POLLETNA PRORAČUNSKA BILANCA OPOZARJA M VARČNOST po Ikonca junija je bilo viplačano v pforačuin celjsilte občine 14,038.643 aio- din dohodkov. Po operatirvnem planu pa ije bil predrviden jpriliv do­ godkov 16,891.550 norvih idin, kar po- jjjeni, da je o(b polletju nastal pri- jpanjiklijaj v dohodkih za 2,852.907 no­ vih din. Kajveojd izpad dohodkov ije pri pri- jpevtkih iz osebnega dohodka, saij zna- ikar 2,532.060 novih din. Proračuin- pnisipevelk liz oseibnega dohodka dz gosipodarstva je bil dosežen le 76,1%, izven gospodarstva pa komaj 71,1 %. Sicer je za pričakovati, da bo v dru- polovici leta večjii pniliv idohodikov iz proračunskega prispevka zaradi zrvi- šanja osebnih dohodkov po polletnem periodičnem obračimu. Kljub itemu pa ne bo možno pokriti vsega izpada do­ hodkov dz proračunskega prispevika, ki zinaša do sedaj 244 miiiijonov sta­ rih din. Da je prisilo do preceij'sn(je razlike med planom in irealizacdijo dohodkov iz proračunislkega prispevka, ije razlog predvisem v predvidevanj u povišanja osebnih dohodkov v letošmijem letu, kii pa doslej ni bilo realizirano. V tem pogledu ije bil plan dohodka povečan od pTvatnega osnutka za 100 milijo­ nov starih din. Na priliv dohodkov vpliva tudi mo­ čan odliv proračuinskega prispevka v druge občine, kjer stanujejo številni delavci, ki so zaposleni v celjskih podjetjih. Od skupnega priliva prora- ouinslkega prispevika ostane za delitev v celjisiki občini 58,2 %, 41,8 % prora­ čunskega prispevika pa je odvedeno sosednjim občinam, zlasti šentjurski in šmarsiki. Čeprav je realizaciija plana pri dav­ kih nekoliko boljša v primerjavi z lanskim letom, je še vedno zabeležen izpad, ki bo krit po predvidevanjih v naslednjih mesecih. Večji izpad do­ hodkov je zabeležen tudi pri uprav­ nih in isodnih taksah. Plan dohodkov je bil v celoti realiziran z 83,1% Zaradi izpada dohodkov so tudi iz­ datki izpod plana. Ob zafclj'učku pol­ letja iso iznašali izdatki 14,208.967 no­ vih din ali 84,1 % operativnega plana. V iprimeiljavi z istim obdobjem v lan­ skem letu so letos izdatki za 7,4 % nižji. Največje zinižanije izdatkov je pri komunallni dejavnosti, ki dosega le 38,7 % lansike realizacije za isto obdobje. Visoko nad iansikoletno re­ alizacijo pa so negospodarske investi- oije, kar za 96,9 %. Tako povišanje gre predvsem na račun soudeležbe pri gradnji osnovne šole v Štor ah in za­ radi plačila anuitet za izgradnjo celj­ ske bolnišnice. Glede slednje postav­ ke je sprožen sodni apor. Finančni strokovnijaifci ma občini sodijo, da bo to pravdo občinska skupščina dobila in v tem primeru bo vrnjenih v pro­ račun 73 milijonov starih din, ki jih je trenutno plačala celjska ©"bčiina, kjer je pač sedež celjske bolnišnice. Zaradi izpada proračunskih dohod­ kov je občinska slkupščina najela bančni kredit v višini 600.000 N-din, 300.000 novih tdin pa si je sposodila iz rezervnega sklada. S temi sredstvi so biili kriti predvsem izdatki za šolstvo, v manjši meri pa potrebe socialnega sklada in sklada za kulturo. Ko so na zadnji seji lObčinske komi­ sije za programiranje razipravljaili o nič kaj razveseljivi proračunsiki bi­ lanci za prvo ploletje, so menila, da trenutno sicer ne kaze sprejeti kakš­ nih bistvenih ukrepov, ker se izdatki proračuna tako in tako morajo gibati -v mejah dohodkov. Pričakovati je si­ cer, da se bo v drugem polletju stanje nekoliko izboljšalo, vendar je raču­ nati, da bo tudi v avgustu in septem­ bru dokaj trda predla. Zato kaže, da bodo koristniki pro­ računa morali čim bolj varčevati ter omejiti svojo dejavnost. Komisija je zato sklenila, da opozori vse ustanove in