Naše delo. S Pohoija v oktobru. Z veseljem pripoznamo, ki živimo še na kmetih, da 8e je slovenska zavest med prostim ljudatvom krepko vzbudila. To je Sin naših rodoljubov, izlaati duhovnikov in učiteljev, ki izpolnjujejo avoje dolžnosti do naroda. Ali če pogledamo križem aveta, tako po celi naši domovini, veliko ljudi je še po nekaterib krajih gledc narodnosti mrtvo in vse za- kopano v duŠBO in teleaao bedo. V tem je aedaj naše delo: vzbaditi aarod, da bode tudi aajrevaješi bajtar zavedea Slovenec. pomagati mu, da si vzboljša avoje revao materijalao stanje, napeljati ga aa lepo, čednostao življenje ter ga ubraniti kužaemu brezverstvu Radoatni čut. čut veaelega aarodaega upanja obhaja človeka, kedar vidi čvrstega mladeaua ia zalo dekle razo devati svojo aarodaost. Tedaj mu zasije upaaje, da kedar eakrat aastopi mlajši zarod svoje delo priaijejo Sloveacem lepši daevi. Ali kaj pomagaV To veselo upaaje aam prec giae, kedar vidimo aašo mladiao aesramao kričati po kr mab ali pa jo celo po sodaijali ia kazailaicah se pomikati, tačas se narci 8rce topi britke žaiorsti. Vsled strasti, katerim se cedalje bolj udaja uaša m adiaa, gre zmerom bolj in bolj .bliže auševrieiuu prepada. Mladeaič. lep aa duši ia teleau, aiora v življeaje toda ko pride med avet, zapeljo ga tovariši v kičmo. s časom začae vaaovati, pride v pretepe, zapravlja dušao ia telesao zdravje in — zatem pride že človeška pravica, vsaj pri večih, kakor Bam je treba Kedar papride tak v kazailaico, druži 8e s svržjo človeštva in zaduši ae ma kmalu še zadaja\iskrica blažjih eatov. Ni čuda potem, ko pride domov. da postaae, ali bolje, oataae aramota obrini poliujšaaje župaiji in na kvar pošteaemu človeštva. Ia kmerko dekle — lepo ia nedolžno ga je še iznojila mati, toda prebitro ga ujame tovarišija nirvredaic in kedar mn postaae priljubljrna krčma, plesišee, koačaua je nedolžnost, pride. ue do časti, do nečaati nezakoaake matere ia odalej je v neareeo sebi, avojim starišem, človeštvu. V tem je tedaj, še eakrat rei-em, Baše delo. Da iz take mladiae ni poštenega. srečaega zaroda. kamo-li še zavedaeganaroda, pričakovati, to je očividao. Tu tedaj pomagajiao ia delajmo, da ae vzgoji naša mladina lepo ia čedaoatao. da ae odpravijo te grde pregrebe, da nam bode aaša mladina kedaj v poaos, saj je, ubraniti aedolžaoat zapeljivema avetu, najlepše ia aajplcme nitaiše delo. Ali kako borao v tem kaj pomagali ? Maraikdo bo dejal: aaj imamo knjige, imamo dobre čaanike, imamo izvrstae aole, nadalje imamo dahovae in avetae ačitelje — na lijib je v tem. kar je treba, storiti. Vae prav, ali mladi človek hrepeai po veaelju in kratkoeascnju ia če mu daš ob aedeljah kBJigo v roke, ae bo zdržal pri ajih, ae pol are ae. Odšel bode iskat si to varišije ali že v krčmo ali kam dragam, čei: kaj bom pri braaja dolgi oas paaelV Reanica, za šole akrbi ae v aaaih daeh veliko, ali Clovek zaČBe še le pravo življeaje takrat, ko atopi iz šole. Ia prav za ta tas brigamo se lo premalo, mladiaa ostaae v ajem več ali maaj pre paačeaa sebi, avojemu aagaeaju ia kako je to, vemo aaini aajbolje, aaj aaa je to vsakdo več ali meaj aam čutil. V tem bi prišla, kakor navlaač, prav taka druitva, ki bi imela v prvi vrsti aamea, biti za mladiBO, gojiti ji narodao. kršcansko zavest. ia v obče povzdigBiti omiko pri proatem ljadatvu. Ali bi ae društvo sv. Cirila in Metoda, ki se ravao kar vpeljuje, ae hotelo tudi tega dela poprijeti? (Dalje aledi.)