Bojan Kern, Svetlana Simič ZADOVOLJSTVO Z IZOBRAŽEVANJEM PRI BREZPOSELNIH V OKVIRU PROGRAMOV ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE .Ш UVOD I Brezposelnost se je v zadnjih treh letih ustalila. K ustalitvi so pripomogli predvsem: novela Zako- na o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez- poselnosti, povečana aktivnost iskalcev zaposlitve in večji nadzor nad njimi, sprememba statusa oseb vključenih v javna dela, ki so pridobile status zaposlenih oseb in učinki ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki s pospeševanjem podjetništva in podjetniške miselnosti, s spodbujanjem prilago- dljivosti posameznikov in podjetij ter z izenačeva- njem zaposlitvenih možnosti s programi izobra- ževanja in usposabljanja povečujejo zaposlitvene možnosti prebivalstva. V prispevku usmerjamo pozornost na tisti ukrep, ki vpliva na regulacijo delovne sile z izo- braževanjem, t. j., z dopolnjevanjem in prilaga- janjem znanj in spretnosti brezposelnih oseb na spremenjene in spreminjajoče se razmere na trgu delovne sile. daao oi IZOBRAZBA KOT d KAPITAL DELOVNE SILE / »Izobraževanje in zaposlovanje sta osrednja druž- beno-razvojna problema« (Beve 1991:15). Izobra- ževanje velja za najpomembnejši razvojni dejav- nik in za eno izmed najproduktivnejših naložb. Po teoriji človeškega kapitala se ljudje izobražu- jejo, izpopolnjujejo, usposabljajo in ukvarjajo z drugimi aktivnostmi z namenom, da bi si izboljšali ekonomski standard, zadovoljili svoje potrebe po razvoju in se oprli na ostala pričakovanja, ki naj bi jih naložbe v izobraževanje uresničile v prihod- nosti. Po Ivančicu (1999: 46) prihaja do sprememb v dosežkih na trgu dela izključno prek sprememb v individualni produktivnosti, torej v kvalifika- cijah in poklicnih izkušnjah. Izobraževanje in us- posabljanje sta najpomembnejša ukrepa za izbolj- šanje kvalitete delovne sile, ki ima kot ključni dejavnik proizvodnje svojo ceno, odvisno od po- nudbe in povpraševanja in od vlaganj v njen razvoj (predvsem z dodatnim izobraževanjem, tako v obliki pridobitve dodatnih kvalifikacij kot tudi v oblikah različnih dodatnih znanj, spretnosti ipd.). Na trgu delovne sile se v Sloveniji pojavlja velik delež ljudi brez ustrezne izobrazbe. Slaba izobra- ženost oz. izobrazbena struktura je posledica pre- majhnega poudarka na pomembnosti izobraže- vanja. Obstoječi deficit postavlja dvigovanje izo- brazbene ravni prebivalstva v celoti, predvsem pa brezposelnih oseb na prioritetno raven nalog države. PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA IN »PROGRAM 5000« Programi izpopolnjevanja in usposabljanja omo- gočajo udeležencem pridobitev znanj in spret- nosti za opravljanje različnih del in nalog ter tako povečujejo njihove zaposlitvene možnosti. »Pro- gram 5000« je namenjen pridobitvi prve poklicne izobrazbe, prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji. Za- vod za zaposlovanje izvaja »Program 5000« od leta 1998 naprej. Program v skladu z zakonom za vsako šolsko leto v sodelovanju z ostalimi ključ- nimi institucijami, odgovornimi za razvoj člove- ških virov v državi, pripravita Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za šol- stvo, znanost in šport, sprejme pa vlada. S pro- gramom se določijo vrsta in število izobraževalnih mest, ki se organizirajo v posameznem šolskem letu, pogoji za vključitev in načini financiranja. 371 BOJAN KERN, SVETLANA SIMIČ »Program 5000« omogoča brezposelnim osebam pridobitev javno veljavne izobrazbe, vendar pravi- loma na tistih področjih, kjer obstaja potreba po kadrih in s tem možnost zaposlitve. Vrste in šte- vilo izobraževalnih mest se za vsako šolsko leto določijo na podlagi ocene potreb po kadrih ozi- roma izobraževanju na lokalni—regionalni ravni, ki jo pripravijo Območne službe Zavoda za zapo- slovanje, enote Obrtne zbornice in enote Gospo- darske zbornice. Program brezposelnim osebam omogoča, da se v primeru, ko ni mogoče zago- toviti ustrezne oz. primerne zaposlitve, lahko za- radi izboljšanja položaja na trgu dela na podlagi zaposlitvenega načrta vključijo v izobraževanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pred- nost imajo brezposelne osebe brez izobrazbe, brezposelni s srednjo poklicno ali strokovno izo- brazbo pa v primeru, ko v svojem pokHcu ne do- bijo zaposlitve in so na Zavodu RS za zaposlo- vanje prijavljeni več kot šest mesecev. V »Program 5000« se mimo okvirov načrtov izobraževanja lahko vključijo tudi tiste brezposelne osebe, ki