druge koristnike proračunskih sred­ stev, da zmanjšajo proračunsko po­ trošnjo za 10% in tej predpostavki prilagodijo svoje poslovanje. Prav go­ tovo je račuriati, da bo občinska skup­ ščina v septembru sprejela rebalans proračuna in se je treba že sedaj na to pripraviti in v tem okviru gospo­ dariti, -ma- Vekoslav Špindler 85-letiiik Mnogi Celjani se ga še spominjajo iz časov, ko je leta 1905 prišel v Ce­ lje in posial glavni urednik časopisa Uomovina, takratnega celjskega gla­ sila, ki je izhajalo trikrat tedensko, le naslednje leto, ko je Domovina prenehala izhajati, je bil soustanovi­ telj cejlskega tednika Narodni list, ka­ sneje je sodeloval v Novi dobi, do­ kler se ni leta 1922 preselil v Maribor. S svojim številnim in vsestranskim delom si je Vekoslav Spindler, ki se rodil 16. julija 1881 v Moravcih v Slovenskih goricah, pridobil odločil­ no mesto v slovenskem časnikarstvu in tudi v slovenski književnosti kot ustvarjalec in prevajalec. Vekoslav Spindler šteje med tiste narodno zavedne in bojevniške nara­ ve, ki so se že v nekdanji avstro- ogrski monarhiji trpeli zaradi svoje­ ga domoljubnega in naprednega delo­ vanja. Kot osmošolca so ga zaradi članka »Kako nam v naših šolah la- iejo in nas varajo« izključili iz mari­ borske gimnazije, zaradi česar je o- opravil maturo v Celju kot privatist. Judi potem, ko je na Dunaju in v Gradcu študiral medicino, je objavljal pesmi, prozo in razne sestavke v »Ljub- l\mkem Zvonu«, »Slovencu« in v pmkem »Domačem prijatelju«. Leta J90i je uredil in izdal almanah »Na "("^ih potih« v Pragi, kjer je služil vojaški rok. V Pragi se je izpopolnil v znanju leškega jezika, ki se ga je začel še I gimnazijskih letih učiti sam s tremi ovariši. To znanje je kasneje korist­ jo uporabil in začel prevajati znana •eška književna dela. Med prevodi abko omenimo K. J. Beneša »Čarobni iom« in »Ognjeno pismo« ter »Rdeči '•ig«, Edvarda Bassa »Cirkus Humber- 0«, Karla Raisa »Kalibov zločin« ter 'oman »V slepi' ulici« V. Rezdča in '<.arla Novy/a »Na razpotju«. Četudi smo le v glavnih potezah omenili nekatere prispevke Vekosla- '0 Spindlerja slovenskemu časnikar­ stvu, literaturi in prevajalstvu, nam !e (o zadošča, da lahko ob petinosem- iesetem rojstnem dnevu priznamo še >'edno mladostno razpoloženemu u- "var/a/cu veliko zaslug in zahval. S svojim delom je nam vsem mlajšim •^lor v prizadevnem in vztrajnem ob-'^ ^'kovanju slovenske besede in sloven­ ske misli, a hkrati nas toliko bolj nav- i^^uje dejstvo, da kljub letom še ved- diha in živi z nami. . Se vedno ga zanimajo časniki, ki '''' prebira in ocenjuje, hkrati pa ni ''ozabii bratske češke, ki jo namerava 'P^t obiskati in tudi prevodi iz češčine^ 'o še vedno v njegovem načrtu. Za- . ""fa ga politika, zanima tudi kultura, ? navsezadnje ga zanimajo tudi vpra- '°i/a upokojencev, ki se — četudi ^erad — vendarle mora mednje šteti. 'Oda njegova življenjska aktivnost ga fešu/e občutka upokojenosti in blag "ismešek izza očal ga pomlaja in o- ^"^iuje. Se na mnoga letal PRAZM KONJIC Kot smo že poročali, pripravlja občinski odbor ZB NOV Slov. Konji, ce skupaj z ostalimi organizacijami v občini veliko proslavo ob 25-letni- ci vstaje slovenskega naroda 22. ju­ lija na Rogli na Pohorju. V teh dneh tečejo že zadnje organizacij­ ske, vsebinske in tehnične priprave, saj je potrebno zagotoviti, da bo do glavnega praznika vse nared in da bo takrat delovalo tako, kot je to potrebno. Za prevoz udeležencev bo na raz­ polago osem avtobusov iz maribor­ skega in celjskega avtobusnega pod­ jetja, ki bodo prvič peljali na Po­ horje že kmalu po peti uri zjutraj. V teh dneh