Registered for past ing as a pubiication (C atcgory A ) LETO XXX MAJ 1981 PRECEJ napotkov in nasvetov naročnikov in bravce^ MISLI dobivamo v teku leta. Prihajajo na uredništvo in prihajajo na upravo, Včasih so pisani z dobro voljo /afvvs doprinesti nekaj k našemu urejevanju in poslovanju. Včasih so kritični — rekel bi — do nerazsodnosti, ker sc ne znajo vživetvi v urednika, ki urejuje list “mimogrede”, ob vsem ostalem delu izseljenskega duhovnika, in ker jim niti ni poznan tiskarski potek, preden nova izdaja z:igled:i beli dan. Včasih pa so tudi šaljivo sarkastični in me spravijo v dobro voljo, četudi si z njimi ne morem kaj pomagati. Da nakažem praktičen primer: Ko sem lani enkrat mimogrede vprašal, kaj naj storim s tistimi, ki se nič ne zmenijo za plačilo naročnine, šeni dobil kopico odgovorov. Vse bi lahko razdelil v gornje tri kategorije: “Pišite jim pismo in če ne odgovore z zaostalo naročnino, prenehajte pošiljati list!” — “Za zakasnele naročnike natiskajte samo platnicc in vse ostalo naj bodo prazni listi. Pa jih bo spomnilo, da so še dolžni ..." — "Kar 1^' ,ln njegovi bližnji sorodniki — to pomeni izraz m t»e 'n sestre” — hoteli srečati Jezusa, pa zaradi je sa) s0 bile priložnosti za ^ osebna srečanja tako redke in Marija ni silila v P edje. Brez dvoma bi bili tudi Jezusovi poslušalci r'l2umeli in odobravali. Vh vUs Pa Je namesto tega, kot pravi evangelist, al: “Kdo so moja mati in moji bratje?” In ozre P° tistih, ki so sedeli okrog njega, in pravi: “fjlejte, )a mati v'o|j0, in moji bratje! Kdor namreč spolni božjo j ,a nii je brat in sestra in mati.” z-iV|.C ,^ove5ko gledano pomeni ta odgovor, da je Jezus na Posebno navezanost s svojo materjo in sorodniki I P°dlagi krvnih vezi. Če pa odgovor razumemo jt, ^C.r.e 'n Kristusovega poslanstva, pomeni, da mu Sn , ar'Ja najbolj mati, ker je od vseh ljudi najbolj j n'*a božjo voljo. »dr ^US°V °dg°vor Pa obenem pomeni, da v novem esenjskem redu ne veljajo krvna sorodstva in odi ,nC vez'' veljajo zveze na osnovi svobodne °seb Kdor spolni božjo voljo, stopi v tako r l2 no 'n tesno razmerje do Kristusa, kakor je družinsko ^ rJe matere do sina ter bratov in sester med seboj. in tem je Jezus povedal nekaj najlepšega o Mariji Sp0| Vseh, ki božjo besedo poslušajo, ji verujejo in nii° božjo voljo ^0 sn ........... ^ati. ^ so Jezusu sporočili, da ga želi srečati njegova je )e Poudaril absolutno prvenstvo božje volje. Bog |.j o absolutno bitje, o katerem se danes toliko govori, ®a verni Po Pa ni priznavajo, neverni odklanjajo, nešteti pa ga nJeni hrepenijo in ga iščejo. Njegova absolutnost do , neka) nedoločenega in oddaljenega, ampak prihaja veljave irUgaxJ“vc v nje80v' volji. Kdor se danes tako ali kj jc e želi srečati z absolutnim Bogom in s Kristusom, vpraš- n.Jeg0V0 razodetje, je postavljen pred odločilno ,, anJe, ali je pripravljen spolniti božjo voljo. takšno -■ ... Vo| la in absolutno prvenstvo in veljavo ima božja * be nJeno spolnjevanje, Kristus ni poudaril samo pokoSedami' To je pokazal v vsem svojem življenju. V krjju m* Očetu je spolnil božjo voljo do smrti na 53^ ' ^ lto pa tuc*' z vstajenjem premagal smrt in ki v novo življenje ter hkrati odprl vrata vsem, v°ljo reS nje8°vi bratje in sestre, ker spolnjujejo božjo ^ velikonočni skrivnosti se razodeva vsa Ušli zahtevnost in resnost božje volje, a tudi vse plačilo in bogastvo novega življenja. Prva, ki je bila obojega deležna, je bila Marija, Jezusova mati po telesu, še bolj pa po duhu in veri ter spolnitvi božje volje. S svojim odgovorom pri srečanju, o katerem poroča evangelist, Jezus svoje matere ni zatajjl, kakor da bi mu bil kdo bližji; odkril je le vso njeno veličino. Ko danes iščemo srečanja s Kristusom, je Marija mati vsem, ki hočejo spolniti njegovo voljo. S tem postaja novo krščansko občestvo, kjer smo si med seboj bratje in sestre, ker nas Kristus ljubi kot brate in sestre. Vsakoletno obhajanje velikonočne skrivnost’ pa je temelj in porok te resničnosti. '+ ALOJZIJ ŠUŠTAR, nadškof ljubljanski § Čudil sem se: Kaj naj jant s tolikim denarjeffl-No, če bi vzel nekaj kron — pred dobrih štiridesetimi leti je bilo to. “Saj ni on, saj ni! Tudi nekaj kron ne! ^' mogoče! Živeti ne bi več mogla, če bi bil rriOl sin tat!” je kričalo iz nje v neskončni obupanost1 Dasi sem jo izpočefka kanil s svojo vedrosti0 razvedriti, se je njena tegoba in žalost polaščOM “Je pač — mati! KSA VER MEŠKO POTRKALO je rahlo, komaj slišno, da nisem prav vedel, je li resnica ali se mi je samo v mislih tako zdelo. Vendar sem se oglasil. In je počasi, boječe vstopila žena proti petdesetim. Nekoliko sem jo poznal; iz sosednje župnije je bila; na cesti sva se včasih srečala, se pozdravila, kako besedo spregovorila. A danes je bila vsa izpremenjena, vsa preplašena, prepadla. Toliko da sem jo videl, sem si že rekel: “Ta prihaja z bolnim srcem.’’ A da hi jo razvedril, sem jo glasno in veselo vprašal: “Kaj lepega in dobrega prinaša, mati?” Žalostno je odkimala. Da lepega in dobrega nič, je s težavo iztisnila, kakor bi jo v grlu davilo. Če sem slišal, da je bilo pri Gornjaku, v čigar bajti so kot gostači, ukradeno? Slišal, da! Baje ves izkupiček za eno kravo so mu odnesli. Hud udarec za kmeta, sodim! Nesreča, da! A hujša morda zanjo kakor za Gornjaka. Hujša zanjo? Kako to? Ker dolžijo njenega sina, da je denar vzel, je priznala tiše. Čelo se ji je nabralo v bolestne gube, ob očeh ji je drhtelo; ni me pogledala, tako jo je bilo sram, tako je trpela; mrko je gledala v mizo; velike, zdelane, razpokane roke so ji kakor ohromele ležale na kolenih. Kateri bi naj to storil? Več jih najbrž ima. Najmlajši . ... ki je pri Gornjaku za pastirja. tudi mene. In negotovost, kaj naj rečem; ko P0 nisem vedel, je li jant nedolžen ali kriv. Bol'v’ sem čutil, kako veliko gorje je, če vidimo, koM kdo, oslepljen po udarcih usode in nesreče, obuplK išče pravo pot. Prosi, naj mu jo pokažemo. ^ je sami ne poznamo, sami v temi tavamo. Vendar sem jo poskusil tolažiti: “Upajva, d« m. “Ni! Ni!” Če je bila kaka preiskava? Bila! Orožniki so ga imeli v mestu. ‘In kaj so zvedeli?” “Fant se je ustrašil, pa je rekel, da je vzel-” “Sam je priznal?” “Ustrašil se je pač. A ko bi moral povedati 111 pokazati, kje denar ima, ni ničesar vedel. Ni mogel pokazati, ker ga nima." “Pa so ga potem izpustili?" “Da, izpustili. A še zmerom hodijo gor k r\0^ in ga izprašujejo. Menda le mislijo, da je on. pa trpim in si pbmagati ne morem." “Bodo že dognali, če je nedolžen." “To, to tako želim. Pa sem prinesla za el,t> mašo, sv. Roku na čast. Če za bolezni poinoS(I' bo morda še tu. Saj je to hujše ko bolezen.’’ “Verjamem, mati. In sam Bog daj, da bi M razodelo, kdo je vzel!” “Da bi se le! Boste brali mašo za ta naffle ' st prosim. Tako ne morem živeti! Kakor senca vlačim okrog; še jokati ne morem več.” Že poprej, ko sem gledal njen upadli, pepeli obraz in kako je vse trepetalo v nji, pa vertd^ ni zajokala, sem si rekel: “Uboga žena nima '(l solz. Najhujše gorje pa je, če mati za svoj^ otroka več jokati ne more.” si naj vendar ne dela prevelikih skrbi, sem 1‘ Prigovarjal, ker se mi je v srce smilila. Da bo se vse dobro. A na janta naj budno pazi, ga s,r°go drži. Če že je kdaj kaj vzel, sem jo še vPrašal. Doma nikoli! Kje bi se bil navadil?” Mladost — norost! Ne premisli. In stori kaj, Se Preden se zave, da bo napak. In priložnost je ZaPeljiva, čp se ravno nudi. Še močnejše je Zmagala, še svetniki so padli kakor podžagani hrasti.” Pogledala me je tako strašno obupano, da sem Se zdrznil. — Ali tudi jaz verjamem, da je njen fant to storil? Saj ji vendar ne bom še jaz zasajal ,luza v razboljeno srce, če išče pomoči pri meni! Naglo sem se umikal. Saj ne sodim. Kako bi le mogel? Nisem Bog, n,sem vseveden. Samo mislil sem, da bi bilo m°8oče Ne, ne! Ni, mogoče! Kako bi bilo? Ne! Nikoli |er ne bi smel prijeti za kljuko domače hiše, če 1 bil tat. Ah ne — njen sin, pa tat! Saj mislim tudi jaz, da ni. Se bo že dognalo, 0 je denar odnesel, in da je vaš sin nedolžen.”' Zato pa mašujte! In da mu Sveti Duh pamet razsvetlU” Počasi je naštela na mizo kupček papirnatih kron, tistih starih avstrijskih, žigosanih. Vse zamazane, razcefrane, križem zlepljene. Gledal sem jih, razmišljal: “Kako dolgo in kako težko je bedna žena te krone pač zbirala.” In sem ji prigovarjal: “Mati, ko bi denar spet spravili . . .! Bi maševal kar tako. Vem, da se vam ne godi predobro.” “Seveda ne! A potem za janta ničesar ne storim, če ,vv. maše ne plačam.” “A ko mislite tako, naj bo v božjem imenu!’’ “Saj rada dam. Samo da to res ne bi bilo! Samo da jant kradel ni!” Ko je odhajala, se ji je še ob vratih bolno trgalo iz srca: “Moj sin — pa tat? Ne, ni mogoče! Ne!” Gledal sem skozi okno za njo, kako je stopala dol proti cerkvi, počasi, sključena, kakor bi nosila težko, težko breme. Pa sem pogledal krone na mizi. Zazdelo se mi je, da niso oškropljene samo z njenimi potnimi sragami, ko jih je služila s težkim delom, ampak z njeno srčno krvjo. In sem si gdvoril v sočutju z njenim trpljenjem in v spoštovanju in občudovanju njene ljubezni: “Je pač mati! Ljubi, ljubi. In trpi . . .” N aš nebeški Oče, Gospod ljubezni, prosim ponižno: — če je mogoče — podeli miru in sreče vsakemu človeku. f nožem najvišjega Kirurga zareži v naša srca — globoko, globlje, -svoječasno vojvodinski Madžar, ki ve o prebivalstvi starih dežel. Jasno je, da se vsak politik ravna po lin')1 stranke, v katero pripada, a so tudi vprašanja, ki se ne rešujejo po politični liniji. V takih primerih se pričakuje od politikov, ki razumejo primere, da nisn10 prikrajšani; zlasti še če se skušajo vmešavati v zadev° ignoranti ali manipulanti, katerih tukaj ne manjka. Vedno bolj važno je sprejemanje avstralske^'1 državljanstva. Novonaseljenci sicer uživajo skoraj enak® pravice kot državljani, le da ne volijo. V dogledne!” času pa bodo gotovo prišle spremembe in državljarl bodo imeli večje prednosti ali olajšave. Sedaj je Avstraliji 1.2 milijona naseljencev brez avstralske?11 državljanstva. Oblasti spet in spet izražajo željo, na| bi sprejeli avstralsko državljanstvo vsi, ki so se odloči za stalno naselitev. Naseljenci iz Jugoslavije so — kij11 pridobljenemu avstralskemu državljanstvu — še ved*1*1 podrejeni jugoslovanskemu državljanstvu in njeS3 zakonom, pravicam ter dolžnostim, kadar obiščejo rodn0 državo. Pouk slovenščine kot srednješolski in maturitet11' predmet je dobro vpeljan. Obiskovanje pouka ob sobot3 bo ostala še vedno edina možnost glede na raztresel^ naseljenost slovenskih družin. Sedanja razmestitev petl razredov poučevanja slovenskega jezika po razliti1 okrajih velikega Melbourna je zelo ugodna. Želeti bi bilo samo, naj bi se več staršev posluj lepe prilike za srednješolsko mladino, da izpopolni sv°j znanje materinega jezika. A poudarimo naj tudi. ^ učenje ni samo važno za našo mladino, ampak je tu merilo slovenske etnične zavesti. Tega se morda prem® zavedamo. Srednješolsko poučevanje slovenščine spada Vc prosvetno ministrstvo. Urad, ki odloča vse S‘e : priznanja mature, je VISE-Odbor za slovenščino. Ta podrejen vladi, ampak parlamentu. n1 Razpravljanje o možnostih učenja slovenščine in ^nJiževnosti na eni avstralskih univerz je pokazalo, J za enkrat še nimamo dovolj študentov. Maturantov z slovenščine ni računati preko 10 do 15 študentov Melbournu ali' Sydneyu. Za študij jezika bi se °čila morda eden ali dva na leto. Perspektivno je slremeti za tem, da bi se uvedlo poučevanje slovenščine nj eni avstralskih univerz, a za enkrat ni pogojev. takrat pa naj bi pošiljali štipendiste, ki so tukaj °nčali študij angleščine in enega modernega jezika, Maturitetnim znanjem slovenščine, dovršeno pedagogijo z eno- ali dvoletnim učiteljevanjem, na študij na Jubljansko univerzo. Če pa je kombinacija še s kakim ugirn jezikom na univerzi v Evropi ali Ameriki, potem .? P°vezati s študijem tam, kjer imajo lektorat za ženščino. položaj kvalificiranih učiteljev iz prekomorskih držav dober, če hočejo ostati za stalno