jim delodajalci sofinancirajo stroške izobraže- vanja. Brezposelnim osebam, vključenim v pro- gram v času izobraževanja, miruje status brez- poselne osebe in s tem pravice iz naslova zavaro- vanja za primer brezposelnosti. Brezposelne ose- be se lahko izobražujejo v programih, organizi- ranih v oddelkih za brezposelne aH individualno v okviru ponudbe izobraževalnih institucij. ZADOVOLISTVO BREZPOSELNIH, VKLJUČENIH V PROGRAME IZPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA oíííotíii IN »PROGRAM 5000« 1 Na Območni službi Zavoda za zaposlovanje Lju- bljana opravljajo evalvacije programov izobraže- vanja na podlagi letnih poročil. Iz teh evalvacij so razvidne vse značilnosti vključenih brezposel- nih, njihova uspešnost pri zaključku programov izobraževanja in uspešnost pri zaposlitvi. Za našo evalvacijo smo z anketnim vprašalnikom od res- pondentov, vključenih v programe izpopolnje- vanja in usposabljanja in v »Program 5000«, pridobili: • nekatere demografske podatke (spol, sta- rost, izobrazba, delovna doba, čas brezposelnosti, razlog za brezposelnost), • podatke o vključenosti v izobraževanje (raz- log za vključitev v izobraževanje, vrsta izobraže- valnega programa, stopnja izobrazbe po konča- nem izobraževanju, informiranje o programu izo- braževanja, informiranje svetovalca/ke zaposlitve o pravicah in obveznostih med izobraževanjem, strinjanje z obveznostmi, ki so pogojene z vključit- vijo v izobraževanje, vrsta izobraževalne organi- zacije, motiviranost za izobraževanje v programu, razlog za nizko, odsotno ali izgubljeno motiva- cijo, ocena zaposlitvenih možnosti po končanem izobraževanju), in • podatke o zadovoljstvu z izobraževanjem (ocena programske ponudbe izobraževalnih orga- nizacij: raznovrstnosti izobraževalnih možnosti, vključenosti sodobnih organizacijskih oblik, me- tod, tehnik, učne tehnologije, zahtevnosti progra- ma, načina izvajalčeve predstavitve programa, pri- mernosti vsebine programa, kakovosti izvajalcev, načinov podajanja znanj skoz uporabo pedagoš- ko-andragoških oblik in metod, kakovosti prejetih učnih gradiv, ustreznosti načinov preverjanja znanja, dnevnega časa izvajanja in trajanja pro- grama, primernosti izobraževalnih prostorov, ustreznosti celotne izvedbe organizacije izobraže- vanja, odnosa izobraževalne organizacije do upo- rabnikov). Treba je najti vrzeli, ki bi jih zapolnili z dodat- nim informiranjem, motiviranjem in spodbujan- jem, da bi bili brezposelni, ki so vključeni v izobra- ževanje, ne samo uspešni, temveč tudi zadovoljni. Rezultate smo kot povratno informacijo želeli po- sredovati Zavodu, saj bi bila koristna za njihovo nadaljnje delo z brezposelnimi osebami, vključe- nimi v programe izobraževanja in usposabljanja. Iz populacije brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenci brezposelnih na Območni službi Lju- bljana, smo želeli vzeti priročni vzorec sto oseb, vključenih v programe izpopolnjevanja in uspo- sabljanja, in enak vzorec vključenih v »Program 5000«. Iz programov izpopolnjevanja in usposab- ljanja smo prejeli dobro polovico (53) izpolnjenih anketnih vprašalnikov (36% moških, 64% žensk). V »Programu 5000« nam je na vprašanja odgovo- rilo 82 posameznikov (54% moških, 46% žensk). Respondente smo anketirali na samem kraju izo- braževanja, pri čemer se je pojavil problem, ker se mnogi udeleženci niso udeležili posameznih predavanj zaradi že priznanih predmetnih obvez- nosti oz. so bili odsotni iz drugih opravičenih raz- logov. Individualne vključitve v »Program 5000« sicer obstajajo, vendar gre pri teh oblikah zlasti za individualno pripravo na opravljanje določe- 372 ZADOVOLJSTVO Z IZOBRAŽEVANJEM PRI BREZPOSELNIH ... nega izpita, v nasprotju z vključitvami v oddelke, kjer imajo udeleženci za vsak predmet možnost obiskovati predavanja. Za registrirano brezposelnost v Sloveniji je značilno, da je v zadnjih letih med brezposelnimi osebami večji delež žensk, in to se je potrdilo tudi z našo raziskavo. Starostna struktura respondentov: Povprečna starost vprašanih brezposelnih oseb, vključenih v programe izpopolnjevanja in usposabljanja, je 39 let, medtem ko znaša med vključenimi v »Pro- gram 5000« 27 let. Največji delež med vključe- nimi v programe izpopolnjevanja in usposabljanja je v starostni skupini od 30 do 39 let (28%) in od 40 do 49 let (28%). V »Programu 5000« jih je največ (62%) v starostni skupini od 20 do 29 let. Konec leta 2001 je bilo glede stagnacije trenda staranja povprečne brezposelne