Štev. 5.
V Maribor« jannarja 1815.
Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Maribor« s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvM v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Pred 85 leti.
povsod nevoljo in vpor vzročil. Nizka zemlja se je 20. jan. 1790 od Avstrije odtrgala, ker so Danas je 85 let, ko je cesar Jožef II. dnč ji bile pravice samouprave skrčene. — Na Oger-
28. jan. 1790 na smrtni postelji razun drugih pre klical tudi vse postave in naredbe, ktere je bil za Ogersko izdal. Denešnje dogodbe in homa-tije v Avstriji nas živo spominjajo onega dne.
Cesar je bil ves vnet in je tudi sam neu-trudljivo delal za blagor Avstrije; toda — na-stopivši pri tem kriva pota — nakopal je Avstriji namesto blagra — zmešnjav, prekucije in škodo, katere deloma še do danas prebolela ni. Mislil je blago čuteči vladar Avstrijo osrečiti z liberalizmom in centralizacijo, pa jo je spravil v nesreče.
Ko je po smrti blage matere in cesarice Marije Terezije Jožef II. cesar postal, je začel z nepremišljeno naglico ves obstoječi red prebračati. V 3 letih je bilo zaporedoma izdanih do 300 ces. ukazov, da je ljudem kar po glavah šumelo. — Brezozirno se je posebno pečal s cerkvenimi prenaredbami ter je z dotičnimi, katoliške čute žalečimi ukazi zasejal v višje kroge ono mr-zenje do katol. cerkve, po katerem se še dan de-nešnji odlikujejo. Kakor da je zveza s poglavarjem kat. cerkve kaka pogubna zarota, podvrgel je vsako pismo v Rim, vsako naznanilo z Rima, vsak pastirsk list, vsako škofijsko naredbo d o-v o lj e n j u cesarske oblasti (Placet), ki je poljubno prepovedovala, kar jej ni bilo všeč. Zveza s poglavarjem cerkve je bila pretrgana. — Najhujše je pa bilo, da so se v c. k. osrednjih ali generalnih semeniščih odgojevali duhovniki v liberalnem, cerkvi in njenemu poglavarju, kat. ob redom in pobožnemu življenju zopernem duhu. Isti duh vlekel je tudi po vseh višjih šolah. Tako se je v višje kroge in javno življenje vjedel strup brezverstva in duševne malomarnosti, ki razjeda v teh krogih še sedaj in to tim bolj, čim bolj je cerkev vklenjena v spone vladnega nadgledstva.
Iz druge strani je cesar Jožef II. z nesrečnim centralizmom (da so vse zadeve dežel in narodov na Dunaju v eni roki) v kratkem času
skem je bilo vse po koncu. Cesarske oblasti — na mestu starodavnih županijskih — bile so brez vse veljave; nemške uradnike izganjali so z dežele, nemščino iz šol in uradnij z vso silo odpravljali; davke in novince za vojaštvo odrekovali in odločno zahtevali, da se skliče drž. zbor!
Od vseh strani dohajali so osodepolni glasovi na Dunaj. Na smrt bolanemu cesarju srce popolnoma vpade ter ni mogel druga, kakor da je centralistične naredbe in postave preklical. Svojemu bratu in nasledniku Leopoldu, ki je tačas v Florenciji bival, je odkril cesar svoje bridkosti v pismu, v kterem med drugim pravi: „Trohica dobrega slovesa, ki sem ga še imel, politična veljavnost, ktero si je država pridobila, — vse je proč! Miluj me, dragi brat, in naj Te Bog varuje stanja, v kterem sem jaz!"
Poglejmo Avstrijo ob 851etnici Ježefa II. in nekaj let nazaj! Na Kranjskem so se te dni ob volitvah v trgovinsko in obrtnijsko zbornico take reči godile, da je g. dr. Jan Blei weis z ozirom na grozne nepostavnosti vladinih organov in na proteste mnogih županstev — kot iskren domoljub, dež. poslanec in odbornik, — ministru trgovinstva, dru. Banhansu, po telegrafu poslati moral kratko spomenico, v kterej pravi: „Narod v vseh okrajinah naše dežele je zavoljo zaničevanja §. 10 volilnega reda za trgovinsko in obrtnijsko zbornico (da namreč župani volilne listke razdeljujo in zbirajo) in zavoljo groznega, kaznovanja vrednega postopanja uradnih slug večega dela okr. glavarstev pri razna-šanju volilnih listov za volitve tako razburjen, da je silno potrebno ostro preiskavati nepostav-na početja in izrek o veljavi teh volitev odložiti do onega časa, ko bode preiskava dognana."
Izmed sto in sto nepostavnosti in samovolj-stev naj omenimo samo to, da je c. kr. okr. glavar v Kranj i, g. Derbitsch, nekemu županu poslal volilna listka dveh žen, češ, da naj, ker
IMS* Mfenc'snfi list ima l/4 pole priloge.
ženi roliti ne smete, dobi kakoršna koli možaka, ki naj podpišeta z besedami: „J. J., voditelj njene obrtnije", in podpisala sta (charta bi-anca) župan in nja sin!! Da mora res pri takem postopanju, ko se — majhni stranki liberalnih ncmčurjev za ljubo — postavne določbe celo prezirajo, vzburjenost naroda velika biti, kažejo brezštevilni protesti zoper volitev. Taka jena Kranjskem!
Zastopniki češkega naroda so ravnokar na povabilo predsednika zbornice poslancev v obširnem pismu odgovorili, da ne morejo vstopiti v drž. zbor, ker ima češko kralj es t v o svojih držav-n i b, zapriseženih pravic, kterih zastopniki češkega naroda ne smejo odstopiti državnemu zboru na Dunaju, kterega češki narod za postavnega spoznati ne more! — Tudi trije mlado Čeh i so izrekli, da priti ne morejo. — Iz Tirolskega in Pred-arlskega dohajajo odločni glasovi, da naj poslanci državni zbor zapuste, ker ničesar tam opraviti ne morejo! Razun Rusinov in našega Razlaga so vsi drugi slovanski in nemški poslanci, ki ne spadajo k nemško-liberalni ustavaški stranki, obsojevali sedanjo centralistično sistemo, eni zarad krivic proti kat. cerkvi, drugi zaradi krivic proti narodnosti. V tem se vjema s poslanci večina avstrijskih podložnikov. Nezadovoljnosti je toraj res povsod!
