0bjeklivni in subjektivni pogoji v trgovini Pred dnevi je bila razširjena seja upravnega odbora Trgovin­ ske zbornice za celjski okraj, predsednik Stane Selšek je po­ drobno razložil nekatere aktual­ ne probleme trgovskih podjetij, Ici jih bo v naslednjem obdobju potrebno razširiti. Poudaril je, da so za trgovino značilne nekatere subjektivne slabosti, katere bodo trgovski de­ lavci morali odpraviti, če bodo ho­ teli slediti družbenemu razvoju. Hkrati pa je analiziral tudi ne­ katere objektivne materialne po­ goje, ki postavljajo trgovino v odvisen in zapostavljen položaj v primerjavi z ostalimi gospodar­ skimi panogami. Zlasti podrobno je opisal neka­ tere navidezne slabosti, ki se ne­ hote zrcalijo v trgovini, ki je ne­ posredni ponudnik blaga potroš­ nikom. Tako so mnoga nihanja v cenah dejansko odraz nihanj v proizvodnji, a jih potrošnik čuti v trgovini. Dobimo res vtis ne­ solidnega poslovanja v trgovini, čeravno v nekaterih primerih tu­ di te pojave celo v zelo ostri ob­ liki zasledimo. Tovariš Selšek je nato dejal, da bi bilo napačno, če bi posamezne probleme v tr­ govini reševali ločeno od sploš­ nega stanja in da je potrebno de­ janski problem zagrabiti v ko­ reninah. . To pa pomeni ustanavljanje močnih trgovskih podjetij, ki bo­ do sposobna izvajati pozitivno kadrovsko politiko in ki bodo tu­ di sposnba uvajati sodobno teh­ niko trgovanja. Razumljivo pa je, da to ne sme ostati le naloga trgovine, temveč je prav tako bistvena naloga ko­ mun. Kajti, če pravimo, da je oskrba potrošnikov ena izmed pr­ vih nalog komun, potem je tudi jasno, da komune ne morejo niti ne smejo biti brezbrižne do pro­ blemov trgovine in razvoja te go­ spodarske panoge na svojem ob­ močju. Ta interes komun pa bi se moral še toliko bolj povečati, ker občine prav iz trgovine rela­ tivno največ akumulirajo. Istočasno pa se kaže v pravi luči tudi predvidevanje, da ko­ mune kljub prizadevanju le ne morejo zagotoviti spričo obsež­ nih zahtev z drugih področij za­ dostnih sredstev za razvoj trgo­ vine. Zaradi tega je potrebno še bolj okrepiti prizadevanje za ustanavljanje takih trgovskih podjetij, ki bodo s koncentraci­ jo sredstev sama sposobna hitre­ je in smotrneje napredovati. Tovariš Selšek je v nadaljeva­ nju poudaril, da so trgovska pod­ jetja v glavnem že uresničila na­ čelo decentralizacije upravljanja, občutiti pa je nezadostno politič­ no dejavnost sindikalnih organi­ zacij, ki bi samoupravljanje v trgovini oplemenjevale. Nato se je zadržal dalj časa pri vprašanjih priprav na volitve no­ vih delavskih svetov. Pri tem je zlasti poudaril, da bo od pravilne izbire kandidatov za nove delav­ ske svete in samoupravne orga­ ne ekonomskih enot predvsem odvisno do kakšne mere bo us­ pešno delovanje samoupravnih teles v kolektivu. Kajti ni dovolj, da samo izvolimo določeno števi­ lo ljudi v delavski svet, je dejal tov. Selšek, še bolj bistveno je, da bodo v delavski svet izvoljeni proizvajalci, ki bodo sposobni objektivno razpravljati o prob­ lemih in nalogah podjetja in ki bodo tudi voljni sodelovati. Istočasno pa stoji pred novimi delavskimi sveti še posebna nalo­ ga. Da se še z večjo doslednostjo in E>ozornostjo lotijo formiranja učinkovite notranje kontrole, ki bo onemogočila malverzacije vseh oblik, ki so v trgovini, kjer imajo ljudje opravka z denarjem in blagom, možne. Tovariš Selšek je tudi dokazal, da so nesmiselne in destruktivne