tu in učiti, morajo ^ ^ez zagotovila službe — opraviti dopolnilni tečaj. dr|ašnja brezposelnost in štednja v šolstvu položaj sanio zapleta. Kljub ^'ličnem stanju. Evropske kvalifikacije in navdušenje L gornjemu dejstvu poučevanje slovenščine ni naših stalno naseljenih učiteljev za pouk slovenskega Sika zmagujejo težave in zadoščajo potrebam, zlasti še P°moči naših tukajšnjih diplomirancev. H^estava naših samostojnih etničnih šol za ovnošolsko mladino (v okviru klubov in verskega etnfeŠČa)- je različ™ nirni skupinami. Pri nekaterih skupinah je opaziti skupini sami in med različnimi na 'n kulture, obenem pa pripravljajo otroke za e,fiik za neodvisnost in podobno. Ga. Čeferinova je (ja Sestanku ponovila že pred leti postavljeno trditev, i J*° etnične šole nujno potrebne za gojenje slovenskega ^zika ' lahk^eVai^e Pou^a v srednji šoli. Imajo prednost, ker šola°. P0c*e'jujej0 gojencem domače vzdušje, katerega dep ta^a s sv°jimi razredi ne daje. Prav tako ostane ajo že okoli 165 prošenj. Ministrstvo za n^,ne zadeve Viktorije podpira izbrane prosilce do podg|-*'S'^ dolarjev. Zvezno ministrstvo bo letos prvič na e.'° Podpore etničnim šolam in sicer 60 dolarjev en« Cenca (za dve leti skupno, torej trideset dolarjev v 01 šolskem letu). določenimi pogoji in f°rm;p°re so podeljene pod °šni arJe za prošnje je točno ter v roku izpolniti. šolanja pod določenimi pogoji. Podatki o podeljenih podporah pričajo, da bi slovenskim šolam to krilo vsaj vse stroške za nabavo knjig. Kaj pa etnični radio in televizija? Vprašanje standarda slovenskega jezika na oddajah etničnega radia bo sčasoma odločilne važnosti, da ne bomo utesnjeni na valovnih oddajah. Počakati je na uradne spremembe pri etničnem radiu in potem podvzeti pozitivne korake za sodelovanje, ker kritika sama ne vodi k izboljšanju. Vpeljavo etnične televizije so pozdravili tudi Slovenci. Glede na začetek je zadovoljivo, a ne brez kritike. Strinjati se moramo s poročilom ga. Čeferinove za boljšo izbiro filmov in boljše angleško podnaslovljanje. Spored naj vsebuje slikanice, dokumentarne, folklorne, turistične, razvedrilne, umetniške in druge filme iz življenja Slovenije v določenem razmerju. Poleg tega je nujno potrebno vključiti v program tudi problematiko in uspehe Slovencev v Avstraliji. V kratkem bo odločeno v parlamentu, kako bo z etnično televizijo, predvsem o vprašanju komercializacije. To bo tudi čas za odpravo napak pod novimi pogoji. )e preverjajo kompetentni odbori po navodilih, v Stai*šču Z ^ruSimi enakimi organizacijami je na ■ ^a bi država krila vse stroške etničnega Mati — prva in najboljša učiteljica LETO 1981 je mednarodno leto prizadetih, katerega geslo je: ENAKOVREDNO VKLJUČEVANJE IN POLNOPRAVNO SODELOVANJE. V duhu tega gesla so od 2. do 5. aprila 1981 v Rimu potekale druge mednarodne invalidske igre, neke vrste njihovo svetovno prvenstvo. Na igrah se je zbralo okoli 350 prizadetih športnikov iz 29 držav, ki so tekmovali v številnih športnih panogah in raznih kategorijah (paraplegiki, slepi, brez roke, brez noge). Prvi namen tega srečanja mladih ljudi, ki se kljub svoji telesni prizadetosti uspešno ukvarjajo s športom, ni bil postavljati nove svetovne rekorde, ampak vzpostavljati in utrjevati prijateljske vezi. S svojimi izrednimi dosežki so prizadeti športniki ponovno opozorili zdrave, da so sposobni enakovredno se vključiti in polnopravno sodelovati na vseh področjih družbenega življenja, tudi na športnem. Prav športno udejstvovanje je za telesno prizadete izrednega pomena, ker jih spodbuja k gibanju in s tem se krepijo njihove moči. Hkrati s telesno močjo pa se jim vrača tudi duševno ravnotežje. Zaradi tega je šport odlično sredstvo za ponovno vključevanje prizadetih v družbo, kajti ob uspešnem premagovanju ovir pri športu se jim vrača zaupanje vase, vadijo se v obvladovanju samega sebe, privzgajajo si tekmovalnega duha in čut za skupnost, ki pride do izraza zlasti v moštvenih športih (npr. košarka, odbojka). Zelo lepo je koristnost športa za prizadete oznočil kapetan italijanske reprezentance na igrah v Rimu: “S športom sem se začel ukvarjati zaradi rehabilitacije in zdaj se počutim povsem normalnega. Prizadeti se lahko ukvarjamo s skoraj vsemi športi, čeprav so med nami najbolj priljubljeni tile: atletika, sabljanje in košarka. Iskreno lahko povem: ob športu prizadet človek ni več prizadet." Na rimskih invalidskih igrah je bilo postavljenih 14 novih svetovnih rekordov v raznih disciplinah in Prizadeti — in vendar športniki K SLIKI: Arnie Boldt — z eno nogo je dosegel rekord v skoku v višino kategorijah: 12 v atletiki in 2 v plavanju. Najbolj senzacionalnega je dosegel že prvi dan tekmovanj3 23-letni Kanadčan Arnič (Arnold) Boldt, fant, ki in13 amputirano desno nogo. Z eno samo nogo je v višin0 skočil 2,04 m (slovenski rekord za zdrave atlete znaš3 le 12 cm več, 2,16 m). Vendar pa se ni zadovoljil 1 enim samim svetovnim rekordom: drugi dan tekmovanj3 je z mesta skočil v daljavo 3,01 m, česar ne bi zmo®'1 niti mnogi najboljši zdravi skakalci v daljavo. Ta neverjetni dvarkratni svetovni rekorder je poseb^ zanimiv tudi zato, ker je bogoslovec, študent teologij1-’ Pravi sicer, da se še ni dokončno odločil, ali bo p° končanem študiju postal duhovnik, ali pa bo kot diplomirani teolog poučeval verouk na srednjih šolat1 "Desno nogo sem izgubil, ko mi je bilo. tri leta: pade| sem pod kosilnico. Skakat pa sem začel s trinajstin11 leti. Ustvaril sem si svoj osebni slog skakanja v višin0’ neke vrste trebušni fosbury, s katerim se poženem ^ letvico po kratkem zaletu z eno samo nogo,” je povedal Arnie pride na zaletišče z berglo, ki jo odloži. Poten1 sede, da se umiri in zbere; ko vstane, napravi krate*' zalet, potem pa se z neverjetno močno levo nogo silovit0 požene kvišku. Kmalu je začel dosegati višine, ki sC jih niti povsem zdravi skakalci ne bi sramovali. lanskih olimpijskih igrah za prizadete v nizozemske^ mestecu Papendal je preskočil 1,96 m in postavl svetovni rekord, ki ga je zdaj v Rimu izboljšal za celit1 8 cm. Vendar pa ta znamka 2,04 m — višina, s katef0 bi bil vse do leta 1933 absolutni svetovni rekorder -jj ni njegov najboljši dosežek. Nekaj mesecev pre invalidskimi igrami v Rimu je na nekem tekmovanju Winnipegu (Kanada) preskočil letvico, ki je b'l3 postavljena na višini 2,08 m; toda rekorda mu nis° priznali, ker je tekmoval z zdravimi skakalci • Arnie, ki je vesel fant in ima rad glasbo (dobro i8r‘ 'Ia violino in mandolino), gotovo še ni rekel zadnje "esede. ^a invalidskih igrah v Rimu so sodelovali tudi naši Predstavni ki in sicer dokaj uspešno, saj so si priborili e srebrni medalji. Prvo je osvojil Jože Okoren v mctu diska v kategoriji paraplegikov (invalidov i ^°zičkih), ki je orodje sunil«22,46 m daleč (zmagovalec, j Lv°zeiandec Condon, je dosegel daljavo 25,26 m). 