osebe na eni stra- ni opazno zmanjševanje deležev starejših brez- poselnih, na drugi strani pa opazen porast deleža mlajših brezposelnih. Ob pogledu na starost vseh 135 brezposelnih respondentov, vključenih v izobraževanje neodvisno od skupine programov, vidimo, da jih 42% pripada starostni skupini od 20-29 let, kar nam prej omenjeni trend potrjuje. Iz podatkov je razvidno, da je Zavod RS za zapo- slovanje vključeval v »Program 5000« predvsem mlade brezposelne osebe v starosti do 26 let, kot je to opredeljeno v ciljih, ki jim Zavod sledi. Izobrazbena struktura respondentov: Višja izo- brazbena raven brezposelnih, vključenih v progra- me izpopolnjevanja in usposabljanja, v primerjavi z brezposelnimi, vključenimi v »Program 5000«, je bila pričakovana, glede na to, da je »Program 5000«, kot je bilo že poudarjeno, namenjen prido- bitvi prve poklicne izobrazbe, prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji. Izobrazbena raven respondentov v programih izpopolnjevanja in usposabljanja je dokaj visoka, saj jih ima kar 36% doseženo VII. stopnjo izobrazbe, s 32% jim sledijo tisti, ki imajo IV. in V. stopnjo izobrazbe. Nasprotno je izobraz- bena raven vključenih v »Program 5000« izredno nizka. Prevladujejo brezposelni s končano osnov- no šolo oz. II. stopnjo izobrazbe (62%). Na dru- gem mestu jim s 27% sledijo brezposelni s IV. stopnjo izobrazbe oziroma opravljeno poklicno šolo. Le ena oseba ima opravljeno srednjo šolo oziroma pridobljeno V. stopnjo izobrazbe. Med vprašanimi vključenimi v ta program ni oseb z nedokončano osnovno šolo oziroma tistih, ki bi imeli višjo izobrazbo od srednješolske. Čas trajanja brezposelnosti respondentov: V obeh skupinah programov je v povprečju posa- meznik brezposeln 24 mesecev. Pri udeležencih »Programa 5000« je ta čas delna posledica njiho- vega statusa v času trajanja izobraževanja. Tedaj namreč niso prijavljeni v evidenci iskalcev zapos- litve, temveč so iz nje črtani po členu 53 b Zakona o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezpo- selnosti. Njihova naloga in cilj je uspešno končati izobraževanje ter si s tem pridobiti višjo stopnjo izobrazbe, ki bo prispevala k večjim zaposlitve- nim možnostim. Med vključenimi respondenti v programe izpopolnjevanja in usposabljanja naj- bolj izstopa skupina brezposelnih, ki so brez zaposlitve od enega do dveh let (44%). Sledi jim slaba petina (19%), ki je brezposelna od šestih mesecev do enega leta. Skupini, v kateri so brez- poselni od dveh do treh let in od treh do petih let, sta enaki (12,5%). Pri »Programu 5000« nam štirinajst oseb ni dalo odgovora na zastavljeno vprašanje. Med ostalimi udeleženci programa je največ brezposelnih v skupini od enega do dveh let (34%), v skupini od dveh do treh let znaša delež brezposelnih 29%, na tretjem mestu je sku- pina s 24% brezposelnih, ki so brezposelni od šestih mesecev do enega leta. Med vključenimi v »Program 5000« ni osebe, ki bi bila brezposelna za čas do treh mesecev in nad osem let. Delovna doba respondentov in razlogi za njiho- vo brezposelnost: Trideset odstotkov vprašanih v programih izobraževanja in usposabljanja ima več kot dvajset let delovne dobe. 21% ima med 10 in 20 let delovne dobe. Zelo visok je delež iskalcev prve zaposlitve, ki jih je kar 19% vseh responden- tov v tej skupini programov. Vprašani, vključeni v »Program 5000«, imajo v povprečju šest let delovne dobe. Največ je iskalcev prve zaposlitve (37%). Z delovno dobo med deset in dvajset let sledi 18% udeleženih. Slaba polovica respondentov (45%) iz progra- mov izpopolnjevanja in usposabljanja je po svo- jem mnenju brezposelnih, ker ne najdejo ustrezne oz. primerne zaposlitve. 34% jih meni, da je glavni razlog za njihovo brezposelnost neustrezna izo- brazba, le ena oseba priznava premajhno aktiv- nost pri iskanju zaposlitve. Devetnajst odstotkov vidi razloge za svojo brezposelnost drugod. Nava- jajo zdravstvene razloge (30%), starost (20%), prekratko delovno dobo, da bi imeli potrebne izkušnje, ki jih od njih zahtevajo delodajalci, iskanje pripravništva, nedokončano šolo, status priseljene osebe. Pri vključenih v »Program 5000« je več kot polovica anketirancev navedla kot 373 BOJAN KERN, SVETLANA SIMIČ /VOCJAS razlog brezposelnosti neustrezno izobrazbo glede na potrebe na trgu dela (53%). 