67
Posvečenje noviga Teržaško - Ko-
priškiga škofa milostljiviga g. g. Jerneja Legata.
Iz Gorice.
Danes, častiti vrednik, Vam hočem nekoliko ver-stic od slavnosti pisati, ki se je pervo nedeljo po veliki noči pri nas obhajala, namreč od posvečeuja visoko ča-stitig-a g-ospoda dohtorja Jerneja Legata, ki so Jih Novice že v 3. listu svojim slovenskim bravcam s serč-nim veseljem in pravičnim ponosam novoizvoljenima Ter-žaško-Kopriškiga škofa oznanile.
Ze pred nekaj mesci se je bila vesela novica razglasila, de se bo ta imenitna slovesnost tukej praznovala, in Gorica se je na-njo še toliko zelniši zato zanašala , ker si novoizvoljenima škofa, bi rekel, nekoliko svojim prištevati sme.
Rojeni sicer v Naklim na Gorenskim , so gospod Legat v Gorici bogoslovstvo doveršili, in v letu 1830 od svojiga rajnciga strica, Gorici nepozabljiviga velikiga škofa gosp. Jožefa Valanta, za mašnika posvečeni bili, in dve leti potem, ko so se iz Dunaja, kjer so bili za dohtarja svetiga pisma spoznani, zopet v Gorico vernili, so tu službo škofijskiga kaplana pri svojim stricu prevzeli, zraven pa tudi v letu 18^y34 učenik dogmatike v tukajšni duhovšnici z večidel tistimi gosp. profesorji bili, ki še zdaj Goriške du-hovske šole zaljšajo. Cez 13 let, od kar so, ostavši vedno v dragim spominu svojih znancov v Gorici, po smer ti velikiga škofa Valanta pervič v Terstu škofijski kancelar pri rajnkim škofu Ravnikarji, potem fajmošter v starim mestu, od leta 1844 pa v Benetkah svetovavec pri c. k. deželnim poglavarstvu bili, so letaš zopet, ko novi vladika sosedne škofije, v Gorico prišli. Tode ne samo Goric a ni smo težko dočakovali današnje nedelje; celi pretečeni teden so že Teržačani, bi djal, vreli, de so si v velki cerkvi nar pripravniši prostore oskerbeli, od kodar bi svojiga višiga pastirja vidili; kar očitno spričuje veliko ljubezen in zaupljivost, ki so jo novoizvoljeni škof z blagim in Ijudomilim obnašanjem in z gorečim trudam v sercu svojih izročencov do sebe obudili, ko so še fajmošter bili, in kako ljuba in vgodna de je Njih izvolitev za škofa celimu Teržaškimu mestu!
H ti slavnosti je prišlo več gosp. korarjev, ko odborniki Teržaškiga in Kopriškiga kapitola; več mestnih izbornikov s svojim predsednikam iz Tersta; dalej škof iz Pareča (^Parenco^ visoko častiti gosp. Peteani, in škof iz Kiodže, visoko častiti gosp. Foretti, ki sta bila pristojnika pri posvečenji novoizvoljeniga škofa. la pred ta dan popoldne so se perpeljali Njih ekscelencija, deželni poglavar iz Tersta, grof Stadion, ki Jih ilirsko primorje začetnika mnogo občnokoristnih naprav čisla in hvali, zlasti pa v narodnim duhu in jeziku osnovanih deželskih šol, po kteri blagi in k omikanju edino potrebni napravi drugi Slovenci še niHo gledajo!
V nedeljo ob deveti uri so zvonovi veselo zapeli, in perpeljala sta se pervič gospoda škofa iz Pareča in Kiodže, za njima pa v veličastni kočii veliki škof in knez Goriški, Franc Ksaveri Lušin, ko posvetitelj, in pa novoizvoljeni škof pred cerkev, kjer so Jih lepo napravljeni mestni stražani in en razdel cesarskih vojšakov z muziko častno sprejeli in pozdravili. Po tem so se, spremljeni od veliko veliko duhovnih gospodov, v praznično okinčano božjo vežo podali, kjer so Jim v dveh verstah postavljeni vojšaki prihod varovali pred silno množico zbraniga ljudstva; deželni poglavar in Ter-žaški poslaniki so že pred peš v cerkev prišli.
Znani so Vam obredi, ki jih sveta cerkev pri takim imenitnim obhajanji veleva; viditi pa je treba, kar se popisati ne more, s kakošno Ijubeznjivostjo in neizrekljivo častitljivostjo  so  ^e nas milostljivi veliki škof
68
obnašali v svojih svetih opravilih ko posvetiteij. Gledati Jih, se človek v rajsko veselje zamisli, čigar sladki predčutki se ko juterna rosa čez serce pravica kristjana razlivajo. Novoposvečeni škof so bili vidno ginjeni pri vsih opravilih; ali solze so se po Njih obrazu, ko bi trenil, vlile, ko so po dokončanim obredu verni množici blagoslove delivši oči na levi altan povzdignili in svoje starše zagledali, ki so ondi kakor tudi Njih brat in sestri, celiga obhajanja priča bili. Komu je dano z besedo popisati, kar v taki zadevi pobožna slovenska mati občuti!
Ko je slovesnost minula, so se Njih ekscelencija deželni poglavar od gospodov škofov ločili; vsi drugi visoki gostovi so se pa popoldan pri našim velikim škofu in knezu zbrali h krasnimu obedu, ki ga je mestna muzika in straža poveličevala. —-
V četertek potem so novoposvečeni milostljivi škof naše mesto zapustili, in drugo nedeljo po veliki noči so škofovi sedež v Terstu nastopili, vredni naslednik ranjciga Ravnikarja, čigar imena hvaležna Slovenja nikdar pozabila ne bo.
Sklenem z iskreno zahvalo našimu presvitlimu Cesarju, kteri se gotovo Vi z vsimi Slovenci vred pridružite, za škofe, ki sebi izročene ljudstva popolno poznavši jih tudi popolnama osrečiti in ljubiti zamorejo, kakor dober pastir svoje ovčice ljubi, — Bog Vas ob vari. .
Cigale.