8° pa Marjan Peternelj, ki je v metu kopja v ‘ltegoriji paraplegikov dosegel rezultat 25,18 m (kopje ‘'govalca, Nemca Benza, je letelo le 44 cm dlje). na Drugi dan iger je tekmovalce in strokovnjake, ki so znanstvenem simpoziju razpravljali o vprašanju "zadeti in šport”, sprejel v posebni avdienci papež anez Pavel II. Prišel je med nje na Damazovo dvorišče atikanu, kjer se jih je zbralo nad 400. V angleškem Jeziku je jme| zanje (opel nagovor, v katerem je med ruglm dejal: “Za vas šport ni stvar, ki vam bi prinašala materialne koristi. Niste prišli na igre zato, da bi postavili nove absolutne rekorde v raznih športnih disciplinah. Vsekakor pa vaše športno udejstvovanje postavlja rekord, ki je z raznih vidikov najpomenemb-nej.ši: rekord preseganja samega sebe, rekord bratstva s pomočjo športa in dejanske vzajemnosti z vsemi člani človeške družine. Z veseljem opažam, da se zdaj posveča več pozornosti prizadetim. Porast te pozornosti pospešuje in podpira večja zavest o vrednosti in dostojanstvu človeške osebe, o dostojanstvu, ki ni odvisno od drugotnih kakovosti, kakor sta moč in telesni videz, temveč od temeljnega dejstva, da je ona ali on oseba, človeško bitje. Vzporedno s tem raste zavest, da moramo hiti solidarni z vsemi člani človeške družine, ki imajo vsi pravico biti vključeni v najrazličnejše oblike družbenega življenja. V skladu s tem se moramo truditi, da napravimo konec vsakemu razločevanju, ne samo med rasami, ampak tudi razločevanju med močnimi in zdravimi ter slabotnimi in bolnimi.” GOZDAN SOVIČ v “Ognjišču” SLOVENSKA MATI 1ajle '945 leta ni bilo kar nič podobno našemu tesn PSeiT>u mesecu leta. Slovenski maj je bil vedno Pa n P°Vezan s čudovitimi običaji majskih svečanosti, naj bo 'isti po cerkvah, po šolah ali po naših domovih. | maj je bil žalosten. Še po cerkvah so utihnile s0 Ln!fne pobožosti: vsakdo je trepetal zase in ljudje Za „e a'' na vse strani. Končala je vojna, pa prinesla Pošt dme^e*c še toliko strahot, krivic in nasilnih smrti niji^111*1 'n narodnozavednih. Res žalostna “svoboda” in s|e(jjiaSre™ih ter veselih ljudi! Zato so tistemu maju se dolga leta razočaranja in begov . . . ske * ^oto*carjevi so se izselili iz svoje rodne Primor-tab .^e*4aj mesecev so bili v Italiji po begunskih C^ih s tisoči drugih rojakov, potem jih je nekega „• ladia niso odpeljala preko morij proti Avstraliji. Saj dom Vedeli, kam jih vodi pot in kaj jim nudi nova da , °v'na- A Potokar in njegova žena Zorka sta upala D°sta V „„. • _ i _ *• ____i._i i...... ter novi zemlji lažje preskrbela svoje štiri otroke ,lltla tudi ohranila zaklad Misij Maj 1981 V lepem jesenskem jutru so prispeli v sydneysko pristanišče. Sonce jih je osvetljevalo in Sydney se jim je zdel privlačen že na prvi pogled. Država je poskrbela za prevoz emigrantov z ladje do enega taborišč v predmestju. Družine z otroki so se nastanile v enem delu, samci in dekleta so bili zase. Hrana je bila obilna, le za zaposlitev je šlo bolj počasi. Tudi Potokar in njegova žena sta si želela čim prej poskrbeti za kruh svoji družini. Otroke sta vpisala takoj v šolo, Potokar je dan za dnem iskal po mestu zaposlitve, Zorka pa je prala, likala in držala red v baraki. Mnogo je tudi molila, saj je bila iskrena krščanska mati. Za njo se je že dan začel z molitvijo, pa tudi otroci so morali moliti pred odhodom v šolo, pred jedjo in po jedi ter seVeda zvečer pred počitkom. Prav vera jo je držala pokoncu ob vseh začetnih težavah v novi domovini. Neko nedeljsko popoldne se je v taborišču oglasil starejši Dalmatinec poštenega obraza. Pripovedoval ju, 105 da je v Avstraliji že izpred vojne in da ima veliko farmo paradižnikov na obronku Sydneya. Vabil je našo družinico na delo pri njem. Takoj drugo jutro sta se Potokarjeva odpravila, da si ogledata kraj in farmo. Po nekaj urah vožnje z vlakom in avtobusom sta prispela v dolino paradižnikov. Gospodar Malič ju je lepo sprejel, ju takoj pogostil s čajem in piškoti ter jima razkazal ' svoje posestvo. Razložil jima je delo in ostale obveznosti ter jima pokazal tudi hišo ob cesti na koncu farme, kier bi stanovali. Bila je prijazna lesena hiška s tremi sobami in lepo kukinjo. Še bolj kot možu je bila všeč Potokarici in dosegla je, da sta se kar odločila. Pogodba za eno leto je bila sklenjena. Zadovoljna sta se vrnila v taborišče, kjer so ju otroci že željno pričakovali. Po štirinajstih dneh so se Potokarjevi preselili na Maličevo farmo. Takoj se je pričelo delo od jutra do večera: sadila sta, kopala in zalivala — sleherni dan ga je bilo dovolj, a bila sta zadovoljna. Dolina paradižnikov ni bila samotna, saj je tod živelo okrog dvesto družin. Otroci so pričeli šolo, v nedeljo pa sta jih starša peljala k maši v cerkev blizu morja. Pridno so se učili, doma pa sta dekleti že tudi pomagali mami po hiši in na polju, dočim sta fanta priskočila z lažjimi deli na pomoč očetu. Leto prve pogodbe je neverjetno hitro minilo. Sledilo je drugo in tudi za tretje so sc odločili. Vsem se je zdelo, da čas kljub težkemu delu pod vročim avstralskim soncem zelo hitro teče. Fanta sta se začela učiti vsak svojo obrt, dekleti sta obiskovali že srednjo