trditve, da je ta­ ka služba predraga in neučinko­ vita. Razen tega je opozoril, da ustrezna kontrola preprečuje malomarnosti in delikte v začet­ ni fazi, ter tako obvaruje kršilce od nadaljnih kaznivih dejanj in hujših posledic za podjetje in po­ sameznika. Pred volitvami Pretekli četrtek je bil v sejni sobi sindikata D Celju plenum Okrajnega sindikalnega soeta Celje, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Republiškega sin­ dikalnega sveta tovariš Jože Boršt- ner in organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komu­ nistov za celjski okraj tovariš Jože Marolt. Člani plenuma so obširno razpravljali o pripravah na volitve novih delavskih svetov in samoupravnih organov eko­ nomskih enot. Razprava o pripravah na vo­ litve novih delavskih svetov, ki morajo biti opravljene do konca aprila, je bila izredno živahna, v razpravi pa so udeleženci pri­ spevali precej zelo tehtnih in po­ membnih misli, ki so še po­ membnejša ob dejstvu, da se na­ hajamo v obdobju, ko se obratni delavski sveti vse bolj uveljav­ ljajo. Najprej so udeleženci podrobno analizirali nekatere pojave poiz­ kusa določevanja in vsiljevanja kandidatov. Ponekod so namreč na sindikalnih občnih zborih o teh problemih posebno živahno razpravljali. Zlasti tam, kjer so se pokazale želje, da bi posamezniki formirali (s pomočjo enotnega predloga in brez sodelovanja ko­ lektiva) svojim osebnim težnjam ustrezne delavske svete. Razum­ ljivo je, da je plenum take po­ jave obsodil in tudi poudaril, da morajo biti priprave na volitve prežete z demokratično obravna­ vo posameznih kandidatov in trezno presojo največje koristi za kolektiv. Kajti gotovo je, da proizvajalci, ki živijo in delajo skupaj, tudi najbolj vedo, kdo je sposoben in voljan zavestno delati v organih samoupravljanja. Zaradi tega bi vsako vsiljevanje kandidatov sa­ mo škodovalo ugledu in uspešne­ mu delovanju delavskih svetov. Enak pa bi bil uspeh, če bi kje s proceduralnimi manevri uspeli formirati delavske svete po volji posameznikov. Tako je v razpravi prevladalo mnenje, da je potrebno pustiti obratnim delavskim sve­ tom, da izberejo kandidate iz svo­ jih vrst, ki pa bodo hkrati odgo­ varjali obratnim, delavskim sve­ tom. S tem bo odgovornost po- srednejša in zahteva po odgovor­ nem sodelovanju v samoupravnih organih temeljitejša ter poudar­ jena z možnostjo, da ekonomska enota odpokliče in izvoli novega člana v centralni delavski svet. Posebno pozornost so člani ple­ numa posvetili problemom izbire delegatov za nove samoupravne organe in potrebi po temeljitejši obdelavi kadrovskih problemov v gospodarskih organizacijah, ki mora postati prva naloga vseh kolektivov. Doslej je bilo to pod­ ročje še precej zanemarjeno in so mnogi gospodarski spodrsljaji ter nekatere slabosti predvsem po­ sledica nepravilne kadrovske po­ litike. Malomarnost terja krvni davek Oddelek za gospodarstvo Ob­ činskega ljudskega odbora v Celju je izdelal temeljito ana­ lizo o higienski in tehnični za­ ščiti v gospodarskih organizaci­ jah. Anketirali so 74 podjetij, kar daje dokaj jasno sliko o stanju na tem področju. Ugotovili so, da se stanje v zadnjem času iz­ boljšuje, da so tudi smrtne ne­ sreče bistveno zmanjšane, da pa so še nekatere pomanjkljivosti, ki jih ne bi smeli trpeti. Med izredno važne naloge sodi vsekakor izboljšanje življenj­ skih pogojev, ki so pogostoma vzrok za poškodbe ali