23% se ne posreči najti ustrezne oz. primerne zaposlitve. Z razlo- gom, da gre za premajhno intenzivnost iskanja zaposlitve, soglašata dve osebi. Preostali del vpra- šanih v tem programu najpogosteje omenja zdrav- stvene razloge, prekvalifikacijo, opravljanje del preko študentskega servisa, pomanjkanje rednih zaposlitev itn. Razlogi za vključitev v program izobraževanja pri Zavodu za zaposlovanje: Največ vprašanih se je v programe izobraževanja in usposabljanja vključilo zaradi pridobitve dodatnih znanj (51%). Štiriintridesetim odstotkom so bile povod za odločitev njihove poznejše zaposlitvene možnosti. Skoraj vsaka deseta oseba (9%) se je za izobraže- vanje odločila, da bi izkoristila pravico do izobra- ževanja, ki ji po načelu politike aktivnega zapo- slovanja Zavoda pripada. Redki so, katerih odlo- čitev izhaja iz zdravstvenih razlogov (3 osebe). Nihče od vprašanih ni poudaril, da je brez vsake izobrazbe, ali podal drugega razloga za odločitev, da se izobražuje. V »Program 5000« se je največ vprašanih v izobraževanje vključilo zaradi večjih zaposlitvenih možnosti (55%). Sledijo jim tisti, ki so se odločili za izobraževanje zaradi manjka- joče srednješolske izobrazbe (30%). Programi, v katere so bili respondenti vključeni: Največ vprašanih v programih izpopolnjevanja in usposabljanja, 81%, je bilo vključenih v različne računalniške tečaje (Word for Windows, MS Offi- ce 2000 in internet, Autocad, MS Office, Tečaj knjigovodstva z računalniško podporo. Power Point). 19% je obiskovalo jezikovne tečaje (angle- ški jezik, poslovna angleščina in italijanski jezik). Respondenti v »Programu 5000« so obiskovali programe za mesarja, zdravstvenega tehnika, mizarja, elektrikarja-elektronika, vrtnarja-cvetli- čarja, peka, elektrotehnika-elektronika, slaščičar- ja in elektrotehnika-energetika. Vsi vprašani brez izjeme, ki so bili vključeni v programe izpopolnje- vanja in usposabljanja, so navedli, da so si z vklju- čitvijo v omenjene programe pridobili manjkajoča znanja in spretnosti. Brezposelni, vključeni v »Program 5000«, so odgovorih, da jih bo med njimi po zaključku izobraževalnega programa 78% pridobilo srednjo poklicno izobrazbo, 22% pa srednjo tehnično in strokovno izobrazbo. Re- zultati odgovorov respondentov so pokazali, da so svetovalci zaposHtve bistveni vir informiranja brezposelnih o programih izobraževanja. Z njimi so v splošnem tudi vsi zadovoljni. V programih izpopolnjevanja in usposabljanja so bili svetovalci zaposlitve glavni vir informacij trem četrtinam (75%) brezposelnih. Sledijo jim prijatelji in znanci (15%) in informativno gradivo Zavoda (4%). Pre- senetljivo je motivacijsko-informativni seminar Zavoda prejel le en sam odgovor. Časopisi in dru- gi mediji niso prevzeli vodilne vloge informatorja pri nobenem respondentu. Dve osebi sta sami predlagali svetovalki zaposlitve vključitev v enega izmed programov izpopolnjevanja in usposablja- nja. V celoti je v teh programih z informiranjem svetovalca/ke zaposlitve zadovoljnih 58% vpraša- nih, 40% jih je delno zadovoljnih, le ena oseba je z informiranjem svetovalca/ke zaposlitve nezado- voljna. Kot najpomembnejši vir informacij o izo- braževalnih možnostih so bili svetovalci zaposlitve uvrščeni na vrh lestvice (s 67%) tudi med vpraša- nimi v »Programu 5000«. Delež 12% vprašanih je za izobraževanje izvedelo od prijateljev in znan- cev, slaba desetina (9%) pa se je o programih infor- mirala iz informativnega gradiva Zavoda. Podob- no kot v skupini vključenih v programe izpopol- njevanja in usposabljanja so se tudi v tem primeru slabo odrezali tiskani in ostaU mediji (4%) in motivacijsko-informativni seminar Zavoda, na katerega se je tudi tu sklicala le ena oseba. Sedem odstotkov respondentov je pridobilo vire infor- macij izven teh možnosti (najpogosteje pri vod- stvu izobraževalnih organizacij). Med vključenimi v »Program 5000« je z informiranjem svetovalca/ ke zaposlitve zelo zadovoljnih tri petine vprašanih (60%), delno je z njimi zadovoljnih 34% vpraša- nih. Preostalih 6% je pri tej postavki nezadovolj- nih. Strinjanje z obveznostmi ob vključitvi v pro- gram: Vsi vprašani brezposelni, vključeni v pro- grame izpopolnjevanja in usposabljanja, se v celo- ti strinjajo z vsemi obveznostmi, ki so pogojene z njihovo vključitvijo v izobraževanje, kar pomeni predvsem redno obiskovanje predavanj, redno opravljanje izpitov, predložitev dokazila o uspeš- nem zaključku izobraževanja Zavodu najpozneje v 15 dneh, pisno pojasnitev razlogov za morebitno nedokončanje programa, da ponujene zaposlitve ni mogoče odkloniti in da mora v primeru skle- nitve delovnega razmerja med izobraževanjem najpozneje v treh dneh