šolo. Četrte pogodbe pa Potokar z Maličem ni več podpisal. Našel je namreč svoji družini nekaj akrov lastne zemlje s skromno farmarsko hišico. Tja so se preselili s čudovitim občutkom, da so končno na. svojem. Naslednje leto je imela farma že nekaj tisoč sadik paradižnikov in prinesla je prvi lep dohodek. Hišo so na zunaj lepo popravili, uredili v njej kopalnico in pralnico, prebarvali prostore . . . Okrog hiše je naša pridna Zorka posadila nageljnov, aster, gorečk in polno raznobarvnih krizantem, da je bilo vse v cvetju prav do prvih slan in materinskega dne v maju. Vrt pa je imel polno zelenjave, od peteršilja do fižola in radiča — vsega torej, kar družinica potrebuje ter je doma pridelano toliko več vredno. Grupa kokoši je kokodakala po dvorišču s svojim petelinom, a gnezda v šupi so bila dnevno polna jajc. Vsa družina je delala kot eden in vsi sosedje so cenili Potokarja, ki je bil po naravi miren ter tudi nadvse pošten gospodar. Leta so tekla v delu. Saj so že kar pozabili moro domovine, ki jih je pognala po svetu, težo begunstva in težke začetke v Avstraliji. Petindvajset let je odšlo — četrt stoletja v novem svetu . . . Otroci so odhajali eden za drugim ter si ustanavljali lastna ognjišča. Potokarja sta ostala sama na farmi. Nič več se nista ubijala s pretežkim delom: skrb za paradižnike sta oddala v najem. Uživala sta v miru starih let in ni jima bilo žal prestalih t/udov. Ob nedeljah pa se je njuna hiša napolnila z družinami otrok. Koliko sreče za vse: biti zopet skupaj kot nekoč . . . Mama in ; nona Zorka jih je vedno pričakala z veseljem in seveda z vsemi sladkostmi slovenske kuharske umetnosti. Žena starejšega sina je bila veselo avstralsko dekle. Prva leta zakona so bila srečna. Sin je imel tudi dobro službo in dobro plačo. Tri punčke so imeli, eno za drugo. Morda je bilo to za mlado in dokaj razvajeno ženo preveč: lepega dne je pustila moža samega z otroki-Kako riialo materinskega čuta, da je mogla pustiti tri zlate deklice! Kaj bo oče sam, ko ne zne ne kuhati in ne prati. Nekaj dni je izostal od dela in skrbel za vse, 1 obenem pa se tolažil z upanjem, da se žena morda še vrne. Ni je bilo in moral se je odločiti, da gre na očetovo farmo in pove staršem svoj nesrečni primer. Tudi zanju je bil nepričakovani udarec hud. Prvič menda je zavalovila mirna gladina Potokarjeve družine. Nekaj se je skalilo, jih pritisnilo k tlom. Toda ne za dolgo. Sprejeti je bilo treba in storiti svoje. Potokarjeva sta rekla si-nu: “Kar pripelji otroke k nam domov!” In tako se je zgodilo: sin je še na večer tistega dne pripeljal svoje tri deklice, sam pa se je moral vrniti v mesto, da uredi glebe stanovanja in dela. Za stara starša, pa tudi za sinov drobiž, je bil težak začetek. Prehitro je prišla sprememba. Najprej so deklice izgubile mamo, katero so poznale, stare mame in starega očeta pa niso niti razumele. Drugače je bilo prej na obiskih — zdaj so kot prestrašene ptičke tiho sedele v sobi in gledale v vrata, kdaj se bo prikazal “daddy”-Toda nona Zorka ni obupala, četudi so jo leta življenja že precej utrudila. Vsak dan je začela s svojim dnevnim redom: morale so se umiti, lepo počesati, obleči, napraviti posteljo, dati umazano perilo in oblekce v košaro za pranje in tako dalje . . . Učila jih je napraviti križ pred jedjo in po jedi. Tako je šlo dan za dnem. V nedeljo pa je vse tri lepo oblekla in očka jih je peljal z avtom v cerkev. Že v nekaj mesecih ste lahko opazili na otrocih neverjetno spremembo, kateri je našla pot nonina temeljita vzgoja. Tri deklice so postale že tudi mlade Slovenke. Nona s svojim šestim križem na hrbtu s6 ni bala preizkušnje, pred katero je bila postavljena: celo slovensko jih je naučila, da so začele po naše moliti) deklamirati slovenske pesmice ter jih z nono tudi prav ljubko prepevati. Stari Potokar je z veseljem gledal otroke in tudi p° svoje pomagal. Toda z zdravjem ni bilo najboljše-Nekega večera je dobil srčni napad in jih je nenadoma zapustil. Da bi videli te otroke s svojo ubogo nono! Redno so obiskovali grob starega ata in koliko solza so z nono na njem potočili! Vedno je bilo in je že na Potokarjevem grobu obilo svežega cvetja. Danes je preteklo že spet nekaj let in- Potokarica je še vedno na farmi s sinom in njegovimi otroki. Lep1 spomini jo vežejo na vse, kar je doživljala po prihodu v Avstralijo. Le žal ji je, kakor tudi vsem njenim °trokom, da Potokarja ni več med njimi. Deklice so postale dekleta, saj starejša je že srednješolka, dočim st;i mlajši dve v osnovni šoli. Vse lepo govore slovensko, Daniela pa tudi piše in gladko bere po naše. Po vsaki večerji še vedno skupaj molijo za starega ata, včasih pa 'udi zapojejo s svojo nono. V mesecu maju smo, ki je en sam Marijin praznik. Tudi materinski dan obhajamo v njem. Kaj si ni ta naša Potokarjeva mama zaslužila, da se je spomnimo v “Mislih” in ji iz srca čestitamo? In ko bi avstralski Slovenci izbirali MAMICO LETA — Zorka bi bila te časti vsekakor vredna. Zaslužila si jo je. Skoraj redke postajajo danes med mami v Avstraliji matere, ki govore s svojimi otroki slovensko. Pa ob tem pomislite, da je nona Zorka s potrpljenjem in ljubeznijo naučila svoje vnukinje, da se danes tudi po telefonu ne boje na dan s prijazno slovensko besedo, da v hiši in s sosedi govore slovensko ter se ob njih zares počutite kakor doma. Vsi, kateri poznamo Zorko vsa ta leta, jo cenimo, posebej še zaradi tega. Vsega spoštovanja je vredna njena žrtev. Naj ti bo, draga nona Zorka/ srečen materinski dan! Bog te blagoslovi še na mnoga leta in naj ti da uživati sadove truda med svojimi otroki in vnuki ter med nami vsemi, tvojimi iskrenimi prijatelji in občudovalci! NOTRANJKA Vreden je spomenika . . . Prav je, da spoštujemo znamenite može, ki imajo neminljive zasluge za našo kulturo. Vredni so našega, spomina zlasti oh obletnicah, naj že bo rojstva ali smrti, da tako znova zažive pred nami v svojih delih. Tokrat se ob 340-letnici rojstva ustavimo pri možu, kateremu niso