po posameznih krajih ugotavljajo, koliko ljudi se bo ude­ ležilo te prireditve in računajo, da bodo avtobusi morali zaradi precejš­ njega zanimanja dvakrat voziti iz 2.osameznih krajev. Razen iz Slov. Konjic bodo posamezni avtobusi vo­ zili tudi iz nekaterih drugih krajev kot npr. iz Loč, Zreč in Vitanja, po potrebi pa še iz ostalih večjih nase­ lij. Člani ZB iz Loč so si" dobili svoj lasten prevoz, prav tako pa priča­ kujejo organizatorji, da bodo dala podjetja na razpolago svoja tovorna vozila. Cena prevozu bo za odrasle na vtobusu 300 starih dinarjev v eno smer, za otroke pa 150 starih di­ narjev, na kamionih pa za odrasle po 200, za otroke pa po 100 starih dinarjev. Prireditveni odbor računa, da se bodo ta dan odpeljali na Po­ horje tudi vsi privatni lastniki oseb­ nih vozil pod okvirom avto-moto društva. Za prehrano in pijačo bodo po­ skrbela gostinska in trgovska pod­ jetja ter posamezni privatni gostil­ ničarji. Nekoliko jih skrbi le vreme, jo, da se do tega Časa že uredilo, ki je letos zelo nestalno, čeprav upa- Tudi člani programske skupine pri"d- no pripravljajo vsebinski del pro­ slave, oBred predvojaške vzgoje pa bQ poskrbel za večjo vajo naiplanoti v okolici Rogle. Člani prireditvene­ ga odbora so bili pred kratkim na kraju glavne proslave in so se na licu mesta dogovorili o posameznih konkretnih nalogah, ^er so cestne zveze na Pohorju še dokaj ugodne je pričakovati, da bo del udeležen­ cev prišlo tudi iz Dravske doline. V L Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju razpisuje za šolsko leto 1966/67 naslednje štipendije: 2 štipendiji na nižjii živinorejski šoli v Šentjurju, 3 štipendije na nižji sadjarski šoli v Brežicaii. Pogoji razprtsa: Da ima kandidat dokončano ose|pIetko in da je zdrav. Prednost imajo moški. S KOLESOM PO SAVINJSKI DOLINI V mladosti sem potoval z motorjem in avtomobilom in šele zdaj na starost potujem s kolesom. Moram prizjiati; še nikoli se nisem počutil v Savinjski dolini bolje kot ravno zdaj — na kolesu. Že v Letušu sem opazil zelo čisto Saivnjo, takšno, da sem videl vsak kamenček na dnu. Ob bregovih j)a se razprostirajo mogočni gozdovi, lepi travniki, njive z zorcčo pšenico, vmes pa bogato obloženo sadno drevje. Potujem proti Mozirju. Ob potil me spremljajo nasadi hmelja, čista žubo­ reča Savinja in skrbno obdelane njive. V Mozirju me pritegnejo lepe trgovine in gostišča ter predvsem prijazni ljudje. Kolo se vrti naprej in spet lahko opazujem lepo okolico in nasade hmelja. Menim, da je tega hmelja kar preveč, saj je zemlja takolTgodna za krompir, ki ga mi uvaža­ mo. V Nazarph obiščcm lesni kombinat LIN in dovolijo mi ogled tega največjega industrijskega objekta v Savinjski dolini. Na Vologu obiščem prijatelja, ki me gostoljubno sprejme in povabi na savinjsko mesno po­ sebnost. In spet je pred menoj cesta. Kolo poganjam proti Bočni. Ker kot upokojenec potujem na lastne stroške, takoj opazim, da cene v gostiščih niso previsoke. Na poti prottl Gornjemu Gradu obiščem Novo Štifto, spo­ toma pa skočim tudi na Menino planino. Seveda peš. Tretji dan se name­ nim proti Radmirju in še naprej proti Logarjevim. Neprijetno me prese­ neti, ko iz Ljubncga ne vodi več asfaltirana cesta in moram požfil-ati prah ter še posebej paziti na nevarno cesto. Ko v Lučah prespim pri odprtem oknu in ko se drugi dan naužijcm lepot Logarske doline in Solčave, ki nimajo primere, se odločim za vrni­ tev. Na povratku nisem zavRl proti Gornjemu Gradu; pač pa proti Rečici. Iz tega kraja imam namreč lene mladostne spomine. Tam sem namreč našel svojo življenjsko družico — tega je žc dolgo, dolgo. Že 44 let in še je nisem zamenjal. TY od 24 7. do 30.7. TV OD 24. 