Naši dopisi.
v Gorici 3. avg. — „Slov. Narod" je danes poln „SoČe" (a ne reke, ker je zdaj premajhna). Pretekli četrtek je namreč „Soča" postavila svojega kandidata. „Svojega" — treba umeti v najožem pomenu. Mislili in pričakovali smo, da po tolikem iskanji ali premišljevanji najde druzega, kteri bi bil vsaj sploh kost od naše (to je: Goriških Slovencev) kosti, al ni ga našla med „svojimi". Gosp. dr. Lavrič mora — hote ali nehote — biti „Sočine" „pregrehe noseči kozel". Kaj mu pomaga to, da proti vednemu hvalisanju po časnikih protestuje, da svoje „prijatelje" prosi, naj bi ga vedno ne hvalili. Oni že ved6, kaj delajo. Kaj bi bili brez „čistega značaja" Lavriča? Jez — nad strankami stoječi opazovalec — voščim gosp. kandidatu L. srečo in — ; bojim se pa, da se bodo njegovi nasprotniki v pest smejali, češ, boljšega nam niso mogli postaviti; s tem bomo kmalu pri kraji. Drugi že razglašeni kandidat je gosp. dr. Tonkli, predsednik društva „Gorica", o čegar kandidaturi ne bo mogel reči Goriški (laški) dopisnik v novi „Pressi", „dass er dem neuen Reichsrathe zur Erheiterung dienenwird", kakor je to hudobnež predrzno rekel o dr. Lavriču. (Je izvem še kaj o slovenskih kandidaturah na Goriškem, sporočim Vam v prihodnje. Lahko — kakor sem že enkrat pisal — iščejo si novih mož. Pa tudi cel6 vlada misli postaviti nove može za kandidate. Tako na pr. hočejo kandidovati v Lahih generalnega konzula barona Calice-ta, namesti ministra barona De Pretiš-a, katerega letos nič ne priporoča za poslanstvo, niti finančna kriza, niti to, da ni svojim dosedanjim volilcem nobene obljube izpolnil. Gotovo pa je, da bo izvoljen deželni glavar grof Coronini. — Zdaj še nekaj laškega. Pisal sem uni pot, da teče preiskava proti tukajšnjemu „Eco del Litorale". Preiskava se čudno vrši. Navadno primejo odgovornega vrednika za suknjo. Pri nas pa je preiskovalni sodnik prisilil — pravijo — dva dozdevna spdelalca, da sta morala priseči: ali vesta, kdo je „Fra Galdino" ali ne. Se ve, da sta resnico povedala, in tako je „Fr, G." izdan.    Znabiti, da je „odgovorni"
vrednik odgovornost odvrnil in da so potle prič iskali ;^ če ne, morali bi peti opereto: „0 justitia praestantia-sima". Sicer pa moram reči, da je bila pisava Fra-Galdino-va, da-si sploh klasična (et hinc irae!), pa mestih pretrivialna, če prav — pri merjena najnovejši „Narodovi" — še zmiraj plemenita in vitežka. — Kolere, hvala Bogu -— še čisto nič nimamo. — Županstva Solkansko ni hotelo sprejemati od okrajnega glavarstva Goriško-okoličnega dopisov v neslovenskem jeziku. Okrajno glavarstvo jo je tožilo pri namestništvu v Trstu. Namestništvo je poslalo tožbo deželnemu odboru v Gorico, naj pov6 o tem svoje mnenje. In deželni odbor je — kakor beremo v „Eco d. L." — prav dobro v smislu Solkanskega županstva odgovoril. Borna videli, kaj počne zdaj okrajno glavarstvo. — Naši slovenski učitelji bodo imeli odsihmal svoje zbore — ne več pri „zlatem križi" (pri „Lizi") — ampak v poslopji C k. vadnice. Za pedagogična pomenkovanja je to gotovo primerniši kraj, nego — gostilnica. Tudi se nepostavni shodi spremene v postavne: mora se namreč napraviti učiteljsko društvo, ako hoče zborovati. Znabiti, da bo konec boljši, ko je bil začetek. Sicer pa bi jez svetoval, naj bi gg. učitelji vselej s svojo glavo mislili, misli drugih pa pustili drugim. Iz Istre 2. avgusta. — Pri nas je letos slabo: žita malo, in še to, kar ga je, drobno; pšenico je po več krajih rja pojela; grozdje je bolno, kakih devet občia je toča pobila; dalje pri morji je zdaj vse suša vzela. Samo send je mnogo, da so ga v Pulji (Pola) za 6 gld. kupili 10 centov. Starega vina je malo več, in to je strašno drago; teran se po gostilnicah prodava po 1 gld» bokal.