brez vzroka postavili spomenik pred ljubljanskim Narodnim muzejem. , IME VALVASOR nam je sicer gotovo znano in vemo am ga dati, kaj več o njem pa najbrž ne. Zato si ^‘iprej oglejmo, odkod so prišli in kdo so bili l'lvasorji. Po zgodovinskih virih so bili stari plemiški rod iz Bergama v Italiji. Prvi Valvasor, ki je bil znSh naši domovini, je bil Ivan Krstnik. Prišel je na ranjsko kot trgovec v prvi polovici šestnajstega stoletja, ^ kupčijo obogatel in si pridobil kranjsko deželanstvo. , aj mimogrede omenim, da deželanstvo še ni bilo r?avljanstvo, dalo pa je nositelju vse deželne pravice.) er ni imel potomcev, je svojo posest — grad Medijo Zapustil sorodniku Hieronimu Valvasorju. Hieronimov Jernej Valvasor pa se je še bolj uveljavil in postal . e?elni odbornik. To je bil oče našega slavljenca. Bil . dvakrat poročen in je imel iz prvega zakona sedem, drugega — z Ano Marijo Ravbarjevo — par kar Sec*emnajst otrok. Med otroci drugega zakona je bil Enajsti po redu naš JANEZ VAJKARD. Kogar je kdaj v Ljubljani zanesla pot v njen starejši ’ ic morda opazil spominsko ploščo na hiši Starega 8a številka 4. V kamen vklesane črke povedo, da je r°jstna hiša našega znamenitega moža. Točnejše bi koralo glasiti, da je tod Valvasor preživljal svoja otroška leta. Raziskavanja v ljubljanskem Mestnem arhivu so namreč prišla do zaključka, da je Valvasorjeva družina v tej stavbi živela šele od leta 1648 dalje. Ker je bil Vajkard rojen leta 1641, bo treba njegovo rojstno hišo iskati drugje. Tudi točnega datuma njegovega rojstva ne vemo, imamo pa datum njegovega krsta: krstne bukve ljubljanske stolnice svetega Nikolaja tistega časa nam povedo, da je Valvasorjeva družina dobila fantka, ki je bil 28. maja 1641 krščen na ime Janez Vajkard. Ker so po takratni navadi, v “dobrih starih časih”, otroke krstili že na dan rojstva ali kvečjemu kak dan kasneje, od rojstnega dne z datumom krsta nismo daleč narazen, če sploh. Po začetnem šolanju je Janez Vajkard najprej študiral v Ljubljani pri jezuitih, ki so s svojim kolegijem sloveli kot zelo dobri vzgojitelji in šolniki. Vendar sam nikjer ne omenja, da bi pri njih dobil kako neposredno pobudo za svoje življenjsko delo. V tistih časih je bila navada, da so kranjski plemiči pošiljali svoje sinove na šolanje tudi v tujino, da so jim tako širili obzorje. Tudi naš Janez ni smel biti izjema. Tako ga najdemo kot osemnajstletnega mladeniča v Nemčiji, nekaj let kasneje pa — v vojaškem Janez Vajkard Valvasor poklicu. V Senju je namreč stopil v vojaške vrste grofa Nikolaja Zrinskega, ki je bil sicer hrvaškega rodu, a tudi med Slovenci znana osebnost. Z njegovo vojsko se je udeleževal v letih 1663/64 borb proti Turkom. V naslednjih letih je Valvasor nadaljeval svoja potovanja po Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1669 je prepotoval cel<5 Severno Afriko. Od tam je naslednje leto prišel v Francijo, po dveh letih pa se je preko Nemčije, Švice in Italije vrnil v domovino. Po tolikih stoletjih je danes težko ugotavljati, s čim se je Valvasor po tujini ukvarjal, kajti njegov dnevnik na žalost ni ohranjen. Mnogi ga smatrajo zgolj za zgodovinarja, kar pa ne bo držalo. Po kasnejših njegovih delih vemo, da ga je zanimala tudi narava in naravni pojavi, ljudje in živali. Celo sam nekje med drugim pruvi o svojih potovanjih: “Gola vedečnost me je vodila no- le po Evropi, ampak nekaj let celo po Afriki daleč naokoli, da sem se gnal za prirodnimi znanostmi . . Janez Vajkard Valvasor ni ostal samec. Leta 1672 se je oženil z Ano Rozino Grafennwegovo. Ker je grad Medija prešel v last starejšega brata Karla, si je kupil zase in svojo bodočo družino znani grad Bogenšperk pri Litiji in se preselil tja. Uredil si je lepo knjižnico, ki je narastla na deset tisoč knjig, umetniško zbirko osemnajstih zvezkov, zbirko matematičnih in astronomskih naprav ter zbirko starih kovancev. Uredil si je tudi lastno bakroreznico, med tem pa vztrajno potoval in pisal, brskal po arhivih, beležil zemljepisne in zgodovinske podatke, risal, meril, se vzpenjal na gore in se spuščal v jame . . . Uspeh vseh teh prizadevanj so bile knjige, ki jih je od leta 1679 pošiljal v svet. Samo leta 1683 je za nekaj časa zamenjal pero z mečem: kot stotnik je moral s 400 pešci na Štajerskem dušiti nemire in braniti deželo pred Turki. Toda že po nekarj mesecih se je vrnil domov, zopet prijel za pero in pripravljal svoje največje delo — SLAVO VOJVODINE KRANJSKE. Leta 1687 je dobil eno najvišjih odlikovanj tistega časa: sprejet je bil za člana angleške akademije — Royal Society, kamor so prišli le izbrani in znameniti učenjaki. Članstvo si je pridobil v glavnem s svojo znanstveno razpravo o Cerkniškem jezeru. Isto leto pa ga je zadel tudi hud udarec: umrla rhu je žena in mu zapustila štiri otroke. Valvasor se je ponovno poročil. Leta 1689 je končno izšlo njegovo naj večje življenjsko delo, ša danes upoštevano in priznano kot neprecenljive vrednosti: D1E EHRE DES HERZOGTUMS KRAIN — SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Delo je razdeljeno na petnajst knjig, vezanih v štiri debele zvezke. Toda bilo bi preveč, da bi se spuščal v vsebino posameznih knjig. S tem svojim monumentalnim delom nam je odkril in ohranil ogromno narodopisnega bogastva, ki bi bilo drugače najbrž za vselej izgubljeno. Zasluge so še večje, ker je živel v dobi, ki v našem kulturnem življenju ni imela ravno veliko razveseljivih pojavov. Tako je SLAVA VOJVODINE KRANJSKE tudi Valvasorju prinesla veliko slavo, ki pa jo žal uživa šele zdaj po smrti. Mož je za to svoje največje delo res žrtvoval vse. Za kritje stroškov izdaje je moral prodati grad Bogenšperk in hišo v Ljubljani. Ločiti se je moral tudi od svojih zbirk in od svoje bogate knjižnice, ki jo je ponudil najprej deželnim stanovom-Ker do pogodbe žal ni prišlo, jo je končno kupil takratni zagrebški škof Mikulič. Tako se danes vse Valvasorjevo knjižno bogastvo nahaja v zagrebški vseučiliški knjižnici namesto v Ljubljani. Kot se