obvestiti Zavod. V primer- javi z njimi se jih z obveznostmi v celoti strinja 88% vprašanih, vključenih v »Program 5000«. Tisti, ki se z njimi ne strinjajo v celoti, navajajo, da se ne strinjajo s rednim obiskovanjem preda- vanj, s tem, da jim v času izobraževanja ni dana 374 ZADOVOLJSTVO Z IZOBRAŽEVANJEM PRI BREZPOSELNIH ... možnost odklonitve zaposlitve, nekateri med nji- mi pa so namesto neposrednega odgovora na vprašanje pripomnili, da bi bil pri posameznih predmetih potreben večji obseg predavanj. Vrsta izobraževalne organizacije pri vključenih respondentia Skoraj v celoti (92%) so vprašani iz programov izpopolnjevanja in usposabljanja vključeni v podjetniško-izobraževalno središče, manj kot desetino v Ljudsko univerzo ali šolo in njene enote. V »Programu 5000« se je 73% brez- poselnih vključilo v šole, namenjene pretežno izo- braževanju mladine, vendar organizirajo progra- me tudi za odrasle za pridobitev poklicne in sred- nje izobrazbe. V organizacije za izobraževanje odraslih (centre za dopisno izobraževanje Univer- zum) je vključenih 27% respondentov. Motiviranost za izobraževanje: Motivacija za izobraževanje je pri 34% vključenih v programe izpopolnjevanja in usposabljanja zelo visoka. 28% jih je za izobraževanje visoko motiviranih, srednje motiviranih oz. nizko motiviranih je 38% vpraša- nih. Nihče med anketiranimi v programih izpopol- njevanja in usposabljanja ni nemotiviran za izo- braževanje. Vključeni pri izobraževanju imajo občutek, da jih bližnji podpirajo. Pri slabo moti- viranih so najbolj poudarjeni dejavniki: slab social- no-ekonomski status, dolga odsotnost iz procesov izobraževanja in učenja, odločitev za izobraže- vanje izključno na podlagi svetovanja Zavoda, slaba ocena o nadaljnjih zaposlitvenih možnostih, v osnovi prenizka predizobrazba, neprilagojenost izobraževalnega programa potrebam, izkušnjam in predznanju. V »Programu 5000« je 28% vpra- šanih zelo motiviranih, skoraj povsem enak delež (27%) jih je motiviranih. Srednje ali slabo moti- viranih skupaj je 44% respondentov. Ena sama oseba je med procesom izobraževanja izgubila motivacijo. Pri slabo motiviranih tudi v »Progra- mu 5000« izstopa dejavnik slabega socialno-eko- nomskega statusa. Sledijo toga organizacija izo- braževanja, slabe ocene nadaljnjih zaposlitvenih možnosti, klima, v kateri poteka izobraževanje, vsebinska in časovna neprilagojenost izobraže- valnega programa posameznikovim potrebam, izkušnjam in predznanju, dejstvo, da so se odločili vključiti le na »prigovarjanje« svetovalcev Zavoda, razmeroma dolga odsotnost iz procesov izobraže- vanja in učenja in negativne predhodne izobraže- valne izkušnje. Frontalni način izobraževanja, ki udeležence pasivizira, se med vprašanimi brez- poselnimi ni pojavil kot aktualen demotivator (le 3% odgovorov). S 70% tveganjem lahko trdimo (test Hi-kvadrat), da so brezposelni, vključeni v »Program 5000«, za izobraževanje manj motivi- rani kot brezposelni, vključeni v programe izpo- polnjevanja in usposabljanja. Ocena respondentov o njihovih nadaljnjih zapo- slitvenih možnostih: Ena sama oseba med vključe- nimi v programe izpopolnjevanja in usposabljanja pričakuje, da si bo po končanem programu prido- bila zelo dobre zaposlitvene možnosti. 38% jih svoje zaposlitvene možnosti ocenjuje kot dobre, dvema tretjinama vprašanih (60%) se zdijo bodisi vprašljive ali še vedno slabe. V »Programu 5000« jih bistveno več (21%) verjame v zelo dobre zapo- slitvene možnosti, nekoliko več respondentov jih v primerjavi z zgornjo skupino ocenjuje tudi kot dobre (50%). Za odgovor vprašljive ali še vedno slabe možnosti se je odločila preostala tretjina vprašanih (29%). Ocena programske ponudbe izobraževalnih organizacij: Zanimalo nas je, kako udeleženci pro- gramov izobraževanja ocenjujejo raznovrstnost ponudbe izobraževalnih organizacij. Nihče med vprašanimi ni ovrednotil programske ponudbe kot zelo slabe. Slaba polovica udeležencev pro- gramov izpopolnjevanja in usposabljanja meni, da je ponudba izobraževalnih organizacij široka, medtem ko jih več kot polovica vključenih v »Pro- gram 5000« ocenjuje, da je njihova ponudba sred- nje dobra. Razlike med vrednotenjem programske ponudbe obeh skupin so tudi v drugih katego- rijah. Najmanjši delež odgovorov pri udeležencih »Programa 5000« je dobila ocena, da je program- ska ponudba zelo široka, pri udeležencih progra- mov izpopolnjevanja in usposabljanja pa ocena, da je ponudba slaba. Vključenost sodobnih organizacijskih