škodo. Prav tako so v nekaterih manj­ ših podjetjih delovni prostori ne­ primerni in povzročajo kolek­ tivom precej težav. Hkrati pa velja pripomniti, da so zlasti večja podjetja temu problemu posvetila posebno pozornost in da je ena izmed najpomembnej­ ših značilnosti obsežnih rekon­ strukcij v večjih podjetjih prav ustvarjanje ugodnejših delovnih pogojev. Pri tem velja posebno omeniti prizadevanje v Emajlir- ki, kjer so tudi delavci s požrtvo­ valnostjo omogočili, da so brez zastojev zgradili novo veliko halo, ki omogoča smotrnejšo in varnejšo organizacijo proizvod­ nega postopka. Prav tako so tudi na tem področju pridobitev no­ vogradnje sodobnih industrijskih hal (Klima) ter izboljšave stroj­ nih naiprav. Vendar ne smemo prezreti dej­ stva, da v podjetjih vse prepo­ gosto pozabljajo na red in čisto­ čo. Oboje pa je prvi pogoj za varnost pri delu in za uspešno delo. Poseben problem predstavlja nenormalna fluktuacija delovne sile, ki jo ne moremo opravičiti z rednimi in znosnimi premiki zaiposlenih ali pa s težnjami za boljši zaslužek. To vprašanje pa bi kazalo v okviru komune še posebej proučiti, kajti fluktua­ cija je vsekakor huda zavora za napredek gospodarstva. Razen tega je v mnogih pri­ merih usodna tudi malomarnost in nepremišljenost. Take pojave zasledimo povsod tam, kjer vo­ dilni ljudje pri izdajanju delov­ nih nalogov ne pomislijo, kaj vse se lahko pripeti, če se upo­ rabljajo pokvarjene naprave, malomarno zaščiteni stroji in po­ dobno. Še neugodnejši pa so po­ javi, ko delavci zaradi večjega učinka skrivoma odstranjujejo zaščitne naprave ali ne uporab­ ljajo zaščitnih sredstev. Tako ravnanje je silno tvegano in ne­ premišljeno. Lagodnost se nam­ reč hitro maščuje, davek na ne­ premišljenost pa je zdravje ali celo življenje. Volitve novih delavskih svetov V mozirski občini so že razpi­ sali volitve novih delavskih sve­ tov. Volitve bodo v prvi polovici aprila; v nekaterih podjetjih pa so jih opravili že pred dnevi. Priprave na volitve so vzbudile v vseh podjetjih izredno aktiv­ nost. Veliko pozornost sestavi kandidatnih list so posvetile pla­ sti sindikalne podružnice. Za kan­ didate zbirajo najboljše člane ko­ lektivov. NOVITETE naše industrije Industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko ISKRA je pripravila nekaj novitet, ki bodo zanimive tudi za širok krog potrošnikov. Razen široko zasnovanega načrta semaforizacije prometa v Ljub­ ljani, s čemer bodo zmanjšali ne­ varnosti v vse gostejšem prome­ tu, so začeli izdelovati avtoagre- gate (diname, napetostne regula­ torje in zaganjače). Razen tega proizvajajo v Gorici tudi vžigal- ne tuljave in magnetne vžigalni­ ke za mopede. Začeli so tudi se­ rijsko proizvodnjo avtomobilskih žarnic za vozilo Citroen CV 2. Letna proizvodnja vseh avtomo­ bilskih žarnic pa znaša sedaj že preko 3 milijone kosov. V krat­ kem pa bodo na tržišče prišle a- simetrične avtomobilske žarnice. Analize cestnih nesreč so nam­ reč ugotovile, da odpade precej velik odstotek nesreč na nezgo­ de pri vožnji z zastrtimi lučmi. Prekratke razdalje osvetljene ce­ ste in ravna smer žarkov slabo osvetljuje rob cestišča. Pri hit­ rosti je to usodno, če naleti av­ tomobil na kolesarja ali pešca. Voznik jih ne more pravočasno videti. Asimetrične žarnice pa mečejo daljši snop luči po ces­ tišču, vendar bolj desno, tako da ne motijo vozil, ki prihajajo iz nasprotne strani. Te žarnice bo­ do že v kratkem izpodrinile sta­ re, klasične oblike zastrtih luči. Štirje motivi iz Loč 1. Žagarji Gozdnega gospodar­ stva izdelujejo metrski les za papirno industrijo 2. Ključavničarska delavnica pod kozolcem 5. »Mizarstvo Loče« ... 