Stopimo še dalje nazaj. Dovršeno centralizacijo za Bacha 1852—1859 hvalisala «o podkupljiva peresa kot največo srečo in sijajno državno stanje; toda zginilo je te leta vsled napačne vnanje politike in dragocene notranje uprave 600 milijonov narodnega posojila, zgubili smo tudi milansko pokrajino. — V svoji pravičnosti in dobrosrčnosti dali so potem svetli cesar 1.1860 „nepreklicljivo" diplomo alj cesarsko ustavno pismo, v kterem se je obečalo, da se deželam njih pravice povrnejo, osrednjemu (centralnemu) zastopu na Dunaju pa le prepuste stvari, ki morajo — zarad potrebne edinosti in državne moči — v eni roki ostati. Med te reči pa ne spadajo ne narodne, ne verske in ne šolske stvari, ki zadevajo edino le dežele in narode, in se toraj tukaj vravnavati morajo. Državni minister Schmerling je pa namesto blage namene cesarjeve izvesti, zopet kre-nol v Bachov centralizem, vsled čudnih volilnih redov Nemcem in nemškutarjem nenaravno večino poskrbel in ta centralizem s sijajnim imenom „u-stavne države" nališpal!
Nasledki so bili in so še: vedno večji državni proračuni in mnogovrstni davki, nesrečna vojska z Nemci, zguba benečanske pokrajine, nezadovoljnost med katoličani, ker jim liberalna stranka v verskih in šolskih zadevah velikih sitnob dela, nezadovoljnost med narodi, ker postopa brezozirno tam Magjar, tukaj pa Nemec! Narodna, verska, deželna svoboda je posebno po neposrednih volitvah prazna beseda postala!
S tem nikakor nočemo reči, da so vseh nezgod le samo drugi krivi, mi pa nedolžni; hoteli
smo za danas le pokazati, da je centralizacija v Avstriji od nekdaj prava nesreča za državo, da je toraj edina pot do sprave: povrnoti se k cesarski diplomi od 1. 1860, dati de-želam in narodom popolno notranjo upravo in svobodo! Da se to dozdaj ni še posrečilo, krivi so si tudi narodi sami, alj prav za prav njih zaslepljeni voditelji, kar bomo pokazali prihodnjič.
Gospodarske stvari.
Lembaški panji ali koši. V.
L e ž a k (Lagerstock) je podolgast panj (glej obris B. C.) in za čebelorejo najbolj ročen, ker se dajo iz njega vsi satovniki vsak posebej izjemati in zopet brez poškodovanja satovja vlagati; ležak se da tudi razširiti in zmanjšati, kedar je treba, ter satovniki poprek ali po dolgem vložiti kakor komu bolj ugaja.
B. Ležak.
0.316
0.316
Merilo 0.010 Mm. = 0.050 Mm.
Ležak je od znotraj 0.236 Mm. širok, 0.300 Mm. do pokrivala visok, in 0.610 Mm. globok (glej obris B. C.). Pod in pokrivalo se napravi iz 0.025 Mm. debele deske, postranske stene merijo 0.040 Mm., ravno tako tudi prednja stena; po tem takem je ležak od zunaj 0.316 Mm. širok, 0.320 Mm. visok in 0.650 Mm. dolg.
Po priložnem obrisu B. je pokrivalo a) 0.025 Mm. debelo, ter na straneh za 0.005 Mm. zarezano, da se lepo prilega, in se z vrtali ali žravfi pritrdi. Na obdh straneh od zgoraj je zareza bi) za 0.010 Mm. široka in 0.025 Mm. visoka, na ktero se deskice 0.025 široke, 0.007 Mm. debele in po potrebi dolge pokladajo, da so satovniki zakriti. Za tem sledi druga zareza cc) na vsaki strani za
0.010 Mm. široka in 0.017 Mm. visoka, kamor se obesijo satovniki tako, da še med satovniki in stenami ostane za 0.007 Mm. praznega prostora za prehod čebel; po takem so tedaj postranske stene do satovnikov 0.260 Mm. visoke, in pod satovniki še ostane za 0.010 Mm. prazno, da zamo-rejo čebele izletati. Postranske stene dd) merijo na debelost 0.040 Mm., pod pa 0.025 Mm
s	r
o 2.
o	*
P	o
®	»
o	3
s	e
3	S.
"3
P g
O » g a
S S'
B -i
\[
Na zadnjem koncu ležaka na zgornji strani (glej obris a) se poprek pribije za 0.050 Mm. široka, 0.025 Mm. debela in po potrebi dolga letvica ali lašta, da panj trdo stoji; s to letvico se pokrivalo vjema.
Okence, s kterim je od znotraj na zadnji strani panj zadelan, se napravi tako visoko, kakor segajo satovniki, ter mora biti rahlo djano, ker se sicer rado vlage navzame in odpreti ne da; ako pa na straneh kaj reži, se špranje s tenkimi deskicami zadelajo.
Na zadnji strani so dverca iz 0.025 Mm. debelega lesa in po straneh za 0.005 Mm. globoko zarezane, da se lepo prilegajo, ter se z vrtali ali šravfi trdno zaprejo, in če je za okencem kaj praznega prostora, se naj s toplo robo zakrije, da imajo čebele topleje, kar se mora posebno na jesen
storiti za prezimovanje čebel. Takrat je tudi svetovati, da se okence z desko nadomesti, ker je steklo za zimo premrzlo. Tudi na vrh se kaj toplega položi, da čebele mraza ne trpijo.
Kdor hoče satovnike po dolgem v panj obesiti, naj napravi v sredini poprek letvico ali lašto, ki pa ne sme višja biti, kakor so satovniki; na to letvico se satovniki z enim koncem položijo, z drugim koncem pa na nasprotno stran; kar je več satovnikov potrebno, se vložijo poprek, ker bi se sicer panj ne dal zmanjšati.
Žrelo je na sredini prednje strani nekoliko pošev izrezano za izletanje čebel, in scer 0.010 Mm. visoko, 0.060 Mm. pa široko; pred žrelom se napravi zatornica, da se zamore luknja, kedar je treba, zmanjšati.
Zareze na straneh, kder satovniki slonijo, so nalašč nekoliko širje vrezane, da se dajo satovniki premikati, ravno zato je tudi zgornja deskica satovnikov nekoliko v okrog prirezana, da se da ročneje pregibati. Nad satovniki ostane prazno za 0.010 Mm. za prehod čebel.
Ob času dobre paše se zamore med zalego in drugo satovje vložiti okence, pod kterim je luknja kakih 0.010 Mm. visoko in do 0.200 Mm. široko izrezana, da zamorejo čebele na zadnjo stran priti in tukaj čisto strd skladati, ki se potem s Hruškovim strojem izprazni in spraznjeno satovje spet vloži; vendar pa se to poprej ne sme storiti, dokler ni panj poln strdi.
Kdor hoče, zamore samo male satovnike rabiti, ako po sredini ležaka 0.010 Mm. globok in toliko visok žleb vreže, ali pa letvico ali lašto pribije in satovnike obesi; satovniki se dajo tudi po dolgem obesili, ako se v sredini poprek primerna letvica pribije.
Kako pa se v takošnje panje čebele ogrebajo?
Za ogrebanje čebel služi ogrebalnik, to je lesena štirivoglata škatlja, ki se napravi iz tenkih deskic tako velika, da se lehko v ležak potisne. Ogrebalnik ima od zgoraj držalo, in ravno tako na zadnji strani, da se da na štango privezati in če je roj nizko, zato držalo prijeti; zraven tega je zadnja deska pregibljiva in z vrtali ali šravfi pritrjena tako, da se zamore skoz ogrebalnik potisniti. Roj se tedaj prnese v ogrebalniku v čebelnjak in z odprtim koncem položi v pripravljene panje; zdaj se vrtala odprejo in skoz zadnjo desko čebele rahlo v panj potisnejo. Ogrebalnik se napravi kakih 0.250 Mm. globok, kar zadostuje.
So stara drevesa za nič?
Se najdejo gospodarji, ki ne skrbijo, da bi se sadovnim drevesom suhe veje porezale. Dostikrat je že polovica drevesa suha, pa gospodar se za to ne zmeni, ampak še pravi, da takošnja drevesa najrajši rodijo. Res da stara drevesa rada rodijo, pa neumno je, če se jim suhe veje ne od-režejo, ker bi potem še veliko več rodile in dosti
dolže obstale. Ako se staro drevo pozno v jesen ali zarano spomladi suhih in na pol posušenih vej očedi, na drugih pa mah postrga, bode lepo očiščeno drevo obilniši sad rodilo, in še 10 do 20 let živelo, da si je že zelo staro. Pa k temu je tudi treba zemljo ob koreninah drevesa prerah-ljati in prst zboljšati; dobro je tudi ob strani z gnojnico in pepelom pognojiti. Na vsak način pa je še potrebno pregoste vodene izrastke potre-biti in jih le toliko pustiti, kolikor jih drevo za krono potrebuje, zatem se morajo tudi druge postarane odpraviti.
Ni tedaj dobro, prezgodaj stara drevesa posekati in na njih mesto mlada zasajati ; mlado drevo iste sorte na prostoru starega drevesa ne raste rado, ker mu je že poprejšnje živež povžilo, saj tudi na polju se ista setev zaporedoma dobro ne obnese.
Naj se tedaj stara drevesa, kakor je gori povedano, lepo trebijo, in če niso preveč gosto vsajena, kar nikoli dobro ni, se zamorejo v sredi med nje mlada drevesa zasajati, ktera se lepo košato razraščajo in sad rodijo, ko začnejo stara odmirati. Lep sadovnjak kaže skrbnega gospodarja kakor dobra streha.
Katera je boljša : Lanceva ali Umratova mlatilnica ?
(Iz „Novic".)
„Leta 1873 so „Novice" živo priporočale Lancevo mlatilnico iz Manlieima, leta 1874 pa so posebno hvalile Umratovo iz Prage, in to posebno zategadel, češ, da jo kaj lahko vrtita mladeniča ali celó ženskici; povedale so tudi, da je kmetijska družba Kranjska nakupila obojih mla-tilnic in nje po nižji ceni razprodala svojim podružnicam in drugim kmetom po deželi.
Sihdob bo mlatitve povsod konec ; vsaka o-menjenih mlatilnic se je dovolj že rabila, se druga drugi primerjala, druga proti drugi poskusila in gotovo bodo sedaj kmetovalci vedeli povedati iz lastne skušnje, kateri mlatilnici gré zares prednost ; oni bodo vedeli odgovoriti : v
1.	je li se ena tako rodo vrti ko druga?
2.	je li so si vse Lance ve med seboj enake? ali je katera izmed njih boljša in gibčneja?
3.	je li Umratovo mlatilnico zares lahko gonita mladeniča ali še ženskici?
4.	je li se vse Umratove enako lahko ali enako težko gonijo, ali se le nekatere izmed njih — bodi si slučajno — bolj rodo vrtijo?
Za občnega blag ra ve lj o prosimo „Novice", oziroma si. kmetijsko družbo, na te vprašanja blagovoljnega razsoda in odgovora, da se ne okupimo, drugih ne splašimo, temuč pri kupu pogoje stavimo.
Oni 2 Umratovi mlatilnici, kateri sem za hvaljeni gibčnosti voljo kupil, vrtite se tako rodo in težko, da ralatci možje ne strpijo pol ure pri gonitvi, in se kljubu vedne menitve dosti bolj vpe-
hajo ko s cepci, če brez počitka mlat6; zarad tega pa tudi ne opravijo z mlatilnico veliko več od cepcev. Tako roda ni nobena meni znanih Lan cevi h mlatilnic. Vse napenjajo sicer svoje gonjače, a nikakor presilno; vse te so si enake. Posestnik kmet je od svoje rekel: ne dal bi je za 500 gld., ako bi ne dobil druge. Lanceva fabrika pa ima tudi lepo navado, da pridene vsaki prodani mlatilnici natisnjen poduk, kako ž njo ravnati? kako jo snažiti ? s čim mazati itd., kar vse se pogreša pri Umratovi v kvar nezvedencem, kajti samo po sebi ni vse jasno.
Iz Štajerskega 1. jan.	Ž—ov.
Odgovor vredništva. O tacih vprašanjih, po katerih naj se razhodi, kaj je bolje memo dru-zega, razsoditi more samo skušnja; po zanesljivih skušnjah pa se je Lanceva ročna mlatilnica za boljo skazala zato, ker se lagljeje goni in da hitro in posebno čisto mlati." Tako „Novice".
Tudi „Gospod." je lani opisoval in priporočal kmetijske stroje in sicer iz „Clayton-Shutt-leworthove zaloge angleških strojev" v Mariboru. Taki popisi ne morejo druzega namena imeti, kakor da kmetovalce pozorne delajo na kraj, kder se stvar dobiva. Da pa človek mačka v žaklju ne kupi, treba da si stvar sam ogleda in poskusi.
Držayni zbor.
Po 4tedenskem prenehanju se je 20. t. m. zopet zborovanje začelo. Bilo je komaj za sklepanje dovoljno število poslancev navzočih, mnogo jih je za dalj časa odpust vzelo. — Seja 101 bila je prav važna. Pred vsem se je predbral odgovor čeških poslancev na vabilo predsednikovo, da naj pridejo v državni. Vrli zastopniki prebrisanega češkega naroda so obširno in prav tehtno razložili, da tega storiti ne morejo, ker ima slavno češko kraljestvo pravico državne samostalnosti za vse notranje ali domače zadeve, kterih toraj ne morejo in ne smejo z svojim vstopom v drž. zbor prepustiti volji poslancev drugih dežel. Tudi jih nič kaj ne mika podpirati sistemo, ki je v 14 letih sem, odkar češki zastopniki od strani gledajo, velik kup ustavnih podrtin nakopičila, ki je nalašč zato napravljena, da se Slovani majorizirajo, ki slednjič vedno le davke povišuje, državna posestva prodava in sredi gospodarstvenega poloma rešilne poti pogoditi ne more. —
Dr. Pražak je zahteval, da se ta važna odpoved odboru izroči in pride na dnevni red za obravnavo; tudi L i e n b a c h e r (iz Solnograda) je bil za to, češ, da je stvar tako važna, da se ne da na strani pustiti. Ker je pa predsednik že poprej o tem pismu sodbo izrekel, da ni to dovoljen izgovor in da se o rečeh, v pismu navedenih, v tej zbornici še govoriti ne sme, so že vedeli ustavaki, pri čem da so. Pri glasovanju so
zavrgli Pražakov predlog; češki poslanci (tudi 3 mladočeski) so zgubili pravico poslancev in — razpisala se bo zopet nova volitev.
Potem pride v posvét vladin predlog, v da se nekteri volilni okraji kmetskih skupin na Češkem prenaredé. Grof Hohenwart vgovarja, da — ker so se po neposrednih volitvah v derž. zbor pravice deželnim zborom prikrajšale, se tudi temu drž. zboru pravna veljava priznati ne more, in toraj tudi pravna stranka, ktero govornik zastopa, v tej reči glasovati ne more. Poslanci desnega središča z a p usté zbornico med glasovanjem.
Sprejel se je potem z veliko večino (115 proti 41 glasom) predlog Fuksov in tovarišev, da se posilno legaliziranje odpravi, vlada pa na jesen, ko bo drž. zbor zopet sklican, posebno postavo pripravi, ki bo dotične §§. v postavi zastran zemljišnih bukev, govoreče o légali ziranju, odpravila. V imenu vlade je zoper ta predlog govoril minister pravosodja, dr. Glaser, toraj je sklep zbornice novo po bitje vlade bil! Takrat sta vendar z našo stranko glasovala tudi Brand-stetter in Seidl; Carneri je pa z vladno stranko potégnil.
V	gosposki zbornici se je dné 22. in 23. t. m. obravnavala važna stvar, namreč naprava zborne sodnije za vso upravo (Verwaltungsgerichtshof), ki bi v pravdah z okr. zastopi in deželnimi odbori razsojevala in strankam tako pomagala, da pridejo do svojih pravic. Postava je sprejeta, dasi je minister L as s er pri tej priliki nekaj rekel, kar bi v drugej zbornici, kakor je naša gosposka, ves drug sklep bilo sprožilo. Rekel je namreč, da tudi vi a d a take zborne sodnije za upravo potrebuje v obrambo proti sklepom okr. zastopov in dež. odborov, če so ji namreč nepovoljni. — To je očitno znamnje, da sedanja vlada nikakor ne misli javne uprave tako predelati, da bi deželni samovlastni zastopi popolno svobodni bili, na lastnih nogah stali. G. Herman utegne toraj še dolgo čakati, preden se vresniči nja vzor samostalne deželne oblasti brez pridevka c. kr.
V	102. seji zbornice poslancev se je pretre-sovala prošnja železninskih obrtnikov, da država njim na korist nemudoma vse križem železnic delati začne. — Gornje-štajerski poslanec Čok govori proti nasvétom odbora, ki so mu premalo odločni in predlaga naglo pomoč na vsako stran; pri glasovanju se mu pa vse spodbije, kar je bilo res najpametneje, ker je v državi še drugih ljudi, kakor so železninski obrtniki, ki stokajo pod težko butaro davščin, če se vsem enakomerno butara zlajšati ne more, pojdite tudi s takimi enostranskimi nasvéti rakom žvižgat!
Dalmatinski grof Bon d a vpraša v imenu tovarišev prvosednika ministerstva, ali kaj ve in kaj da misli storiti zastran hudodelstva, ki so ga grdi Turki storili nad M. Simunovičem, biva-Priloga „Slov. Gosp.u k ¡it. 5.
Močim v Dubravi v Hercegovini, kteremu so že pred meseci posiloma odpeljali 161etno hčerko Ano, ki je kakor stariši katol. vere, in jo v Mostar spravili. Zastonj se je na pritožbo starišev obrnil do turške vlade avstrijski zastopnik; kakor v zasramovanje avstrijske države je turška vlada potem še dopustila, da je ubogo dekle pred turško oblastnijo mohamedansko postalo, kar je tem večje nasilstvo, ker je dekle nedoletno in se avstrijski zastopnik zastran tega še vprašal ni. Slednjič se je posiljena Turkinja enemu ugrab-nikov za ženo dala! — Vprašalec pravi, da sta zastopnika avstrijska v Mostaru in Carigradu potem še večkrat — zastonj! pravice zahtevala!! Za Boga! kam smo prišli, ako se Turčija drzne, tako hudobno žaliti avstrijsko državo? — Radovedni smo, kaj da bo min. Auersperg na to odgovoril.
Dopisi.
Iz mariborske okolice. (Kako se v Kamci „avtonomija" razumeva. — Vloga za Seidl na.) Kakor povsod je letos tudi v Kamci grozno veliko snega bilo. Ker je pa v kamški srenji izvrsten kamnolom, se zvaža mnogo kamenja v zimskem času v Maribor za stavbe, za voženje kamnja je pa ceste potreba. Po kamški „grabi" letos nekaj časa ni bilo voziti mogoče. Sprožil je tedaj nekdo misel, naj bi se sneg, kakor se to po drugod godi, s snežnim oralom raz steze spravil, da ljudje zaslužka pri vožnji imajo.
Kaj mislite, da je Nace Nusterer, drugi srenjski svetovalec in Seidlnov adjutant, ki se v Kamci za „strosenmojstra" šteje, k temu rekel? „Te navade jaz ne pustim v Kamci vpeljati" — je rekel. Na ta odgovor srenjskega „strosenmojstra" je dal g. J. Kraner les, g. Pak pa železo (akoravno ni nijeden v srenjskem odboru) za snežno oralo, in izvrsten stroj je bil brž pri roki. Vse se je zgodilo brez plačila, akoravno se od kamenja za cesto v kamški „grabi" vsako leto kakih 100 gld. plačuje. In zdaj veste, kakošna „avtonomija" da je v kamški srenji: Za cesto morajo srenjčani plačevati, če je pa kaj treba, si morajo sami pripraviti.
Po takem in enakem županovanju v Kamci ni čuda, da bi se Kamčani radi silne more znebili, ki jih tlači, ter so 24. dec- p. 1. pri deželnem odboru v Gradcu v imenu več druzih vložili sledečo prošnjo za Seidlna:
„Slavni štajerski deželni odbor!
Po sklepu srenjskega reda od leta 1864- bi moral srenjski predstojnik v srenji bivati. G. Konrad Seidl, srenjski predstojnik v Kamci, seje, ko je tukaj svoje posestvo prodal, meseca mar-cija 1. 1874. celó v Maribor preselil, kjer tudi stanuje, tedaj po postavnih sklepih ne more več srenjsk predstojnik v Kamci biti; ta pravica se mu toliko manj pustiti zamoie, ker je kot državni
in deželni poslanec, kot prvosednik okr. maribor- I skega zastopa, zadržan dolžnostim srenjskega pred-stojništva zadostovati.
Da se tedaj še večji neredi v kamški srenji ne zgodč, se slavni štajerski deželni odbor dostojno prosi, določbe srenjskega reda od leta 1864. izpeljati in po željah srenjskih posestnikov novo volitev razpisati."
Franc Pak, Jaka Ranar, posestnika.
Kakor se sliši, je deželni odbor zgoraj omenjeno vlogo okrajnemu glavarstvu, to pa srenjskemu odboru v Kamci odposlalo. S kakošnim pristav-kom, ni znano. Ker ni ničesar slišati o novi vo-litvi, je gotovo srenjski odbor, sphan večjidel iz Mariborčanov, rekuriral. Brž ko ne bi si radi Seidljanci časa dovolj pridobili, vse nerede vre-diti. Pa brez malih čudežev to ne pojde. Zdaj ko je že sila, hoče Konrad vse poravnati, kar je krivega, ostre ceste vgladiti, da bi se zamogel črez nekaj časa pred ljudstvom, ki se ga hoče znebiti, kot „porednega" skazati.
Druge, ki so posestva prodali alj so se jim prodala, je Seidl od srenjskega odborništva od-stavljal. Radovedni smo, ali je še zdaj g. Seidl samooblastnik v Kamci ali ne?
Iz Celja. (Kdo skrbi ljudstvu za materij al ni blagor?) Celjska hranilnica je imela čistega dobička lansko leto blizo 17.000 gld. Lepa pomoč za celjsko mesto! Zato pa pravijo že 4 leta sem, da bode hranilnica svojo hišo pozidala pri zvoniku nemške cerkve — za nemškega predgarja in pa — da se nekoliko zakrije neprijazno lice jetniškega poslopja, in da se bo nedodelani zvonik imel kam naslanjati, če ga slabosti pretresajo. — Akoravno povsodi tožujejo, kako hudo da je sedaj za dnar, ni vendar po lepi Sa-vinski dolini še največje sile, kajti iz nje dohaja največ denarjev v celjsko hranilnico.
Ali bi ne bilo mnogim postreženo in koristno, ako bi se osnovale hranilnice tudi drugod, kar je že „Gospodar" tolikokrat priporočal? Denar bi v domačem kraju ostal; hlapci in dekle bi imeli lepo priliko, krvavo zasluženi denar doma v hranilnici hranjevati, ne pa v krčmo ga nositi. Kolikokrat bi bilo kmetu pomagano, ako v sili hitreje, brez zamude časa in stroškov denarja dobi. Prav v tem pa je Savinska dolina najbolj zapuščena! Lepi Žalski trg ima narodnih, premožnih tržanov, ki bi po izgledu vrlih Ljutomerčanov lahko osnovali založnico ali vsaj hranilnico. V gornji Savinski dolini se včasih veliko dnarjev iz Hrvaškega za les domu prinese. V Gornjemgradu imajo vrlega moža, bivšega notarja g. Wolfa, ki je kakor vstvarjen za tako podvzetje. V M o z i r j u se je že o hranilnici mnogo govorile, s kakošnjim vspehom, ne vem. *)
*) Tudi mi ne, ker so dopisi z gornje savinske doline prav redko bele vrane, resnični, nopristranski dopisi namreč.	Vredu.
Tudi v prijaznem Vranskem trgu bi bil primeren kraj.
Bolj ko se sliši o polomu v viših krogih, bolj ko se pri nas „švindlerji" iz daljnih krajev plazijo, bolj je treba skrbeti, da domači denar v domačem kraju ostaja, domovini obresti daje. Ker je slov. ljudstvo od vseh zapuščeno ter je le dobro za to, da ga povsod izžemajo in obirajo, seje bati naglega propada kmetskih posestev, da pridejo tujcem v roke. E, „narodnjaki", potem bo prepozno — za slovenske občine kandidirati. Zdaj treba dejansko pomagati, žrtvovati kaj, da rešite narod materijalnega propada! —
Iz Konjic 23. jan. Kakor je katol, politično društvo v Konjicah dne 10. t. m. rojstni dan svojega rajnega ustanovnika in prvomestnika, preč. g. J. Rozmana, slovesno obhajalo, tako in se bolj slovesno je pretekli četrtek (21. t. m.) cela konjiška nadfara, da vsa konjiška dekanija obhajala god nepozabljivega, prerano zamrlega nad-župnika, ki so svoj god obhajali v praznik zaroke preč. D. Marije s sv. Jožefom. Ta dan ali dan poprej se je vsako leto mnogo duhovnikov v Konjicah zbralo, obče čislanemu nadžupniku sreče voščit. Čeravno nam jih je nemila smrt silovito iz naše srede izdrla, iz naših src nam jih vzeti ne more. —
To se je pretekli četrtek jasno pokazalo. Ob 9. uri dopoldne je bila konjiška prostorna cerkev pobožnih farmanov in njih sosedov natlačena. Ob pol desetih so se začele mrtvaške bilje.
Ginjenim in vendar krepkim glasom so potem č. g. Jož. Virk rajnemu nadžupniku za vezilo sreče voščili, da so svoj zemeljski tek tako slavno končali, toliko dobrih del pred seboj v večnost poslali, toliko spominov svoje neutrudljive delal-nosti za seboj zapustili. Poslušalce so spodbujali k ljubezni do presv. srca Jezusovega; ude kri-ževske družbe k stanovitnosti, vsem pa so pripo-ročevali v posnemanje zgled pokojnega dušnega pastirja. Potem so č. g. Drag. Jaklič mrtvaško sv. mešo peli, črešenski g. župnik so pa med tem tiho sv. mešo v čast sv. Neže za rajnega nadžup-nika darovali. Poslednjič vsi duhovniki — kljubu strašno slabim potom se jih je zbralo 15 — z gorečimi svečami v rokah obstopijo mrtvaški oder in zapojejo soznimi očmi „libera". O poldnč se zberejo duhovniki v duhovski hiši k skupnemu obedu. *)
Iz Ljutomera 20. jan. (Velika zguba za narodno stvar.) Nikomur prizanesljiva smrtna kosa nam je vzela krasno cvetočo rožico v najlepšem cvetu pomladanske 201etne starosti, nade-polno gospodično Juliko Huberjevo, ktero je danes spremilo ogromno število občinstva iz trga
*) Ne zamerite g. dopisnik, da Vam tukaj vred-ništvo besedo ustavi. — Pro documento sincerae pro-pensionis ac amicitae omnibus et singulis ex intimo corde gratias agit — redactor.
in iz okolice v družbinsko rakvo na tibotnem mi-rodvoru. Marsikomu pričujočemu so se utrinjale gorke solze po licih, ko zadoni umrlej miloglasna lira v čveterospevu giuljivo nadgrobnico: „Blagor mu . . ." Radi njenega vzornega devištva in ker smo jej cesto ploskali videč jo na čitalničnem odru kot pevko, igralko in deklamovalko, nam bode vsim vedno težko pri srci, ko se spomnimo na-njo.
Zastran te prerane smrti se mora tvegati slovenski narod odlične bodoče matere, dike domoljubnih žena. Gotovo je bila ranjka gč. Julika, odkar se je bila letos omožila njena tovaršica, gč. Kornpihelj Vekoslava, izmed sedaj cvetočih gospodičin, rojenih Ljutomerčank, edina Slovenka s prepričanjem in z iskreno ljubeznijo! Bila je vsegdar vneta le za lepo in dobro, za resnico in pravico; vselej je radostno žrtvovala svoje telesne in duševne sile našej inla-dej Taliji slovenskej na gledališčnem odru; ona je, ko jo je uže, tako rekoč, mrzli mrtvaški pot zalival, z zavednostjo dejala se slabim glasom: „Ponosna sem, da sem rojena Slovenka, ponosna sem, da sem Slovenka in ponosna sem, da tudi — umerjem Slovenka". Koliko pa je tacih med Slovenkami ?!
Zatorej: z Bogom, predraga nam Julika! ne zabi nas nikedar, saj tudi mi Tebe nikedar zabili ne bodemo!	P—k., čitalničar.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dn6 25. t. m. je stavil v drž. zboru grof Hohenwart v imenu dra. Vošnjaka, Pfeiferja, Nabrgoja in še drugih 38 poslancev zarad volitev v trgovinsko in obrtnijsko zbornico na Kranjskem vprašanje do ministra trgovinstva, ali mu je znano, kaj da se je pri teh volitvah godilo. Oddani so volilni komisiji 103 protesti deloma od posamesnih volilcev, deloma od srenj proti veljavnosti volitev. Pritožbe — pravi Hohenwart dalje — so take, da se za zdaj še molčati mora v javnosti o dogodkih med volitvami, ker morajo te stvari pred kazensko sodnijo priti, če se dogodki kot resnični pokažejo. Z ozirom na javno poštenost zdeva se vpra-šalcem neobhodno potrebno, da sodnija pritožbe preišče in — ako se spričati dajo — dotične krivce v kazensko preiskavo dene. — Gledč na to vprašajo toraj: hoče-li minister v porazum-Ijenju z ministrom pravosodja vso volilno stvar s pritožbami in protesti vred dotičnim sodnijam v obravnavo izročiti, in kaj da misli v tem, ko preiskava teče, gledč trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani naročiti ? —
Odkritosrčno povemo, da nas je to vprašanje neizmerno razveselilo, ne samo zarad stvari, marveč in to še bolj zarad tega, da so — ako se ne motimo — slovenski poslanci, kteri so se do-zdaj vse predolgo na dra. Razlaga navešali, grofa
Hohenwarta dejansko za voditelja spoznali ter mu kot takemu stavljenje vprašanja v tej zadevi prepustili. To je edino prava pot k porazum-ljenju in želimo le, da čujemo veseli glas, da so vsi naši slov. poslanci v shodišču (klubu), kte-remu je grof Hohenwart prvosednik. —
V	Ofenheimovi pravdi sta bila med mnogimi drugimi pričami pred sodnijo tudi ministra: žl. Pe trinó in dr. Giskra; te dni daje odgovor minister dr. B a n h a n s. Prihodnjič več o tem.
V	Gradcu je sklenil srenjski zastop prošnjo do drž. zbora, naj bi se reguliranje Mure najmanj v 15 in ne še le, kakor je sklenjeno, v 20 letih dognalo, in da pride najpred na vrsto reguliranje od Gradca naprej. Se ve da!
Ogersko. V sredo 27. t. m. začel se je razgovor o finančnih predlogih ministra Ghyczy-a, ki je poslednjič v posvétu Deakovcev še enkrat izrekel, da ni rešitve razun pomnoženja vseh davkov za 13 milijonov. Boj bo strašen in konec: fiasco dvalizma!
Vnanje države. Na vzhodu je poslednje 14 dni močno šumelo. Vsled lanskega mesarjenja v Podgorici, kder so Turki kakih 25 Črnogorcev pozaklali, je bila v Skadru preiskava. Črnogorski udje komisije so protestirali zoper nepostavno ravnanje turških sodnikov in tudi zoper enostransko razsodbo, vsled ktere so Turki le 5 hudodel-nikov na smrt, 25 pa v 201etno ječo obsodili. Turčija še menda te enostranske obsodbe zvršila ne bo, tirjala pa je, da se črnogorski krivci postavijo pred turško sodnijo na turški zemlji, kar je žaljene Črnogorce strašno razkačilo. — Raz-draženost je po prizadevanju kneza Nikole in zastopnikov Avstrije, Nemčije in Rusije v Carigradu polegla, boja se za zdaj še bati ni, pa — preden ko leto preteče, bo šlo brez dvoma nad turške glave.
V	Nemčiji se puli in štuli vlada s škofi in duhovniki brez prenehanja. Preč. škof Padern-borski, dr. Konrad Martin, je prestal kazen blizo polletne, večjidel ostre ječe, ker ni vprašal, ali sme posvečevati in nameščevati duhovnike; zdaj ga je vlada — odstavila! in odpeljati dala v trdnjavo Wesel v prognaustvo! Duhovščina z verniki ostane, kakor se ume samo po sebi, svojemu škofu in mučencu zvesta in to bode prilika novih silovitosti, pa tudi — novih sijajnih zmag! Neroni, Dioklecijani, Julijani itd. niso bili zma-galci, nego zmaganci krščanstva; in tako si bo tudi Bismark — svoje zobe skrhal nad kršanskim junaštvom nemških katoličanov!
V	Fuldi so zaprli škofijsko bogoslovnico in pograbili blagajnico, ki se je bila napravila iz prineskov duhovščine in vnetih katoličanov. Sad nemške učenosti in brezbožne filozofije je toraj divjaštvo, kakoršnega svet že zdavno gledal ni!
Za poduk in kratek čas.
Iz Ptnja v Zagreb, jeseni 1874.
(Potne črtice.)
(Dalje.)
V Zákány zapustimo „južno železnico," prestopimo v druge vozove od zdaj „državne" železnice v Zagreb. Ko pridem v postajo po listek, slišim kasirja hudo se dreti nad nekim hrvaškim „mužekom", ki se je hotel vDrnje, prvo štacijo na hrvaški zemlji, peljati. Krega se ž njim zdaj po magjarski, zdaj po hrvatski, iz česar sem se prepričal, da kasir tudi hrvatski zna. Da tukaj gospoduje m a g j a r š či n a, mi ni treba trditi; vendar še ljudstvo doli za Dravo tudi hrvaški ume. Kakor mi je pravil na tej postaji služeč Slovenec, so v tih pokrajinah brž ko ne pomagjarjeni Slav-jani; krajna imena: Gola, Brzence, Višvar, Ba-boča i. t. d. to svedočijo. — Brez ugovora dva potna listka v Zagreb dobim. Podavši jednega potnemu tovarišu, bere ta s začudenjem: „Ósztaly Zákány". — „Tega pa ne'J, pravi tovariš — „še mrtev ne bi hotel ostati v tem dolgočasnem „magjar orszagu!" „Nič tako hudo Tone", odvrnem — „mustafasti Magjari naju ne dobijo!" — Slovenska „postaja" se v magjarščini glasi „ ósztaly", in to je bil vzrok najni šali. —
Leseni most črez Dravo mora slab biti, ker smo se jako rahlo vozili; pa tudi dalje ni šlo kaj urno naprej, tako da smo do Zagreba blizo 5 ur potrebovali, najbolj zato, ker smo pri različnih postajah mesto 5 minut 10, mesto 10, 25 minut stali, dasi je malo kdo vstopil alj izstopil; in to je bil poštni vlak! Misel me je navdajala: V novejših časih pač vse državne reči slabo napredujejo, če ne grejo rakove poti. Kteri hudi duh vendar brani srečen razvoj ubogi Avstriji? — Čem bolj dolgočasna je bila vožnja, tim prijetnejša bila je potna družba. Šest oseb bilo nas je kmalu v prijaznem razgovoru. Z najmlajšim hočem začeti; in ta je bil mlad pravnik tretjega leta v Zagrebu, blaga duša, rojen Medjimurec. Res, takih dijakov sedanji čas v naših vseučiliščih ne najdeš. — O tej reči hočem pozneje več spregovoriti, ker nam je tudi v Zagrebu prilika bila z več pravniki se seznaniti. Drugi je bil mož najboljše dobe, po moji misli trgovec. Poznal je na tenko turške dežele evropske, govoril tudi bolgarski. Poslušal nas je dalj časa tiho, ko smo se z mladim pravnikom kratkočasili; potem pa nas je tim živahnejše zabavljal. Mnogo smešnih je znal o bratih Magjarih povedati. Tretji je bil tudi prileten Nemec; tega je ves pot tlačila le ena skrb, kako da bo v Zagrebu našel parni mlin, v kterem je hotel obiskati enega svojih sorodnikov. Vsak čas nas je nadlegoval s praša-njem: „Aber wie finde ich in der finstern Nacht die Dampfmühl?" Se vé, da smo ga tolažili in pod-učevali. Slednjič je bil v naši družbi Zagrebašk
mestjan, odkritosrčen Hrvat, kakor jih je obilno najti med našimi južnimi brati.
„Drnje", za grmovjem skrito vas, prvo postajo, imamo že za hrbtom (te štacije na velikem zemljevidu avstrijsko-ogerske železnice od 1. 1873 ni viditi), na levi strani male pol ure od sebe vidimo na prijazni planjavi Koprivnico, od kodar nas trije lepi turni od dalječ pozdravljajo. Prebivalcev ima Koprivnica blizo 5600. Postaja je predalječ od mesta, da bi zamogel po železnici potujoč od njega mnogo viditi. Tretja štacija na tej črti je Lepavina. Tukaj raste neki dobro vino; od železnice je malo vinogradov viditi, tem več pa lesovja. Menda so vinogradi na južno-vzhodni strani hribov, kterih se od železnice le severno-zahodna stran vidi. Zagrebački mestjan nam je trdil, da je v tčh krajih enkrat božični dan na kmetih preživel. Da so do novejših časov kakor še tudi sedaj mnogi tukaj v zadrugah živeli, je znano. V zadrugi ostane vse zemljišče vedno pri družini; sinovi, če jih je tudi več, se ženijo na domačijo, hčere ne dobivajo dote, razun kakega pohištva. Vsi slušajo enega gospodarja in jed6 pri eni mizi. Nameri se, da ena sama zadruga blizo do sto ljudi šteje. Zagrebčan nam je pravil, da se pred božičnim dnevom vsi trdo postijo, za praznik pa obilno jedi pripravljajo: cela korita svinjetine, klobasic, gosi, puranov itd.; da vina ne sme manjkati, se ume samo ob sebi. Na večer se nanosi slame v obednico do ledja, in se po celi sobi razgrne. Ko mine polnoči, se vsedejo k mizi, jed6 in pijejo, kolikor želodec drži; kdor je truden, zvrne se v slamo in sladko zaspi. Če se primeri, da gospodar sam pri mizi ostane, pokrega hudo svoje domačine: „A kaj je to za red, pustite mene samoga pri stolu!" Zdajci kteri iz slame prikobaca, si zmane očesa in praša: „A kde je pehar?" — vzame čuturo, se okrepča in tako —gazdo potolaži. Naš potni tovariš je — kakor je pravil — svoje začudenje zarad tolike potrate na znanje bil dal; pa gospodar mu odgovori: „Go-spodine, to so nam naši svčtki! Celo godino delamo, se trudimo, a vezda si ga vžijemo!"
Razne stvari.
(MLat. itoHtisko društvo v Slo-venifrottCH) bode imelo prihodnjo nedeljo 31. t. m. zbor. Vljudno vabi vse ude — odbor.
(Program ptujske čitalnice.) V predpustnem času t. 1. bodo še v narodni čitalnici v Ptuju sledeče veselice:
Dne 2. febr.: Tombola.
„ 7. „ Ples v šemah.
„ 9. „ Ples.
„ 10. „ Slanikova večerja.
Začetek je vsakokrat zvečer ob 8. uri; večeri, v kterih se bodo gledišne igre predstavljale, bodo se posebno naznanili.
Opomba. Kdor želi čitalnici kot ud pri-
stopiti, naj se blagovoli gosp. S a d n i k u, trgovcu v Ptuju, ali pa pri odboru oglasiti. Vpisnina znaša 1 gld., mesečni doprineski pa za celo družino 80 kr., za samce 60 kr. — Odbor čitalnice.
(K vabilu ljutomerske čitalnice) na občni zbor o svečnici 2. februarja popoldne ob 3. uri (v g. Furlanovi gostilnici) imamo še dostaviti 5. točko dnevnega reda, namreč govor o kmetijstvu, zlasti o sedanji gospodarstveni krizi. Odbor.
(Vabilo). Na Svečnico, 2. dne febr., ob 3 popoldni bode v dvorani stare šole pri Sv. Ivanu prvi občni zbor političnega društva „Edinost" za tržaško okolico. Začasni odbor vljudno vabi vse gg. ude in rodoljube, naj se blagovolč udeležiti, da se postavi ta dan trdna bran našim pravicam. V edinosti in z skupnim prizadevanjem nam bo mogoče naše stanje polajšati in si pridobiti občno spoštovanje. — Začasni odbor političnega društva „Edinost."
(Zastopniki banke „Slovenije" na Štajerskem:) Kostrivuica, Drofenik Ivan, posestnik; Konjice, v kaplaniji;
Kozje, Schmidt A.,	trgovec;
Loka,	Gamšek Fr.	poštar;
Ljutomer, Huber J. D.,	knigovez;
Laško,	Drobnič Jan., trgovec;
Maribor, Pajk Janko,	lastnik tiskarne;
Mozirje, Goričar Tone, pošt. in posestn.; Ormaž,	Jesih A.,	koncipijent;
Ptuj,	Jurca A.,	trgovec.
(Konec sledi.)
(„Die Competenz überschritten.") Kr. šolski svčt pri sv. Ožbaldu v dravskem logu marbeškega okraja je, kakor smo lani v štev. 52. poročali, g. provizorju in kateku „dekret" bil poslal, da ne sme otrok učiti kršanskega pozdravka: „Hvaljen bodi J. K.", češ, da bi se, ko bi otroci kateketa ubogali, ljudem lahko nesrečna misel v glave vtep-la, da zdaj ni več „ortsscbulrath" gospod v šoli. — Zarad te predrznosti je šla pritožba od cerkvene oblasti do dež. šol. sveta, in ta je 31. dec. ortsschulrathu pod nos dal, da je „die Competenz überschritten", ali kakor Slovenci po domačem pravimo, da se je čobal, kjer ga ni srbelo. —
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Kolarič, Jazbec, Cilenšek po 22 gl.; Du-pelnik 21 gld., Šlander 12 gld., Strah, Slanic, Stuler, Kos, Zupanič po 11 gld.; Cobelj 3 gld., Sparhakl 1 gld. — Poročilo rajnega župnika Fe-licijana Globočnika 100 fl., Kolar, Plaskan, Fišer, Jan Franc po 11 fl.
(Spremembe v lavantinski škofiji): C. g. Juri P ur gaj pride za kaplana v š. Janž na dravsk. polju. — Č. g. Fr. P o 1 a k stopi v začasni pokoj. Kaplanija v zgornji Polskavi ostane izpraznjena.
(Izpred celjske sodnije). A. Zerak, kmet iz Kostlivnice, zavoljo umora svoje žene od celjske sodnije k smrti na vislicah obsojen, je od svitlega cesarja pomiloščen in v 201etno težko ječo obsojen. — Prve porotniške obravnave pri celjski
okrožni sodniji za to leto so na 9 dni nastavljene in pri prvi 18. t. m. bil je Mart. Pubec zavoljo požiganja kriv spoznan in v lOletno težko ječo s postom obsojen. 19. t. m. bila sta Mat. in Mica S p ruh, tožena zavoljo požiganja, nekriva spoznana. 20. t. m. je bil Jan. Kink, tožen zavoljo uboja, ne kri v spoznan, kriv pa zavoljo prestopka proti varnosti življenja in v 3mesečni zapor obsojen. 21. t. m. je bil Vinc. Waldhub er zavoljo požiganja v lOletno težko ječo s postom obsojen; 22. t. m. bila sta Melh. Kur and a in Fil. S molin g er zavoljo pokaženja kreditnih papirjev kriva spoznana in prvi v 10—, drugi v 31etno težko ječo obsojen. 23. t. m. je bil HabijanJ, star tat iz Smarskega okraja, zavoljo nove tatvine v 71etno težko ječo obsojen. —
Tržna, cena
pretekli teden
V Mariboru
Pšenice vagan . . . Rži	„ • ■ ■
Ječmena „ ... Ovsa „ ... Turšice (koruze) vagan Ajde
Prosa	„
Krompirja	„
Sena.....cent
Slame (v šopkih) „
„ za steljo Govedine funt . . . Teletine „ ... Svinjetine „ ... Slanine „ ...
fl. kr.
V Ptuju
fl. [ kr. 4 3 3 2 2 2
1 2 X 1
V
Celju
fl. kr.
50	4	40	4
50	3	40	3
—	2	20	—
—	2	—	1
70	3	20	2
50	3 o	—	2
80	0 2	z	1
—	1	20	1
50	—	80	1
—	—	60	—
30	—	28	_
28	—	30	_
28	—	40	_
33	—	36	—
V Varaž-dinu
fl. j kr.
40
25
70 60 10
70
35
22 24 26 28
tiOlerijne številke:
V Gradcu 23. januarja 1875: 11 63 49 26 4
Prihodnje srečkanje -. 6. febrnarja 1875.
Velecenjenemu občinstvu iz trga in okolice, ki je blagovolilo 20. t. m. v izredno obilnem številu spremiti predrago mi 211etno hčer
Julij an o
na mirodvor, izrekama s žalujočim srcem — tudi v imenu postranske rodbine najiskronejšo, prisrčno zahvalo.
LJUTOMER 21. dne januarja 1875.
Knjigar
J. D. Huber, Josefina, žena in mati.
1—2
Razglas.
Na štajerski deželni sadje- in vinorejski šoli blizo Maribora se ima popolniti mesto prvega učitelja in pristava (adjunkta); z spričevali potrjene prošnje za to mesto naj se do 12. febr. 1875 pošljejo štaj. deželnemu odboru v Gradcu. (Natančneje naznanilo glej v „Gosp." štev. 4. od 21. jan.)
r
111111 imi 11111 ijf
Ces. ^^^^ kralj. 8—12 dvorni puškar
Ivan M. I^ivliai-t,
v Mariboru priporoča:
Puške dvocevke od spredej za nabijati iz
železa od .....12 gl. — kr.
(do najvišje cene.) Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz svila (drota) . 18 „ — „ (do najvišje cene.) Lefaucheux (lefošč) iz svila od 30 „ — „
(do najvišje cene.) Lencaster (lenkaster) iz svila
od........44 „ — „
(do najvišje cene.)
Revolverje.......8 ,, — „
(do najvišje cene.) Pištole dvocevke . . \ . . 2 „ 50 „
„ enocevne.....1 „ 30 „
i	e
Poiiudfia.
Sprejme se pri podpisanem pod prav ugodnim pogojem fant, kateri se je že mizarskega učil ali se še uči, in ima veselje za bolj fino delo.
2—3	A. Dragar, v Samoboru.
FriporočlDa.
Podpisani pozlačuje nove altar je in tabernalceljne v vseb najnovejših slogih, podobe in enake cerkvene reči ter jih lepo izslikuje in okusno izdeluje, in sicer po
prav nizki ceni.
Priporoča se toraj vsem častitim duhovnikom in podpornikom cerkvene umetnosti, in tudi svojim slovenskim bratom in rodoljubom.
Delavnica se nahaja v Šramel'novi hiši štev. 185. v Mariboru.
1—3
Oromlar Cucek.
Izdatelj in založnik tiskovno katol. društvo. — Odgovorni vrednik Dr. Jož. Ulaga. — Tisk Narodno tiskarno v Mariboru.
Svetinja za napredek
Svetinja za zasluge
c. kr. dvomi zvonar izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenjn ogna v Ljubljani,
priporoča p. n. cerkvenim, predstojnikom in občinskim zastopom:
J")	¥!>rasia zvonila
iT fj^ z vso potrebščino, kakor javmi, ojnice okovi. Zvon
¿ŠT tudi 40 centov teže, zamore en mož zvoniti; dalje	JH^jffeftm
priporoča vse vrste brizgalnic, orodja za gašenje,	VJv^^jH^ vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile,
1	po imj uisji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno	orodje lahko omislijo, privolim
;„.—'	plačevanje v obrokih. :	.......:......
Diploma j j	jj Diploma | j
pripoznanja j j _	il pripoznanja f'