Iz Notranjskega 1. avg. {Hohemoart bode nas po-slanec) y tega smejo vsi naši rodoljubi gotovi biti, ki so nam ga priporočili, kajti naš narod zaupa, njim, kakor oni zaupajo Hohenwartu, ki je bil prvi minister Avstrijski, kateremu se smilijo ljudstva, toliko let tlačena v zbornici Dunajski od nemčurskih in brezver-skih njihovih jezičnih dohtarjev in privržencih. Kakor mi poštene naše kmete poznamo na gornji in doljni Pivki, v Senožeški okolici in Vipavski, v Planinski, Ložki in Idrij ski: vsi bodo kot en mož glasovali zanj, ki kot Notranjec najbolje poznd njihove reve in zadrege, in čegar beseda bode v Dunajski zbornici donela tako mogočno, da bodo omamljeni in osra-moteni vsi nasprotniki njegovi in naši. Res, na grofa Hohenwarta moremo obrniti besede našega pesnika, ko je pel:        V zbor učenih, vedi slava,
Stopi modri, bistra glava,
Ce jo reče, vse pogleda,
Na katedru grom beseda! Nadjamo se tudi, da bodo z nami šli vsi samostojni Meniševci in Cerkničani, ki ved6, da o političnih vprašanjih, ki zdaj našo ubogo Avstrijo stresajo. Hren in Krašovec veljata toliko, kakor zajec pri bobnu. „Pa kaj mara grof za kmeta?^^ — s tako Čenčarijo se previdni kmetje dandanes ne lovijo več na limanice. Pra-šajte Predoseljske kmete, kaj jim je bil baron Cojz? — prašajte sosede grofa Barbota, pa boste slišali, da žlahni stan ne vzame človeku žlahnega srca, ki bije za blagor svojega naroda! Vsi ugovori zoper Hohen-warta so tedaj prazne pleve. Čast svojo so vsi pravi rodoljubi zastavili v to, da bode izvoljen.
Iz Trnovega na Notranjskem. xyz. (Nove velikanske
orgle. Misli jjNarodu^^, Nas poslanec.) Naša farna cerkev sv. Petra je vdobila pred nekoliko meseci krasne, zelo velike orgle , ktere je izdelal na splošno zadovolj-nost gosp. Malahovski, znani ljubljanski mojster. Vsakemu, kdor jih vidi in sliši, so zelo po volji in sleherni mora občudovati zalo zuaanjo podobo in lepo, pri-
256
jetno ter sila močno donenje Malahovskovega najnovejšega dela. Obiskal nas je pred nekoliko časom slavni umetnik in pevec na gledišču Zagrebškem gosp. Fr. Gerbic. Igral je na praznik sv. Resnjega telesa na naše nove orgle ter tudi nekoliko pel; pod njegovimi rokami še le smo videli, kaki glasi se morejo iz krasnih orgel privabiti, ako jih tako umetna roka prebira. Gosp. Gerbic je zel6 pohvalil delo in izdelovavca, ki je po naključbi ravno pričujoč bil, ter je pri teh orglah svojo „petdesetnico" obhajal; one so namreč Malahovski-ovo petdeseto delo. Piščali so v treh omarah postavljene, pred srednjim glavnim delom ste dve klaviaturi. Med 22 spremeni še najbolj prijetno in umetno poje tako imenovana „vox humana". Gosp. Malahovskemu želimo, da bi še mnogo orgel izdelal na čast Božjo; da bi jih se mnogo pridružil petdesetimi, katere po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, Ogerskem, Italijanskem itd. Božjo službo povikšujejo. — Pri nas je silna suša uničila nado dobre letine. Že več kot 6 tednov nismo imeli zdatnega dežja. Bog porosi skoraj suho zemljo! Z nevoljo gledamo tudi pri nas postopanje slovenskega „Naroda", ki v vsakem listu grdo napada duhovstvo, ktero je in je bilo vedno krepdk steber našej narodnosti. Naj Švicarski trinogi preganjajo in iz dežele izganjajo škofe — Švicarje, naj Bismark zatira cerkev, kakor hoče, zato nima graje; če pa očeta Bobiesa ali kakega liberalnega učitelja minister Stremajer malo grje pogleda,^ takrat se „Narod" repenči in togoti, da je groza. Ce Mac-Mahon prepove vojakom vdeležiti se brezverskega pogreba , ali Če par poslancev francoskih potuje na božjo pot, takrat kriči „Narod": svoboda se zatira, tercijalski poslanci bojo Francosko gotovo pogubili itd. Obračamo se z nevoljo od takega gojusnega časnika, kteri je res pravi brat „TagbIattov" in „Pressin^'. — V našem okraji mislimo sploh grof Hohenwarta za poslanca svojega si voliti; nadjamo se za trdno, da sijajno bomo zmagali.