7. DO 30. 7. 1966 ^ledelja, 24. 7. 1966: J-20 Poročila (Zagreb); 9.25 S Plavom po Drini — oddaja narod- 5^ glasbe studia Sarajevo (Zagreb); Kmetijska oddaja (Beograd); ^•^^ Copclija — balet za otroke iz Jijdia Sarajevo (Zagreb); 11.45 Ka- f:, Tenkeš — madžarski serijski (Ljubljana); 15.00 Teniška bal- ^^lada (Zagreb); 18.50 Brez parol Ig.I'^ladniska oddaja (Ljubljana); ba'^ Božični nakupi — druga zgod- 19,!^- serije »Anatol« (Ljubljana); '^^ Vabilo na ples — glasbena od-^ daja (Ljubljana). 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo­ grad); 20.45 Rezerviran čas (Zag­ reb); 21.45 Golo mesto — serijski film (Ljubljana); 22.35 Zadnja po­ ročila (Ljubljana); Ponedeljek, 25. 7. 1966: 18.35 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Poklici v kmetijstvu — rast­ linska smer (Ljubljana); 19.20 Sve­ tovno nogometno prvenstvo — I. polfinale (Evrovizija); 20.15 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Drugi pol- čas nogometnega polfinala (Evrovi­ zija; ) 21.15 Propagandna"" oddaja — gledahška predstava (Beograd;) 22.20 Zabavno-glasbena oddaja stu­ dia Sarajevo (Zagreb); 22.50 Poro­ čila (Beograd); Torek, 26. 7. 1966: 18.30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dokumentarni film (Ljublja­ na); 19.20 Svetovno nogometno pr­ venstvo — II polfinale (Evro-^iifeija); 20.15 Propagandna oddaja 20.30 Dru­ gi polčas nogometnega polfinala (Evrovizija); 21.15 Senca Suma — ameriški celovečerni film (Ljublja­ na); 22.30 Zadnja poročila (Ljublja­ na); Sreda, 27. 7. 1966: 17.30 Poročila (Zagreb); 17.40 Pesniki revolucije (Zagreb); 18.10 TV obzornik (Ljubljana); 18.25 Ju­ lijski dnevi — oddaja studia Sara­ jevo (Zagreb); 19.25" Turistiilčna od­ daja (Ljubljana); 19.50 Cis Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo­ grad;) 20.30 Mednarodna zabavno- glasbena revija — oddaja ob Dne­ vu solidarnosti (Skopje); 22.00 Zad­ nja poročila (Skopje); Četrtek, 28.7.1966: 18.35 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Ventilator — oddaja za otroke (Skopje); 19.20 Svetovno nogomet­ no prvenstvo — finale za 3. in 4. mesto (Evrovizija); 20.15 TV dnev­ nik (Beograd); 20.30 Drugi polčas nogometnega finala (Evrovizija); 21.15 Propagandna oddaja 21.20 So­ listi moskovskega baleta Staniilslav- ski — oddaja ob dnevu solidarno­ sti (Skopje); 22.20 Poezija Vclimirja Žiivojinovića (cBograd); 22.30 TV akcija (Ljubljana); 22.45 Jazz festi­ val na Bledu (Ljubljana); 23.05 wa- terpolo Mladolst : Rartizan (Zag­ reb); 23.45 Poročila (Zagreb); Petek, 29. 7. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Reportaža studia Titograd: 25-let pr­ vega norodnoosvobodilnega odbora (Beograd); 18.55 Most na Tari — oddaja studia Titograd (Beograd); 19.05 črnogorske narodne pesmi (Beograd); 19.15 Opera skozi stolet­ ja (Ljubljana); 19.40 Cis Cak (Ljub­ ljana); 19.45 TV obzornik (Ljublja­ na); 20.00 TV dnevnik (eBograd); 20.30 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana); Sobota, 30. 7. 1966: 14.50 svetovno nogometno prven­ stvo — finale .(Evrovizija); 15.45 Propagandna oddaja 16.00 Drugi polčas nogometnega finala (Evro­ vizija); 18.20 Poročila (Ljubljana); 18.25 Film za otroke (Ljubljana); 19.25 Vsako soboto — pregled TV sporeda za prihodnji teden (Ljub­ ljana); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (eBograd); 20.30 Boj za obstanek — se irsjkilfmiaal! Boj za obstanek — serijski film (Ljubljana); 21.00 Zbor in orkester JLA — (Ljubljana); 21.40 Svetnik — serijski film (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana);