ceni. Prevzamem tudi staro perilo v popravljanje. Z upanjem, da me slavno občinstvo počasti z obilnimi naročili, beležim v velespoštovanjem Marija Zaveršik 225 nova prodajalna v Kranju, št. 180. Velik, lep lokal posebno pripraven za trgovino, v sredini mesta, odda se s 1. februarjem 1.1901, oziroma tudi prej. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca«. 226—1 v Kranju, na glavnem trgu povsem elegantno opremljena, katera je jako dobro vpeljana in ima mnogo odjemalcev, se vsled razmer proda, toda le proti gotovemu plačilu. Natančneje so zve v upravnistvu «Gorenjca>. 218—8 ^^^^^ Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je svojo trgovino * # 9 * # ¥ ¥ z manufakturnim blagom na glavnem trgu v Kranju . popolnoma prenovil i a da bo tisto izvrševal v še večjem obsegu, kakor dosedaj. Zlasti se priporoča v nakup zimskega blaga na debelo in drobno, nevestam za nakup bale, za kar ima posebno veliko izber. Cene m's/re, postrežba točna. Z odličnim spoštovanjem Franc Crobath pri Franceljnu > trgovec z manufakturnim blagom v Kranju. 221—3 \Jizitnice in kuverte 0 m po zelo nizkih cenah priporoča „ kranjska tiskarna" v JCranju. ^ahvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu se najtopleje zahvaljujem za dosedaj izkazano mi zaupanje ter naznanjam, da sem oddal svojo kleparsko obrt gospodu Karolu Schnellerju, katerega tem potem toplo priporočam. Velespoštovanjem fran J[ap/otnik. Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel od gospoda Frana Zaplotnika kleparsko obrt g) (d v Kranju ter se priporočam slavnemu občinstvu v izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del, zagotavljajoč, da bodem ista izvrševal točno, solidno in po najnižji ceni. 216—3 Velespoštovanjem JCarol $chnelter, &&&&&&&&&&&&&&&&&&&& Ivan Sartori ključarstvo in trgovina z železnim blagom v Radovljici (gorenjsko). Tu se dobivajo vsake vrste šivalni stroji za šivilje, krojače, č>vljarje, slamorežnice nnjboljših vrst po nizki ceni. Vsaki stroj se tukaj lahko poskus in ogleda. Za vsaki stroj se jamči eno leto. Stroji dado se tudi na obroke. 214—4 Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. P i c c o 1 i j u v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a—17 tinkture za želodec in so njemu z diplomo dn6 27. novembra 1897 podelili naslov •Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želo Jec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 sLekleničic za gld. 1'26 a. v., pO 24 steklenic za gld. 2'40, po 3G za gld. 8*60, po 70 za gld. «50, po 110 za gld. 10*30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 303 ■ Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone priporoča. po nizki ceni 57—36 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Ilusüovani ceniki na razpolago. Pravo S ■«-> c . ¡ 3 1 Ü plzensko pivo iz zadružne pivovarne ^| vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 5y—36 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji & jp> $ in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—36 Mj Pri nakupovanju <| suknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—36 HUGO IHi ! Špitalske ulice štev. 4 Velika zaloga si: kn eni h o s tan i ■ ■. «a 9i*n^vpfii cesti v £^n(>čjant nw^wi * » misionsfi&ya in vvrftanecja {vfal\čni vefifvo>ti in /taftovodti ima po ni&fii ceni vedno v z>cvfoj-i 108-29 CD CD 5pe9it.it c. -fir. pz iv». j wiiii} hc(ez-n\ce, &J4t6fj a na, 3iniaj.jfia eesta it. 1-* . 06 ■j T3 O rt S rt 'rt* TJ O o 3 09 CD Največja tovarniška zaloga aukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 77—36 o "g < O P- priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga jagerndorfskih, brnskih in angleških čtofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): O CD 3 1 tucat žlic, navadnih gld. 4*40, i „ .za kavo „ 8*80, 1 » nožev ali vilic „ 6*—. Jedna velika žlica za mleko gld. —-80, za juho gld. 2 — Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-leseni m ročajem : 18 parov navadnih od gld. 1*80 do gld. 3 — 18 , boljših „ , 8*50 . „ 7-50 Svečniki iz alpake, visoki 21 84—34 težkih gld. 5-M • . 8-60 24 26«/i cm gld. 2— 230 2-60 Manufakturna (gvantna) trgovina. v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice v novozgrajeni mestni hiši, opozarjata slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini kamgarn, .-eviot (Damentuch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent za jopice, hluze in obleke. 199—7 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, kam-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni. TJ o 3 CD Vzorci se po pošti brezplačno razpošiljajo. R. LANG, LJubljana (KolizeJ) tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrecev, posteljne uloge, zrcal, podob. otroCjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 76—35 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj m poštnine prosto. Piotlaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G. Tdnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo m kovinolrvnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamorežnice in žage. 81-86 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. Stcdtis Aatija. ■pt\ pot oča »vojo vcftfio 82—86 safoao ptic&tifi in i&dtfanifo točnih 3ef vrv v»a v to »teoAo >y>adajoča dt(a. ?:(j«m«m vea-ftovcetna bela, &lata in ovit+iata ročna deta it i*v>i5nj4 51 —s*= Domače m— pristno žganje konjak........liter po K 6-— slivovka........ , , „ 2*80 hruševec........ » „ „ 260 brinjevec....... n „ „ 260 Priporočam tudi dobra vina. • Spoštovanjem Jernej Ručlgaj **>-7_gostilna -pri zlati ribi>. trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzlkalljami In godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnlc (v i z it n i c) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—45 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. Zmešane in strižene i kupuje po najvišjih cenah od 2 kilognirnov naprej Filip Well velika trgovina i lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—14 P. n. čiLitelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zhiralce lax. — Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja. Mestna hranilnica v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,240.022 kron 73 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,589.355 kron 19 vinarjev. 35—41 Ljubljanska Kreditna Ma v Ljubljani Špitalske ulice štev. 2. % N^kup in prodaja vseh vrst rent. \ Sprejemanje v« | zavnih papirjev, zastavnih j denarnih vlog na vložne knjižice, 1 pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. t . . x- 1 | na tekoči račun in na ♦ za najkulantnejših pogojev. f i 1 ffiro-conto s 4 V.0/, obrestovaniem ' ] Posojila na vrednostne papirje t . I f proti nizkim ohrestim. i giro-conto s 41/,°/o obrestovanjem W od dne vloge do dne vzdig-a. jp^ Zavarovanje proti kurzni izgubi. ! Bskompt menjic najkulantneje. W Promese k- vsem žrebanjem. Borzna naročila. 189—9 Izdaja h. zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska »Kranjska tiskarna» v Kranju.