Iz Notranjske Bistrice 1. avg. J—r. — Letina nam
se slaba kaže zarad grozne suše; vse je že rujavo in zapaljeno. — Ako nam mili Bog hitro hitro z zaželenim dežjem na pomoč ne pride, gorje nam! — Pri glasovi-tem shodu Postojnskem, ki gaje sklical Begunski Hren, sta bila res iz Bistrice naše S k. Ličan in v Trnovem bivajoči notar An. Kupljen; al — narod naš se ne zmeni za-nje čisto nič, sosebno taki ne, kateri ne mislijo krščanstva iz svojega srca izpljuvati. Sveta vera je kmetu vselej največo dobroto in svobodo delila, in srečnejši je verni kmet v svoji strgani kočici, nego visok gospod pri polni mizi. To vem iz lastne skušnje. Kar Bistriški okraj zadeva o volitvi, večina naroda našega ne bode zavrgla programa „za vero, dom, cesarja^^. To bo dan volitve potrdil. Sem ter tje se mladoslovenska ali prav za prav maloslovenska stranka izgovarja: „vsaj nočemo nič veri"; al, kdor ni za-njo, je zoper njo. Naj še to omenim. Nedavno je neki hud nevernik zbolel; ko ga nevarnost večnosti pretrese, pošlje po duhovna in prejme sv. zakramente. Potem ga neka žena vpraša: „Vi, C, kako to, da ste zdaj še sami po duhovna poslali?" On jej pa odgovori: „Kar sem v „Tagblattu" bral, to sem govoril; al ko zadnja ura pride, je to vse kaj druzega". Mož je umrl. Bog mu daj dobro!
Iz Idrijske okrajne 31. srpana. (Hohenwart nas poslanec!) Vsi naši poštenjaki so se zavezali, do nobenemu drugemu, kakor IIohenwartu ne dajo svojega glasu. Da pa veste, kake poštenjake ima županija naša. Vam hočem naznaniti afero prav pikantno, ki je une dni v Planini igrala. Bili so o cenitvenih zadevah ondi zbrani župani vsega Idrijskega davkarskega okraja. Pri tej priliki se napravi gosp. Hren naše župane na svoje iimanice lovit.    Približa se jim in jih nagovarja, naj bi
se za njegovo stranko podpisali. Dva župana sta v resnici že sedla na limanice nastavljene; zdaj stopi tudi k našemu županu z enako namero; al tu jo naleti tako, da nikoli več ne bode poskušal. Ko ga priduša, naj bi se tudi on še z drugimi podpisal, ga zavrne naravnost^ da tu ni kraj podpisov beračiti, in da on nikakor ne podpiše nič; vsaj vidimo — pravi —kaj nam je vaša stranka pridobila do zdaj — davkov, da pod njih težo omagujemo; jez bom volil le tistega, ki ga bodo „No-vice" nasvetovale; njim po večletnih skušnjah popolnoma zaupamo. In vsi drugi, ki so se že tudi naprav-Ijali podpisati se, se pogledajo, in ne enega podpisa več ni dobil Hren. — In odlazil je potepeno. Naši vo-lilci se ne dad6 Hrenovim ponudbam slepiti in naa župan je mož, ki s svojim resnim prevdarkom in ne-prestrašenostjo 20 Hrenov v kozji rog vžene. Pri nas ni za nemčurje, ne za tisto sušmad, ki se „mlado3lo-venec^Mmenuje, ugodnih tal! Tu ne poznamo gesla druzega, nego: „vse za vero, dom in cesarja". Tu spoznavamo , da le v federalizmu je naše rešenje, in da moramo skupno pot hoditi z možmi naših misel v dru-druzih deželah. Le zedinjeni ž njimi zmagamo. Teh načel smo se vedno držali pri vseh dosedanjih volitvah, in od njih ne odstopimo v prihodnjih, naj nad nas pride, kar koli hoče.
Iz Senožeč 2. avgusta. — Na mojo, 18. dne u. m. vredniatvu „Slov. Nar." polano obrano sem ta-le odgovor dobil: yjDotično pismo smo ^prejeli, odgovor se nam je nepotreben zdel, Jurčič^^ Čeravno imam vsled §§. 19. in 21. tiskovne postave sodaijsko moČ proti vredniku „Slov. Nar." na razpolaganje, nastopim vendar najkrajšo pot in zato si. vredništvo „Novic" vljudno prosim, naj omenjeno, za razglas v „Slov. Nar." namenjeno *) obrdno v svoj list vzeti blagovoli. Glasi se tako-le:
„Obr^na proti napadom na me v „Slov. Narodu" št. 161. in 163. — Pot, po katerej sem se jaz za kandidata pri volilnem shodu v Postojni dne 13. dne t. m. „ponujal'% je ta, da sem konec svojega govora rekel, „če ne mislite Hohenwarta za kandidata staviti, naj se pa tudi Razlagova kandidatura zavrže, in mi si lahko sami izmej sebe kandidata najdemo". Na to, ko je g. Hren zavpil: morda Vas?! sem nadaljeval: „če nimate bolje ga mej Vami, naj bom pa jaz, a nadjam se, da bodete tam gori (jaz sem na doljnem kraji dvorane bil) izmej sebe boljega od mene našli"). To, kar današnji ,,Slov. Nar." preobrača na „debelo" in „grdo" napadanje predgovornikov in dr. Razlaga, zna le v tem tičati, da sem stvar pro et contra resnično brez vseh ovinkov dokazoval, česar mi nikdo ovreči ni mogel in ne more; al nepristojnih besedi niti izrazov nisem rabil; hinavščine pa ne poznam, da bi govoril tako, kakor maček kroži okoli vrele kaše. Gosp. dr. Voa-njaku se je kot predsedniku res izljubilo, mene enkrat zavrniti zato^ da sem besedo laž proti g. Hrenu izustil, ki je to trdil, da je Hohenwart Nemec, jaz pa rekel, da je Krajnec, kar je tudi istina. Ce je pa beseda laž za javnost „debela" in „grda", naj je tudi taka za „Slov. Nar.", ki se je v dopisu iz Ljubljane v današnjem listu proti „Novicam" večkrat poslužuje. Sicer sem pa vedno pripravljen vsacega, kdor se javi, da bi ga bil jaz s svojim govorom v Postojni razžalil, za odpuščenje prositi.
Senožeče 18. julija 1873.                 Jožef Zelen".
Tem vrsticam ni si upal „Slov. Nar." odpreti svoja vrata!!
Ob enem se mi zdi potrebno spoštovanim sosednim
*) Nov dokaz, kako „Narod*' resnico ljubi.        Vred*
257
bratom Menisevcem in Cerkničanom svojo možato besedo zastaviti, da besede „tulili^', katero dopisnik „S1. Naroda" tako rekoč meni na jezik sili, nikoli nisem govoril, še manj pa pisal. Zadnjemu listu „Soče" pa leto: Jaz ne bobnam ni levej ni desnej, tudi za sladko besedo niti za bliščeči se denar ne, in se vedno vedem le po svojem prepričanji; ako bi bil pa jaz res ,,tambor" dr. Bleiweisov, bi si to „slabost" le v veliko čast prišteval, kajti ves slovenski ndrod čisla ovega očeta kot vsestransko najbolj zasluženega, neprenehoma nevtrudljivega in kot svitlost solnčnib žarkov poštenega moža izmej buditeljev slovenskega naroda.
Od sv. Jakoba pri Safi. — V listu 173. „Slov. Naroda" se je pod naslovom: „Nesreča pri streljanji" — bralo, da pri streljanji z možnarji o priložnosti ondot-nega cerkvenega žegnanja je streljavca nesreča zadela ter mu je odnesla dva prsta itd. „Narod", deni si očale na nos, da vsaj enkrat spregledaš; zakaj laži trosiš po svetu? Ne v St. Jakobu pri Savi, ampak v Dolu se je neki šnopsar obstrelil, pa ne 27. julija, o kterem se je v St. Jakobu pri Savi žegnanje obhajalo, ampak zgodilo se je to 24. julija zvečer o priložnosti godu graj-ščinskega oskrbnika v Dolu. — „Narode"! nameril si pa le zopet cerkvi zaušnico podeliti s svojo grdo lažjo, pa si 8 tem sam sebe za uho počel s svojo lažnjivo pisarijo; če ti za resnico ne maraš, jo vsaj mi pošteni kmetje ljubimo. Zatorej pusti prihodnje nas in naše cerkveno žegnanje lepo v miru. Kdor se cerkve boji, kakor vrag križa, pusti naj cerkvena obhajila pri miru!
Soseska sv. Jakoba pri Savi dne 1. avgusta 1873. Ignacij Sojer, župan.         Martin Zaje,       >   svetovalca.