4. Gasilski dom, ki so ga prebi­ valci zgradili predvsem s pro­ stovoljnim delom Napredek proizvodnje in negospodarske investicije Ob koncu preteklega tedna je zasedal Občinski ljudski odbor T Slovenskih Konjicah. Odbor­ niki so na zadnjem zasedanju podrobno proučili družbeni plan občine za letos in hkrati tudi ob­ činski proračun. Tudi letos posveča družbeni načrt te občine posebno pozor­ nost razvoju industrije, in sicer še pK)seben poudarek daje ele­ mentom dobrega gospodarjenja z obstoječimi osnovnimi sredstvi. Tako predvidevajo povečanje storilnosti in rentabilnosti gospo­ darskih organizacij. Istočasno pa družbeni načrt pK)sveča izredno pozornost dviganju življenjske ravni prebivalcev, izboljšanju delovnih pogojev in življenjskih pogojev zaposlenih. Odborniki so z malimi korekturami sprejeli osnutek družbenega načrta. Po razpravi o družbenem na­ črtu in proračunu je direktorPTT podjetja v Celju tovariš Edvard Sepec razložil j>odrobno načrt izgradnje posebnega alarmnega telefonskega sistema do okraj­ nega središča. Odborniki so s tem v zvezi sprejeli tudi predlog za ustrezno povišanje telefon­ skih tarif. Ta sredstva pa bodo namenjena samo za izgradnjo direktnega alarmnega sistema, ki ga bo možno uporabljati samo v primerih požara, elementarnih nesreč in ob drugih izrednih pri­ ložnostih. Povečana tarifa pa bo veljala le do konca izgradnje tçga sistema v celjskem okraju, kajti občine celjskega okraja bodo alarmni sistem gradile so­ lidarno. V nadaljevanju so odborniki razpravljali o nekaterih gospo­ darskih zadevah. Domenili so se, da bo elektro instalacijsko dejav­ nost v Slovenjskih Konjicah pre­ vzelo podjetje Elektrosignal, ki bo uredilo specializirano delav­ nico, podobno delavnico pa bi uredili tudi v Ločah, kjer bodo občinski faktorji izvršili grad­ beni del investicije, podjetje Elektrosignal pa bo montiralo stroje za izdelovanje infra cevi. Istočasno so odobrili tudi milijon dinarjev obratnega kredita sta­ novanjski skupnosti, ki bo ure­ dila posebno servisno delavnico za radijske in televizijske apa­ rate. Sodijo pa. da bo delavnica lahko popravljala tudi nekatere električne strofe. V nadalievanju so sprejeli tudi spremembo pro­ metnega davka na alkoholne pi­ jače, in sicer tako, da so povi­ šali prometni davek vinu na dvajset odstotkov, žganim pija­ čam pa so prometni davek zni­ žali na isto stopnjo. Ob tem se je razvila živahna razprava. Od­ borniki so bili namreč mnenja, da je vino v konjiškem predelu predrago, saj najslabše vino sta­ ne kar 440 dinarjev. Isto vino iz iste kleti pa je v Vitanju kar za 100 dinarjev ceneje. Jasno je. da so tu posredi kalkulacije, ki ne morejo biti pravilne niti spre­ jemljive. Zato so sklenili, da bo tržna inšpekcija pregledala kal­ kulacije gostinskih podjetij v občini, na naslednjem zasedanju >a bo o tem poročala občinskemu judskemu odboru. Na naslednjem zasedanju bodo odborniki še enkrat proučili od­ govornost upravnika Mizarstva v Ločah za slabo gospodarjenje, ki je pripeljalo do likvidacije tega podjetja. Po malem, a vendar... s tovarišem Jeromelom smo se seznanili na seji ob­ činskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah. Dogo­ vorili smo se, da ga bomo obiskali doma v Vitanju, kjer bo več časa za nemoten pogovor o malih in zanimi­ vih problemih Vitanja. Tov. Jeromel je predsednik Kra­ jevnega odbora Vitanje. V svoji skromni pisarni nam je tole povedal: V zadnjem času smo pre­ cej angažirani pri ureditvi in montaži kinoprojektorja. Ra­ čunamo, da bomo kmalu tudi doma gledali prve filme v našem novem »kinu'<. Pohval­ na je pobuda kolektivov, ki so sklenili, da bodo akcijo vsega kraja finančno podprli, saj bi sicer ne uspeli, čeravno je bila to že davna želja Vi- tanjčanov. Razen tega nadaljujemo tudi začeto elektrifikacijo vi­ tan jske ga območja. To izva­ jamo postopoma že od 1955. leta. No, saj razumete, koli­ kor pač sredstva dovoljujejo. Letos bomo potegnili linije do tiudinje in Brezna. Sedaj imamo tudi najtežji teren. Nekoliko težav imamo z otroškim vrtcem, ki smo ga šele lani uredili. Kar naen­ krat je začelo padati število otrok, ki redno obiskujejo vrtec. Brez dvoma bo potreb­ no problem proučiti, kajti lo­ gično bi bilo nasprotno; ved­ no več otrok v vrtcu. Šola in ceste? Res, ti dve vprašanji sta povsod aktu­ alni. Seveda tudi pri nas. Eno šolo smo uspeli urediti, druga pa je res dotrajala. Sodimo, da tega vprašanja ne bi smeli zapostavljati, kajti šola je že prestara, da bi nepopravljena lahko bila primerna za nemoten pouk. In ceste? — to je vsekakor težje vprašanje. Če samo po­ mislimo, da tudi Dobrnčani, katerih težnje močno podpi­ rajo zdravstveni delavci in turistične organizacije, kot veste, doslej še niso uspeli. Zaradi tega menim, da bi na­ ša želja po ureditvi brez- prašne ceste do Vitanja bil le i>glas žejnega v puščavi^. Upamo pa, da bomo enkrat le na vrsti. Na kraju moram povedati, da imamo še kup problemov, ki bi jih bilo treba rešiti. Ne­ kaj bomo skušali urediti s sredstvi, ki so razdeljena za krajevne odbore, drugo pa morda kako drugače. Toda o tem drugič. Taka pot je pravilna Pred časom se je pojavil predlog za enotnejše delo­ vanje usnjarske industrije. Izkušnje pa so pokazale, da je vsak kategoričen predlog škodljiv. Doslej je namreč bilo v celjskem okraju že precej združevanj in pred­ logov za združitve, ki so propadli samo zavoljo to­ gosti in nepravilnega obrav­ navanja problemov. Navad­ no se je razprava zasukala v smer, kjer se je razprav­ ljalo predvsem o tem, kdo bo koga?! To pa gospodar­ jenju ne more koristiti, raz­ prave pa so bile burne in polne osebnih interesov in zato nestvarne. Zaradi tega v primeru usnjarn nihče ne govori o združevanju, gospodarskem sodelovanju ali reorganiza­ cijah. Odločili so se raje, da bodo na podlagi temeljitih analiz Zavoda za napredek gospodarstva, kateremu nu­ dijo vsi potrebne podatke, in o predlogu Zavoda skupaj razpravljali. Šele tedaj se bodo kolektivi lahko odlo­ čili, kajti pred seboj bodo imeli temeljit pregled v perspektivnost razvoja v različnih pogojih. In če se bo tedaj pokazalo, da je se­ danje stanje najugodnejše, nihče ne bo težil k spre­ membam, če pa bi gospodar­ ski pokazatelji pokazali druge primernejše rešitve, jih tudi nobene bolestne am­ bicije ne bodo mogle raz­ dreti. Razen tega pa so o tem vprašanju razpravljali tudi na zadnjem zasedanju ple­ numa Okrajnega sindikal­ nega sveta, kjer so zavzeli enako stališče. Temeljita ob­ ravnava, presoja in analize so namreč lahko edina pot k obsežnejšim gospodarskim posegom.