oblik, metod in tehnik izobraževanja in usposabljanja in učne tehnologije: V programih izpopolnjevanja in usposabljanja slaba polovica vključenih brezpo- selnih pogreša umestitev sodobnejših organiza- cijskih pristopov v proces izobraževanja, npr. uče- nje na daljavo, multimedijsko izobraževanje, iz- kustveno učenje v malih skupinah ipd. Neoprede- ljena je bila petina vprašanih, ostali ne čutijo potrebe po uvajanju aktualnih organizacijsko- tehničnih pedagoških in andragoških novitet. V »Programu 5000« je delež tistih, ki novih orga- nizacijskih prijemov pri izobraževalnem procesu ne pogrešajo, še nekoliko večji kot v programih izpopolnjevanja in usposabljanja in dosega delež 42%. Pogreša jih petina vprašanih, kar 37% jih glede tega vprašanja ostaja neopredeljenih. 375 f BOJAN KERN, SVETLANA SIMIČ \Х V zadnjem sklopu vprašanj so respondenti ovrednotili svoje odgovore s pomočjo Likertove ocenjevalne lestvice. Ocena zahtevnosti programa izobraževanja: Udeleženci obeh skupin programov so namenili največ odgovorov oceni »srednja zahtevnost pro- grama«. V programih izpopolnjevanja in usposab- ljanja jih ocenjuje kot zahtevne tretjina vprašanih, v »Programu 5000« pa četrtina (24%). Za zelo zahtevne jih ima v »Programu 5000« 17%, v pro- gramih izpopolnjevanja in usposabljanja pa le 4%. Način izvajalčeve predstavitve programa: Ob primerjavi obeh skupin je razvidno, da so brez- poselni, vključeni v programe izpopolnjevanja in usposabljanja, kot tudi brezposelni, vključeni v »Program 5000«, način izvajalčeve predstavitve programa v povprečju ovrednotili kot ustrezen. Ravno tako so vprašani v obeh skupinah postavili na drugo mesto oceno srednje ustrezen način predstavitve programa. Primernost vsebine izobraževalnega programa: Glede tega, kako ocenjujejo brezposelni v okviru izobraževanja, kamor so vključeni, primernost vsebine programa, se jih polovica v obeh pro- gramih opredeljuje za oceno primerno. Četrtina vprašanih iz programov izpopolnjevanja in us- posabljanja je pripisala svoj glas odgovoru »sred- nje primerna vsebina programa« (v »Programu 5000« je bilo takih 38% oseb), petina je vsebino programa ocenila kot zelo primerno (v »Progra- mu 5000« bistveno manj - 6%). Zanemarljivemu odstotku (4% v programih izpopolnjevanja in usposabljanja in 5% v »Programu 5000«) vpra- šanih se je vsebina programa zdela malo ali zelo neprimerna. Kakovost izvajalcev: Pri oceni kakovosti izva- jalcev smo mislili predvsem na to, kako primerno izvajalci slušateljem v procesu izobraževanja po- dajajo znanja skoz uporabo pedagoško-andragoš- kih oblik, tehnik in metod. Več kot polovica brez- poselnih, vključenih v programe izpopolnjevanja in usposabljanja, je kakovost izvajalcev (oziroma njihove načine podajanja znanja) ocenila kot pri- merno. 22% vprašanih je opredelilo kakovost izvajalcev kot zelo primerno, oceno »srednje pri- merna kakovost« je dalo 21% brezposelnih; ena sama brezposelna oseba je bila prepričana, da je kakovost izvajalcev zelo neprimerna. Nihče med vključenimi v programe izpopolnjevanja in uspo- sabljanja ni ocenil kakovosti izvajalce - v splošnem kot neprimerne. Več kot polovica brezposelnih, vključenih v »Program 5000«, je ocenila kakovost izvajalcev kot srednje primerno. Oceno primerno je dalo 41% respondentov, le 6% vprašnih se je odločilo za najvišjo oceno. Načini podajanja zna- nja so neprimerni (ali celo zelo neprimerni) po prepričanju manj kot desetine vključenih. Kakovost učnih gradiv: V programih izpopol- njevanja in usposabljanja vprašani višje ocenjujejo kakovost prejetih učnih gradiv kot vprašani v »Programu 5000«. 66% jih gradivo ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, v primerjavi z 51% tistih, ki podajajo tako oceno v »Programu 5000«. Kar petina (51%) jih v »Programu 5000« meni, da kakovost prejetih učnih gradiv ni zadovoljiva, v programih izpopolnjevanja in usposabljanja pa je takih le 6% vprašanih. Ustreznost načinov preverjanja znanja: Večina udeležencev obeh programov je mnenja, da so načini za preverjanje znanja ustrezni. V progra- mih izpopolnjevanja in usposabljanja je tistih, ki imajo način preverjanja njihovega znanja za sred- nje primeren, primeren ali zelo primeren, 94%, v »Programu 5000« je takih za odstotek več - 95%. Med vsemi vprašanimi imamo le sedem oseb, ki negativno ocenjujejo načine preverjanja znanja. Dnevni čas izvajanja in trajanje programa: Z več kot 99% zaupanjem lahko trdimo, da obsta- jajo med skupinama brezposelnih razlike v za- dovoljstvu z dnevnim časom izvajanja programa in trajanjem programa. Brezposelni, vključeni v »Program 5000«, so v povprečju manj zadovoljni z dnevnim časom izvajanja programa in trajanjem programa kot brezposelni, vključeni v programe izpopolnjevanja in usposabljanja. Tri in pol krat več udeležencev programov izpopolnjevanja in usposabljanja kakor vključenih v »Program 5000« je imelo dnevni čas izvajanja in trajanje programa za zelo primerna. Da je dnevni čas izvajanja in trajanje programa neprimeren, meni dobra petina vključenih v »Program 5000« in le ena oseba iz programov izpopolnjevanja in usposabljanja. Ustreznost prostorov za izobraževanje: Večini brezposelnih ustrezajo prostori, kjer poteka izo- braževanje. V programih izpopolnjevanja in uspo- sabljanja je še enkrat več tistih, ki se jim prostori za izobraževanje zdijo v celoti primerni. Negati- ven odgovor je med udeleženci programov izpo- polnjevanja in usposabljanja podala le ena oseba, med udeleženci »Programa 5000« pa je bilo takih 8% vprašanih. Predvidoma naj bi šole, kjer je organizirano izobraževanje brezposelnih, ¿melé v ta namen oblikovane posebne oddelke. Teh 376 ZADOVOLJSTVO Z IZOBRAŽEVANJEM PRI BREZPOSELNIH ... ponekod nimajo in so tako brezposelni vključeni v »Program 5000« v istem oddelku kot ostali od- rasli, ki so se ponovno vključili v procese izobra- ževanja in učenja. « Ustreznost izvedbe organizacije izobraževanja: Udeležencem se z izjemo 8% v programih izpo- polnjevanja in usposabljanja in 14% v »Programu 5000« celotna organizacija izobraževanja zdi na ustrezni ravni. Odnos izobraževalne organizacije do uporab- nikov: Pri odgovorih med skupinama ni prišlo do večjih razhajanj. Več kot tretjina vseh vprašanih je odnosu, ki ga izobraževalne organizacije name- njajo njim kot uporabnikom, pripisala najvišjo oceno. Enajst odstotkov vseh vprašanih pa je mne- nja, da gre za neprimeren odnos in bi ga bilo treba bistveno izboljšati. ^ SKLEP v Udeleženci programov izobraževanja so prepri- čani, da razlog za njihovo brezposelnost ne tiči v premajhni aktivnosti iskanja zaposlitve. Primerne oz. ustrezne zaposlitve ne dobijo, ker so na trgu dela nekonkurenčni zaradi neustrezne izobrazbe. Na odločitev za vključitev v programe izobraže- vanja je vplivala želja po dodatnem znanju ali višji izobrazbi, ki bi povečala njihove zaposlitvene mo- žnosti. Mnogim med njimi primanjkuje srednje- šolska izobrazba. Največ brezposelnih se v programih izpopol- njevanja in usposabljanja vključuje v računalniške in jezikovne tečaje. Z uspešno končanim izobra- ževanjem v »Programu 5000« si brezposelni pri- dobijo ustrezno srednjo poklicno, srednjo tehnič- no oz. drugo strokovno izobrazbo. Svetovalci zaposlitve so bistveni vir informi- ranja brezposelnih o programih izobraževanja. Večina brezposelnih je z njimi zadovoljna. Dejav- niki, kot so motivacijsko-informativni seminar Zavoda, tiskani in ostali mediji in informativno gradivo Zavoda, imajo presenetljivo skromno vlo- go pri informiranju brezposelnih o izobraževalnih možnostih. Nekateri poiščejo informacije kar sami neposredno pri izvajalcih izobraževanja. Velika večina vprašanih brezposelnih se v celoti strinja z vsemi obveznostmi, ki jih sprejmejo pri vključitvi v izobraževanje. Tisti, ki se z njimi v celoti ne strinjajo, se sklicujejo na obveznost rednega obiskovanja predavanj in odvzeto mo- žnost odklonitve zaposlitve v času izobraževanja. Programe izpopolnjevanja in usposabljanja obiskujejo vprašani brezposelni večinoma v pod- jetniških izobraževalnih središčih, manj kot dese- tina se jih vključuje v okviru Ljudske univerze in njenih enot. Tri četrtine brezposelnih responden- tov v »Programu 5000« pa je vključena v šole, ki so pretežno namenjene izobraževanju mladine, organizirajo pa tudi programe za odrasle za prido- bitev poklicne ali srednje izobrazbe. Preostala če- trtina vprašanih obiskuje organizacije za izobra- ževanje odraslih - centre za dopisno izobraže- vanje Univerzum. Motiviranost brezposelnih oseb, vključenih v programe izobraževanja, je zadovoljiva. Pokaže pa se, da so vključeni v »Program 5000« za izo- braževanje manj motivirani kot brezposelni, vklju- čeni v programe izpopolnjevanja in usposabljanja. Na slabo motivirane brezposelne osebe najpogos- teje vpliva slab socialno-ekonomski status, dolga odsotnost iz procesov izobraževanja in učenja, odločitev za izobraževanje izključno na podlagi svetovanja Zavoda, ocena o nadaljnjih zaposlit- venih možnostih, v osnovi prenizka predizobraz- ba, neprilagojenost izobraževalnega programa potrebam, izkušnjam in predznanju in negativne predhodne izobraževalne izkušnje. Vključeni v »Program 5000« svoje nadaljnje zaposlitvene možnosti po izteku izobraževanja ocenjujejo bistveno boljše kot vključeni v progra- me izpopolnjevanja in usposabljanja. Tretjina vprašanih v programih izpopolnjevanja in us- posabljanja tudi po končanem programu ostaja pesimistično naravnanih glede svojih možnosti zaposlitve. Programsko ponudbo izobraževalnih organi- zacij imajo vprašani brezposelni za sprejemljivo. Pokazalo se je, da respondenti v obravnavanih programih ne pogrešajo ali ne kažejo prevelikega zanimanja za integracijo sodobnejših organiza- cijskih oblik, metod in tehnik in učne tehnologije v izobraževalni proces. Udeleženci v programih izpopolnjevanja in usposabljanja in v »Programu 5000« v povprečju menijo, da jim izvajalci programe ustrezno pred- stavijo. Programe, v katere so vključeni, občutijo kot srednje zahtevne. Vprašani so vsebino izobraževalnega progra- ma najpogosteje ocenili kot primerno ali srednje primerno, le 7% jih skupno ocenjuje kot nepri- merno oziroma zelo neprimerno. Kakovost izvajalcev ocenjujejo glede na njihov način podajanja znanja skoz uporabo pedagoško- 377 BOJAN KERN, SVETLANA SIMIČ ч andragoških oblik in metod vprašani v programih izpopolnjevanja in usposabljanja vidno bolje kot vprašani v »Programu 5000«. Povsem enako razli- kovanje se pojavi pri oceni kakovosti prejetih uč- nih gradiv. V primerjavi z udeleženci »Programa 5000« so udeleženci programov izpopolnjevanja in usposabljanja zadovoljnejši s kakovostjo pre- jetih učnih gradiv. Udeleženci sprejemajo oz. odobravajo uve- ljavljene načine preverjanja znanja. Med vključenimi v »Program 5000« je prepri- čanje, da je dnevni čas izvajanja in trajanja progra- ma neprimeren oz. celo zelo neprimeren, pogo- stejše. Tako mnenje deh tretjina vprašanih, tem pa se pridružuje le 6% vprašanih v programih izpopolnjevanja in usposabljanja. Vprašanim se zdijo izobraževalni prostori pri- merni aU celo zelo ustrezni. Udeleženci v obeh skupinah programov so v precejšnji meri zado- voljni tudi s celotno izvedbo organizacije izobra- ževanja. Odnos izobraževalne organizacije do njih kot njenih uporabnikov, je (z izjemo redkih mnenj posameznikov) občuten kot korekten in spodbujajoč. Dejali bi, da Zavod za zaposlovanje uresničuje svoje cilje v okviru programov izobraževanja, ki je pomemben dejavnik pri ponovnem vklju- čevanju v sfero dela in s tem zagotavljanja socialne vključenosti. Država mora zato ohraniti aktivno vlogo na tem področju in se zavedati pomem- bnosti vlaganj v človeški kapital, med drugim tudi zato, da bi bila vzpostavljena konkurenčnost tudi na drugih trgih dela. Programi izpopolnjevanja in usposabljanja in »Program 5000« se bodo morali glede na hiter tehnološki razvoj v današnji družbi še bolj usme- riti v konkretne potrebe na trgu dela oz. deloda- jalcev. Zaznali smo, da v ponudbi izobraževalnih programov primanjkuje novih organizacijskih prijemov, kot so uporaba sodobnih metod, tehnik in sodobne učne tehnologije (aktivne oblike izo- braževanja v skupinah, multimedijsko izobraže- vanje, izobraževanje na daljavo ipd.). Polovica vključenih v programe izpopolnjevanja in uspo- sabljanja pogreša njihovo prisotnost v procesu izobraževanja. V izobraževanje brezposelnih oseb se mora vključevati predvsem andragoško dovolj usposo- bljen kader, in sicer zaradi razHčnih starostnih skupin, katerim pripadajo udeleženci izobraže- vanja. Zavod bi lahko v povezavi s centri za so- cialno delo organiziral mrežo prostovoljcev za individualno učno pomoč brezposelnim, če bi se pokazala potreba po taki obliki pomoči. Med izo- braževalnimi ustanovami na eni in organizatorji in koordinatorji za izobraževanje v okviru Ob- močnih enot Zavodov za zaposlovanja na drugi strani je treba vzpostavljati tesnejšo koordinacijo. Pomembno je, da so vprašani brezposelni vključeni v programe izobraževanja glede svojih nadaljnjih zaposlitvenih možnosti po končanem izobraževanju optimistično naravnani. LITERATURA M. Beve (1991), Ekonomski pomen izobraževanja. Radovljica: Diadakta. A. Ivančič (1999), Izobraževanje in priložnosti na trgu dela. Ljubljana: Znanstvena knjižnica FDV. S. Simič (2002), Zadovoljstvo brezposelnih z izobraževanjem kot ukrepom aktivne politike zaposlovanja. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo (diplomska naloga). 378