DRUŽABNO SREČANJE MLADIH VOJAKOV V MOSTECU
»Tu nam ničesar ne manjka«
Že pred poldnevom se je množica novopečenih vojakov s svojci, ali vsaj del njih, začela počasi pomikati proti enemu najbolj dražestnih kotičkov Ljubljane — Mostecu. Točneje: proti Rekreacij-skemu centru Mostec. Prijetno naravno okolje, blagodejen hlad v senci dreves, predvsem pa od-maknjenost od neprijetnega mestnega vrveža, je bilo kot nalašč za dobcr prigrizek in kanček vese-Ija v krogu domačih, ki ga bodo mladi vojaki poslej gotovo pogrešali. Med drevjem je zadišalo po jagnjetini in pleskavicah, vojaški ansambel pa je godel, kot da bi šlo za turistično in ne vojaško prireditev.
V pravšnjem »elementu« so bili kajpak tudi naši »občinarji«, še posebej pa komandant obrambe mesta   Ljubljane   Milan   Aksentijevič,   ki   je
v spremstvu predsednika ZZB Ljubljane Staneta Vrhovca šel od mize do mize in vsakem vojaku prisrčno stisnil roko, z njim pokramljal. Nič čud-nega torej, da je splošno vzdušje vojaške mladeži izzvenelo praktično v eni sarai ugotovitvi: »pa ovde mi zaista ništa ne fali«.
Ivica Bradič, vojak iz Prozora:
»Semkaj v Slovenijo sem prišel 17. junija. Za zdaj se tu kar dobro počutim, pa čeprav je marsikaj drugače kot pri nas. Ni korzov — večernih sprehodov v mesto, drug je tudi jezik in miselnost. Pa bo že nekako šlo. To srečanje
Kot je v našem mestu običaj, je vsaka izmed ljubljanskih občin enkrat izmenično gostitelj slovesne zaprisege mladih vojakov, ki so prišli na služenje vojaškega roka v Ljubljano. Tako je predsednik občinske skupščine Peter Vr-hunc 8. julija v kasarni Boris Kidrič v Šentvidu izrekel iskreno dobrodošlico številnim mladim vojakom iz domala vse Jugoslavije. Na sreča-nju v Mostecu pa jih je neposredno po slovesni zaprisegi obiskal tudi naš sodelavec, o čemer priča prav ta sestavek.
Irica Bradič
Ištran Bagi
tu v Mostecu pa je prav imenitna sprostitev: imamo lepo naravo, dobro hrano, vse.«
Lštvan Bagi, vojak iz Kanjiže:
»Setn sem prišel med kuharje. Za zdaj seveda še ne kuhamo kdove kako veliko, ker imamo še .obuko'. samo tu pa tam kak čaj in podobno. Tudi srbohrvaščine še ne znam dobro, ker prihajam iz madžarsko govorečega dela Vojvodine, se je bbm pa naučil. Ljubljana se mi zdi zelo lepa. Posebej lepi so parki; v Vojvodini še zdalcč ni toliko dreves, ampak skoraj sama ravnina«.
Sabahudin Čatk, vojak iz Gornjega Vakufa;
»Danes sem prvič kar sem tu šel v mesto. Ljubljana se
mi zdi kar prijetno mesto. Tudi tu v Mostecu je zelo lepo, škoda pa je, ker ni bilo mojih domačih, pa čeprav sem jim sporočil naj pridejo. Ne vem, kaj jim je«
Vaso Živanovič, vojak iz Bijeljine:
»Sam sem prišel v intendantsko službo. To se mi ne zdi posebno napomo delo. Tudi pred odhodom k vojakom se nisem ničesar bal. Pač, vsakdo mora svoje odslužiti. ni kaj. Ljudje tu v Sloveniji se mi zdijo kar v redu, saj so povečini gostoljuhni, prijazni, obzirni. Tudi na družabno srečanje tu v Mostecu nimam nobenih pripomb: zabave je dovolj za vse - celo za otroke.«
BRANKO VRHOVEC
Vaso Živanovič
Sababudin Čatic