Andrej raternost, (
v
Iz Šentjerneja 30. aprila. — Zdaj imamo tudi mi gasilnico pri gosp. Alb. Samassu, zvonarju ljubljanskem, naročeno, in smo veseli, da jo imamo, kajti veliko mirnejše bomo spali. Gasilnica je tako narejena, da se voda v njo nanosi, kajti gasilnice take, ki vodo iz kakega potoka, mlake ali vodnjaka same srkajo, so veliko draže. Previdni nas župan je pravo zadel, da si je tako izbral, ki ni predraga, ker občina naša potrebuje denarja še za marsiktero drugo reč. Ce pa drugi imajo obilo novcev, no, dobro! naj si omislijo tako, ki sama vodo pumpa iz potokov, in tako bodemo imeli dve — vsaj radodarnim soseščanom niso meje stavljene. Pri poskušnji drugi dan se je videlo, da je mašina prav dobra, ki vodo visoko žene, le ljudje morajo ročno delati pri njej. Zbralo se je bilo pri poskušnji mnogo ljudstva in še posebno otr6k, ki vsako reč radi spremljajo ; gasilnica napolnjena z vodo se je na vse načine poskušala, zato se je pa tudi žeja v suhih grlih z dobrim vincem gasila. Občna pa je bila želja ta, da bi ne bilo nikoli treba je rabiti in da bi mašinica ta le kot strah ognju stala v občini naši. Naj „Novice" pri tej priliki še očitno hvalo izrek6 vrlemu in skrbnemu županu gospodarju Jan. Lušin-u, ki je to blago misel za gasilnico sprožil in ž njo dobro delo storil za občino našo. Sicer pa tudi čast in hvala, komur hvala gre; zato ne smemo zamolčati, da je gosp. Earol Schulz za nabiro denarja se veliko trudil in tako pripomogel, da zdaj gasilnico imamo. Vsi pa, ki so kaj darovali in še mislijo darovati, naj si mislijo, da so po tej napravi revnim ljudem, katerim ni lahko dopovedati, da bi se zavarovali, veliko dobrega učinili, ako nesreča ognja jih
*) Gosp. Zagorcu in njegovim pajdaSem tu očitno povemo, da od gosp. Saje-ta nikdar nikoli nismo prejeli nobenega dopisa, ki se sprehaja v politiki, tedaj tudi persiflaže Zagorčeve politike ne. Sicer pa ni bilo treba, da je gosp. Zagorec šel v KrSko „plamteči govor" („ziindende Eede**) po „Laibacherici** držat, vsaj so že davno pred vrabci po vseh strehah Čivkali o izneverstvu xd^L[ovem narodni veČini deželnega zbora.                              Vred.
zadene. — Ker že o gasilnici govorim, prosim sL vrednistvo, naj blagovoli povedati: ali je od mene prejelo gosp. Zagorčev govor o pojedini pri Hočevarji in dopis o procesiji v Krško, ter naj pogasiti blagovoli plamen, ki je po krivici na-me švignil. Moja stvar ni v politiko mešati se, še manj pa po časnikih politikovati. *)
Jan. Saj e.
Iz St. Jernejske okolice. {Smemo, pa resnično.) Najmlajši „mladoslovenec'', stari gosp. Jože Zagorc, je jako vnet za VošnJakovo robo. On, ki dozdaj ni bral druzega, kakor „Gemeinde-Zeitung^', poprijel se je na stare dni „Tednika^', katerega verno „puštabira^', pa tudi jako marljivo po St. Jernejski okolici razširja. In s kakim vspehom? Pridobil si je za naročnika cel6 nekega kmeta, ki ne pozna niti črke niti številke ter si po starodavni šegi pri štetji s prsti pomaga. Iz tega pa se vidi, kako čudodelen je „Tednik^S da ga še tak, ki ne poznd nobene črke, lahko bere. Zato skupaj vsi, ki ne znate še brati, naročite si „Tednika'' in skrivnost branja se vam bo razodela, tako, kakor so nekdaj pamet ljudem vlivali po Niirenberškem „trahtarju^^^
Iz Jesenic 4. avg. — Nesramnost in slepa besnost „Naroda" in njegovega sorodnika „Tednika" kaže se zopet v — najbrže v Ljubljani skovanem — dopisu „i2 Jesenic'', kateri je, kakor do malega zdaj že vsak drugi, poln hudobnih laži, ki imajo namen, počrniti pri ljudstvu priljubljeno mu duhovščino. Dopis namreč trdi, da so se od strani duhovščine kmečkemu shoda na Jesenicah stavile vsake vrste zadrege, ravno tako od strani nemškutarjev. To je na en mah dvojna laž, kajti ravno duhovni cele okolice so — to se dd po pričah dokazati — najbolj pripomogli, da je ljudstvo zvedelo, da bode ta shod, in gosp. prof. Povše sam se je prepričal, kako lepo so duhovni prigovarjali ljudem k obiskovanji shoda in cel6 iz leče ga oznanili. Tudi nemškutarji niso delali ovir, ker jih še tukaj ni; edini, kterega „Narod** nemškutarja imenuje, pa je nasprotna skrbel za ves kinč in cel6 črke za napise je sam iz-rezal. — To vse je čista resnica, in uno, kar so „No-vice" pisale, ne pa to, kar je „Narod" iz hudobnega namena skoval. Pa kaj je „Narodu" za resnico! Da le more po naši duhovščini in po druzih prvih naših možčh mahniti, ne gleda, kje vzame kol, ali ga šiloma izdere ali na poti pobere. Gnjusi se nam že tako časnikarsko rokovnjaštvo, in „Tednik'', katerega na Qo-renskem raznaša, toda brez vsega vspeha, nek še jako gibčen c. k. stotnik v pokoji — „von Pil p ah" se rad sam kliče — ali za provizijo ali iz golega ^domoljubja", mi ni znano, bode kmalu konec vzel v bistrem Goren-skem zraku. Naš kmet ga pogleda, pa ga vrže nevoljen pod klop.  In prav tako!
Iz Ljubljane. — Kakor bralci naši iz dopisov v današnjem listu vidijo, bode grof Hohenwart od kmečkih občin gotovo voljen; po takem dojde No-tranjcem našim čast, da imajo prvega možd Avstrijske federalistične stranke za svojega poslanca. Iz gotovega vira pa tudi vemo, da ga hočejo Slovani na Moravskem (v okraji Prosniško-Kromerižkem) voliti, in da je izvrstna misel ta, naj v vsaki deželi ga federalistična stranka za svojega poslanca voli. Se ve da več poslanstev ne more nobeden prevzeti; al upati smemo, da grof Hohenwart, našrojak, drage volje prevzame poslanstvo za Kranjsko. — Gosp. grofa Hohenwarta so naši volilci kmečkih občin na Notranjskem že leta 1871, posebno visoko častili, kajti na strani 413. v „Novicah" leta 1871. se bere sledeči grofu Hohenwartu poslani telegram:
,,Yisokorodnemu grofu K. Hohenwartu v
Omunden-u:
V Postojni 12, decembra U L skupaj zbrani volilci
258
kmečkih občin okraja Postojnskem in Planinskega na Notranjskem se Vam za Vase odločno in pošteno postopanje v mimsterstvu najgorkeje zahvalujemo^*. —
Lepo je tedaj, da vrli naši Notranjci se poslužujejo zdaj ugodne prilike pri volitvah, da hvaležnost, takrat mu razodeto, potrjujejo zdaj s tem, da si ga izber6 za poslanca, to je, zastopnika svojega.
—   (Iz seje deželnega odbora 1, avgusta.) Na odgovor tukajšnje hranilnice, da se realka ne bode mogla 1. oktobra t. 1. v novem hranilničnem poslopji začeti, gotovo pa do 2. šolskega polletja, je deželni odbor hranilnici odpisal, da bi bila preselitev realke v novo poslopje z začetkom šolskega leta 1873/4. iz šolskih in materialnih obzirov silno potrebna, ter je v tem odpisu tudi razložil hranilnici nujnost, da mu pogoje za šolske prostore takoj naznani. — V smislu sklepa deželnega zbora od 6. decembra leta 1872. je deželni odbor osnoval in razpisal 112 štipendij v podporo ubogih sirot od 7. do 16. leta, ki se bodo po 40 do 50 gold. vsako leto dajale iz sirotinskega zaklada (Waisenfond), dokler se ne napravi deželna sirotnišnica. Na podlagi števila ljudi je namenjenih za Postojnski okraj 10, za Kočevski 9, za Krški 12^ za Kranjski 13, za Ljubljansko okolico 12, za Litijski okraj 8, za Logaški 9, za Radoljški 6, za Novomeški 11, za Kamniški 9, za Črnomaljski 7, in za Ljubljansko mesto 6 štipendij. Štipendije se bodo kmalu razpisale. — Vsled izstopa dr. Samca iz zdravniške službe v P. P. Glavarjevi bolnišnici v Komendi se ta služba za stanovitno razpiše. — Pritožbe vec županstev iz Zatiškega cestnega okraja zoper cestni odbor zarad naloženih denarnih kazen zavoljo opuščene poprave konkurenčnih cest niso bile vsiišane. — Na dotično poročilo deželnega inženirja je bilo sklenjeno, da se ima delo zarad presukanja konkurenčne ceste Čez Sliviško goro pri Velikih Laščah takoj začeti. ^'¦'
—  {Iz odborove seje družbe kmetijske), ki je bila v nedeljo, je vredništvo dobilo sledeče poročilo: Po odpisu C. k. ministerstva kmetijstva od 10. dne t. m. ima subvencijski odbor mu predložiti predloge o tem, ka-košna denarna podpora naj se kmetijski družbi dd za letošnje leto; sklenilo se je, to stvar v poročanje za prihodnjo sejo (v nedeljo) izročiti dotičnemu odseku; istemu odseku v poročanje se je izročila tudi prošnja gosp. odbornika Jož. Debevca, naj bi se denarne premije iz državne subvencije pridobile za obdelovanje velike, 1315 oralov obsegajoče gmajne okoli Narina in Nadanjesela, ki bi se na veliko korist deželi dalo izpeljati le po pomoči državni; istemu odseku v poročanje se izroči tudi vloga podružnice Bostanjske za mlatilnico in podružnice Bohinjske o podelenji premije gosp. Sodniku za zboljšanje planinstva. — Po poročilu župana iz Škofje Loke gosp. Moharja je dobil gospodar Jakob Volčič v Gabrovem premijo s 60 gold. za gnojišče. *) — Vloga več županov Črnomaljskega okraja, naj bi se kmetijska šola Dolenska napravila v Črnomlji, se je izročila deželnemu odboru, ki sklepa o tej zadevi. — Gosp. Ž a u s pohvalo poroča o čbelarskem slišavniku, ki ga je iznajdel gospodar Ambrožič v Mojstrani; več o tem naj bi poročal čbe-larski časnik. — Gosp. učitelju Jan. Gantarju se ni mogla podeliti podpora za čbelarstvo, ker je vsa subvencija že pošla. — Podružnicam vRadoljci, No-vomestu, Postojni in Ratečah seje pisalo, naj brž odgovorijo, ali jih je volja razprodajo nekterih bikov in telic, ki se bodo kupili iz državne subvencije, prevzeti pod pogoji, ki so jim bili naznanjeni. — Gospodje Ant. Vester, Mih. Črne, Jan. Medja, Vinc.
*) Podpora za k a p n i c o se adresira na občino.
259
M e S a n, Matevž R a b i č , Alojz Š r a j, Anton U m e k^ vsi iz Gorenskega, in gosp. Fr. Legan iz Nadanjesela 80 bili za nove ude sprejeti. — Gosp. odbornik Šol-majer je v tej seji odbornikom za poskušnjo razdelil iz Bohinja od prve sirarske družbe prejeti sir, ki je bil, čeravno še mlad, prav okusen spoznan, in tak^ da se more meriti z vsacim Grojarskim. — Gosp. dr. J, Bleiv/eis je izročil odboru škatljico s pšenico iz Kalifornije, ki jo je gosp. J. Lego iz Prage od gosp* V. Naprstek-a družbi kmetijski za poskušnjo poslal; jako lepa pšenica je, in kakor pismo pravi, zel6 rodovitna. Odbor se bo zahvalil za zanimivi dar in zarad setve vprašal: ali je pšenica zimska ali jara.
—  Kakor slišimo, je grof Hohenwart 4. dne t. m. prišel na svojo grajščino v Ravne.
—   {6 masin mlatilnic) je prišlo na vrt kmetijske družbe. Od danes do sobote lih vsak lahko vidi in poskusi.
—  (Smodkarnica) J to je, fabrika, kjer delajo smodke ali cigare, je začela danes v svojem novem poslopji na Tržaški cesti smodke delati. Nadjamo se, in toba-karji imajo tudi pravico to zahtevati, da dobijo za dragi denar odsihmal bolje blago; kajti le en glas je bil večkrat, naj se cesarska fabrika sramuje, da tako malopridno robo prodaja, pri kteri vrh nikotina tobakar še ob pljuča pride; tako mora storže vleči.
—  (Iz Krškega) nam je ravnokar došel dopis, ki razjasnuje unidanjo zborovanje na Raki, ki ne more koneČno veljavno biti za kandidaturo gosp. Pfei-ferja.    Obširni dopis prineso „Novice*' drugi pot.
—  (^Nesrečnim Dolencem na pomoč) napravi čitalnica na svojem vrtu v soboto teden zvečer velika „besedo^^. Nesreča je neizmerna, kajti še danes se dobijo celi kupi one grozovite toče, ki je pokončala kakih 6 milj na dolgo in kake pol milje na široko vse, kar je rastlo. Treba tedaj, da nesrečnim svojim bratom na pomoč pribiti, kdor le more, in zato bode čitalniško društvo tudi storilo, kolikor je v njegovi moči, kakor je to storilo vselej , kedar je šlo za olajšanje nadlog naših rojakov. Naj tedaj rodoljubi oni večer se udeležijo milodarne „besede" ali da pridejo sami ali da poš* Ijejo kak dar siromakom na Dolenskem!
—  (Potrjilo.) Poslanih 15 gold., po si. vredništvu „Novic" nabranih, sem prejel in jih med tri pogorelce razdehl, vsakemu 5 gold. Srčna hvala blagim dobrotnikom !
Čatež 23. julija 1873.               S imon Zadnik,
župnik.
—  Gosp. Murnik se je včeraj vrnil iz Dunaja^ kjer je več tednov bival v zadevah Kranjske raz-stave. Sliši se, da Kranjskim razstavnikom doide precej poslavil. Za delitev svetinj in pohvalnih pisem je odločen 18. dan t. m. — rojstni dan presv. cesarja.
—  {Pobirki iz Časnikov.) Povedalo se nam je, da bode „Tagblatt'* konec leta nehal, kajti nemčurji in brezverci pametno mislijo, da ga zdaj ni več treba, ker se je „Narod** že tako izuril v šoli njegovi, da si lahko prihranijo novce tisti faktorji, ki ga izdržavajo, temveč, ker mu je pnrastel zdaj še tisti „Tednik'', ki so ga ža davno popred nameravali izdajati patroni „Tagblattovi^^ Zdaj imajo vse, česar koli si želijo! Dr. Vošnjak sd sicer z rokami in nogami brani proti temu, kar mu je po večstranskih govoricah očital gosp. Herman, da mu je mošnja „di8positionsfonda" odprta; al ker je gotovo to, da „dispositionsfond^' eksistiva, in ker dozdaj še noben časnik ni obstal, da kaj hrane dobiva m onega fonda, se paČ nikomer ne more braniti, kaj da misli o enem ali drugem časniku. In recimo, da „Narod** in   „Tednik"  ne   sesata  na  prsih  „dispositionsfonda*V
vendar ni dvombe,  da „Narod" je s birokracijo v tesni zvezi, kajti to je zopet preočitno kazal v številkah  onega  članka,   ki ga je umazana roka pisarila v 176. listu „Naroda" zoper gosp. Šolmjera in ki je se tega ni bilo sram, da opravilstvo pri deželni komisiji s plačo celih 10 gold. za   celo leto  sleparsko   prevrača na službo okrajnih referentov! — „Narodovci" si mislijo, Bog vedi,  kakošno junaštvo doprinašajo s tem,   da po imenu  razglašajo   dr.   Bleiweisa,   dr.   Gosto,   Kluna, Hermana, Grabrijana itd.; „Narod" si menda misli: no! zdaj   smo  jih pa oblatili!    Al kaj morejo ti možje,   po vsej deželi na dobrem glasu, zato, če se memo njih pelje voz z gnojnico,   pa jih oškropi,   ali če kak pijanec jih sreča in se nad njim dere!   Al vse kaj druzega je,   če „Novice'^,   „Go8podar^* ali „Glas" imenujejo   pajdaše „Narodove" ali „Sočine",  kajti zdaj svet zve,  kaki pisarji so v službi „Narodovi".    Tako se je „Narod" poslednji čas pridobil nekega pobalina za sodelovalca,   ki se svetu kaže za „Baptista'^ Naj bralci pisalca „Bapti-sta** prestavijo naslovensko in Kr snika imajo. To Vam je pobalin, ki leta 1870 v prvi preskušnji za maturo ni bil goden spoznan, zdaj pa je, kakor nemški žurnalista Albin  Ar k o,  ki je svoje študije na kol obesel,  „od-lični   Narodov   pisar"  „nedeljskih pisem*',   ki so pravi izvirki ,,beS ]^i3^eren Srottelt^umS".    Take  baze pisarji so „Narodovi"! Stojte! še enega bi bili kmalu pozabili, in to je Begunski Hren, ki je unidan z „odprtim pismom" na dr. Bleiweisa stopil pred svet. Gosp. Hren je mislil s tem pismom slepiti bralce, češ, da dr. Bleiweis pisari zoper njega,   a ne njegovi sosedje Notranjci sami; al bralci „Narodovi" sami dobro vedo,  da  se dr. Blei-weis še za gosp. Hrena ne briga ne, in da ga Notranjci sami v dopisih „Novicam" popisujejo, kakor je in živi. Dr. Bleiwei8 je morebiti vedel,   da je gosp. Hren znan denaren bahač; al tega ni vedel, s čemur se v „odprtem pismu" v preveliki naivnosti sam bahd, da ja za žensko estetiko   tudi   „osobno  zmožen".    Naj   vendar  gosp. Hren s svojim „o8obnim moštvom" preveč estetičnih študij ne dela v Trstu,  Ljubljani itd.,   sicer bo po Salomonovem izreku prezgodaj zvedel  nečimurnost   sveti,   kajti „d e r Teufel ist nic;ht von Eisen" — pravi Paul de Kok, in res škoda bi bilo,   če   bi se   gosp. Hren ne mogel dolgo več „žrtovati" za — narod in zarod. — Gnjusi se nam še dalje gnojnice kidati iz poslednjih „Narodovih" listov;   al  ker nas  odsihmal ni volja več — kakor iz-prva celi dve leti — molčati o lažnjivi in  obrekovalni njegovi robi,  naj še to dodamo,   da je  nesramna   laž, kar „Narod"   govori o 700  „Novičnih"  naročnikih,   a tudi  ne  bi  hoteli  računa   Vošnjakovega preiskovati   o „plačanih" 800 „Tednikih",   še manj pa, koliko kmetov je, ki ga plačujejo!   Da je „Narod" prav mesfi iz mesd „Tagblattovega",  kazal je tudi s tem,   da očita „Novicam" veselje o tem,   da je dr. Stockel   za  me-dicinalnega svetovalca bil izvoljen;   „Narod" bi bil veselja vriskal, ko bi bil imenovan — dr.Keesbacher; vsaj   je dobro vedel,  da za tega ali  unega bila je le pravda.
260