nadnadarjenim duhovom rado zgodi, je torej isto žalostno usodo delil tudi naš Valvasor: obubožal je do kraja. Moral se je preseliti v Krško, kjer si je v začetku leta 1693 kupil skromno hišico. Pa ga je preveč strlo, da bi vsaj nekaj časa v njej užival svoj pokoj: že 19. septembra istega leta je umrl. Po Dolničarjevi Kroniki naj bi bil pokopan v Mediji, vendar ni danes tamkaj nobenega nagrobnika z njegovim imenom. Prav je. da smo se ob 340-letnici rojstva tudi mi v zdomstvu spomnili moža, ki mu po vseh pravicah pripada visoko mesto med našimi zgodovinarji in narodopisci. Saj je s svojo “SLAVO” ovekovečil naše ime in našo domovino — v nemščini sicer, kar pa ne zmanjšuje pomena monumentalnega dela. JANEZ PRIMOŽIČ NAŠ NAROD BO ŽIVEL, ČE BO ČASTIL MARIJO. (Nadškof Anton Vovk) i CATEŠKE TOPLICE so znano slovensko zdravilišče, ^anj je znano, da posedujejo tudi prvo jugoslovansko toplarno, ki že nekaj let deluje in s toplo vodo iz zemeljskih globin ogreva hotele, restavracije, kegljišče ln zaprti bazen. V letošnjih štirih mrzlih zimskih Mesecih so za kurjavo porabili le 1,27 milijona dinarjev. Če bi v istem obdobju kurili z mazutom ali kurilnim cljem, bi bili izdatki za ogrevanje štirikrat večji. V TRSTU je 17. marca umrl nekdanji tržaško-koprski škof Antonio Santin. Dočakal je visoko starost 85 let, saJ je bil rojen leta 1895 v Rovinju. Kot duhovnik P°reško-puljske škofije je bil leta 1933 imenovan za reškega škofa. Ko pa je moral štiri leta kasneje pod Pritiskom fašizma škof Fogar zapustiti Trst, je njegovo mesto dobil Santin in ostal v tej službi celih 37 let. Osebno je bil Santin skromen in nesebičen; ko bi vsaj nekoliko drugače gledal na narodnostno vprašanje in dal enako čutiti očetovsko srce vsem trem narodnostim v škofiji! Tako pa so slovenski in hrvaški duhovniki ter Verniki gledali in še gledajo na škofa Santina z mešanimi občutki . . . Pokojni škof je pred smrtjo napisal duhovno oporoko, v kateri prosi odpuščanja Boga, pa tudi ljudi za vse hudo, ki ga jim je morda storil. Pokopali so ga na 'astno željo v grobnici tržaške cerkve sv.Justa. POROČILO iz Ljubljane kaže nezadovoljstvo ^metov, ker jim urbanisti odvzemajo v svojih načrtih najboljšo zemljo. Zdaj so prišli na dan podatki, da so Urbanistom v marsikateri občini “pomagali” tudi nekateri občinski možje in za zemljiško knjigo odgovorne osebe. Načrtno so spreminjali kvalifikacijo zemljišč: marsikje so rodovitne njive na papirju spremenili v travnike, če '° ni bilo dovolj, pa znižali tudi kakovost zemljišč. ^ tem so omogočili gradnjo na najboljših njivah. Precej leh primerov je na Ljubljanskem polju, na Vrtojbenskem Polju, v Strunjanu, Sevnici, Domžalah, Kamniku in Ajdovščini. S prekvalifikacijo pa so kmeta še drugače oškodovali: za razlastitev so mu plačali dosti nižjo Ceno, kot pa je bila resnična vrednost najboljše obdelovavne zemlje. SLOVENSKO KMETIJSTVO bi letos potrebovalo VsaJ 230.000 ton umetnih gnojil, za uspešno pognojitev Pa bi moral uvoz znašati 500.000 ton, če ne še več. Žal uvoz ni na razpolago dovolj deviz. Ljubljanska hanka je pripravljena posoditi devize le za dobo dveh Mesecev, to pa je prekratek čas za kmeta: kako naj v tako kratkem roku vrne posojilo? ® POSTOJNE poročajo, da je tri njene znamenitosti Postojnsko jamo, jamo Pivko in pa Predjamski 8fad — ianj obiskalo 903.324 gostov. Od tega števila )e bilo tujcev 711.000. bencin se je v Sloveniji od leta 1976 podražil za Petsto odstotkov, poraba povprečnega avtomobilista pa b*la lani za 30 odstotkov manjša kot uporaba leta 1976. Kljub temu pa pravijo, da bencinsko zvišanje prinaša lepe dohodke raznim proračunom, tako repuliškim kot zveznim. Po izračunu so avtomobili v Sloveniji v letošnjem januarju “popili” 29,9 milijonov litrov bencina, kar je za 9 milijonov manj kot isti mesec leta 1978. “Petrol”, ki s svojimi črpalkami obvlada 80% slovenskega tržišča, je prodal za okoli 20% manj bencina. Odgovorni gospodarstveniki so mnenja, da bo za dvajset odstotkov zmanjšana poraba bencina ostala stalnica vse leto. PORABSKI SLOVENCI imenujemo naše rojake, ki žive kot narodna manjšina na jugozahodnem Madžarskem. Letos so prvič slavili naš narodni kulturni praznik, Prešernov dan. Dne 9. februarja so se zbrali v Kulturnem domu v slovenski vasi Štefanovci. Spored so pripravili študentje, domačinom pa so se pridružile tudi kulturne skupine iz Gornjega ter Spodnjega Senika, Sakalovca, Verice in drugih porabskih vasi. O teh naših rojakih ni dosti slišati. Zato pa smo vsakega glasu o kulturnem življenju med njimi tem bolj veseli, četudi pride do nas pozno. SLOVENCI na splošno kaj radi pojemo in to velja ludi za gorenjsko stran naše domovine. Pevsko združenje Gorenjske povezuje nič manj kot 177 amaterskih pevskih zborov. Sicer poročilo prizna, da se število zborov- članov že pet let ni spremenilo, dodaja pa, da je pevska kvaliteta zborov danes precej boljša kot je bila pred petimi leti. KDO BRALCEV bi vedel, kaj naj pomeni “indi- vidualni poslovni organ”? Izraz je eden izmed mnogih, !; MELBOURNSKI ROJAKI! | Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila ' THE WORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA. j j !| V domačem jeziku boste dobili vse informacije ; !; ter po želji uredili nakup, če pokličete l; MARCELO BOLE — tel. 306 3087, j; ; DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, J; 11 ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. J Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini? } s Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! J POTUJKTH V RIM? — DOBRODOŠLI! i; Hotel Bled II. kat, i! Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel. (06) 772 102 ! Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, s s Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. ; '! Slovensko osebje. .J; ki sc jim doma smejejo, obenem pa jih morajo razumeti v vsakdanjem občevanju. Pomeni pa najrazličnejše "vodilne delavce”, ki morejo v navadnem razumljivem govoru pomeniti direktorja, ravnatelja, poslovodja, upravitelja in morda še koga na tej ravni. Neki Janko Liška je ta izraz poslal "Jezikovnemu razsodišču” na zatožno klop z utemeljitvijo, da se je običajnim ljudem ta "učeni, birokratični, zveriženi in dolgovezni jezik že priskutil" . . . Jezikovno razsodišče je dalo Janku prav in pozvalo podjetja, naj vendar rečejo bobu bob, direktorju pa direktor . . . BAKOVCI v Prekmurju so postali samostojna župnija in njih kapela sv. Ane. ki stoji sredi naselja, župna cerkev. Od nekdaj so pripadali župniji Murska Sobota, samostojna župnija pa je bila dolgoletni sen bakovskih vernikov. Zdaj jim ga je uresničil novi mariborski škof dr. Kramberger. Nova bakovska župnija meji na murskosoboško, beltinsko, dokležovsko in križevsko župnijo. Začela je veljati na praznik sv. Jožefa, 19. marca letos, slovesna razglasitev nove župnije pa bo na praznik sv. Ane, 26. julija. LETOS obhajajo koroški Slovenci 35 let slovenske oddaje na avstrijskem radiu. Britanska informacijska služba je poleg tiska (izdajala je za koroške rojake tednik "Koroška kronika”) hotela izpolniti tudi želje glebe slovenskega sporeda na radiu. Rojstna ura slovenske besede na avstrijskih zračnih valovih je bila. 6. januarja 1946 na dvojezični kulturni prireditvi v Borovljah, ki jo je direktno prenašal celovški radio. CANKARJEVA ZALOŽBA v Ljubljani bo v kratkem izdala zbirko kvantarskih ljudskih pesmi in z njimi je za reklamo postregel slovenski tednik “Teleks” v svoji 12. številki (26. marca letos). Tudi erotično kvan-tarska pesem naj bi bila, kot piše zbiratelj v uvodu, slika "narodove duše”. Je pa veliko vprašanje, koliko je to blago pristno narodno, saj je vsebina pesmi estetsko globoko pod nivojem dostojnosti in nedvomno so bile rojene najpogosteje pod vplivom obilno užite pijače, ko avtor niti ni mogel biti odgovoren za svoje “pesniške” podvige. Imamo štiri debele knjige “Slovenske narodne pesmi” iz bogate zbirke dr. Karla Štreklja, ki je imel kot zbiralec marodnega blaga res rahločutno uho za pristnost vsakršne ljudske oblikovalne besede. In vendar se Strekelj v svoji vrednostni presoji ni odločil za uvrstitev okroglih in kvantarsko kosmatih pesmi v svojo zbirko. Kakšno vlogo bodo imele te pesmi zdaj? Vrednost knjige bi mogli najbrž strniti v pregovor: “Po slabi družbi rada glava boli!” ... Dr. Štrekelj bi po vsej verjetnosti — če bi ga mogli danes vprašati za osebno mnenje o najavljeni knjigi — brez oklevanja glasoval proti zbirki kot lažni vrednoti, ki nam ni prav nič potrebna. Teh nekaj misli je iz članka J. L., ki sem ga zasledil o tej zbirki “poezije" v “Družini” 26. aprila letos. VSAKO LETO, NA PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE IZ BREZIJ, KI VARUJE SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA IZROČILA V SVETU, 23. MAJA, BOMO V SVOJIH DOMOVIH PRIŽGALI SVEČE. PREŽIVELI BOMO VEČER V MISLIH NA KRŠČANSKA IZROČILA, KI SO STOLETJA VODILA NAŠ ROD V DOMOVINI IN OBLIKUJEJO DANES NAS V SVETU IN PO NAS NARODE MED KATERIMI ŽIVIMO. VABIMO VSE SLOVENCE V DOMOVINI IN VSE ROJAKE SLOVENSKEGA IZROČILA V SVETU, DA SE NAM PRIDRUŽIJO. (To je bil slovesni sklep naše narodne skupine, zbrane leta 1976 na evharističnem kongresu v Filadelfiji, ZDA. Tudi avstralski Slovenci smo povabljeni, da se na “Marijin večer” z molitvijo pridružimo ostalim rojakom.) e Idiotski odmevi **■ Janez Tretjak O.F.M., 32 Holden Street, HINDMARSH, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733 Mesec je spet naokoli in napisati moram nekaj Vrstic iz naše prelepe Adelaide. Da, tukaj v Avstraliji 1,1 mesec občudujemo razne barve, ki so posebnost vsake Jeseni. V domovini pa cvetijo šmarnice, ki so poseben ^vet v Marijinem mesecu. A kljub temu, da tukaj ta cas ni šmarnic, pa iz naših src prihaja pesem, s katero častimo božjo in našo Mater Marijo. Vsak večer imamo sveto mašo s šmarničnim razmišljanjem, ki nosi naslov: ' Jezusom pri bratski mizi. Avtor je prekmurski duhovnik g. Lojze Kozar. Kljub temu, da niso pisane Zd naše razmere, nam le veliko pomenijo. Vsi, ki jih Poslušajo, pravijo, da so vsebinsko bogate. Zato ste tisti, ki še niste prišli k šmarnični pobožosti, vabljeni. r,četek je vsak večer ob sedmi uri in po sveti maši so rc sem prepričan, da je v Adelaidi veliko debrih Slovencev, ki čutijo z duhovnikom in vera ni le na njihovih jezikih, temveč tudi v srcih. Tudi na veliko soboto, ko smo imeli celodnevno češčenje Najsvetejšega v božjem grobu, Jezus ni sameval. Skoraj bi pozabil na lepo velikonočno drevo s pirhi. Bil je res enkraten okras, zanj pa sta poskrbeli sestri Martina in Helena Rant. Marsikdo je mislil, da je vse umetno; šele v bližini drevesa je spoznal, da so pirhi pravi. Hvala, Martina in Helena! Na nedeljo desetega maja smo pri nas obhajali materinski dan. S ponosom lahko zopet pokažem na našo mladino, ki je pripravila svojim mamicam lep spored. Po kratkem programu, ki se je odvijal v dvorani, so postregli mamicam s kavo, čajem, pecivom in pijačo. Ob tej priliki so se še posebej spomnili naše najstarejše mame, ki je v teku let res veliko storila za slovenski misijon v Adelaidi — gospe Kriste Golob. Ker je bil takrat njen odhod iz našega misijona skoraj neopazen, smo se ji pa zdaj zahvalili za vse. Bog Vam povrni, gospa Golobova! In še naprej ostanite vedno nasmejana ter dobre volje! Poslušate slovenski- radijski spored na valu 5 EBIFM? Ne pozabite na posebno oddajo, ki jo pripravlja naše versko središče: vsako drugo sredo v mesecu ob osmi uri zvečer. Naše verske radijske oddaje imajo namen, da poslušalce duhovno bogatijo. Torej ste tudi vi vabljeni, da prisluhrfete. P. JANEZ Ko je Bog spoznal, da je njegova naloga prevelika, je ustvaril mater. (Španski pregovor) Tisti, ki ni hotel razumeti, kar mu je dopovedovala mati, bo moral razumeti, kaj mu pravi bolečina. (Afriški pregovor) Človek lahko pozabi na svojega očeta — tudi če je ta minister, ne more pa pozabiti svoje matere — tudi če je beračica. (Kitajski pregovor) DoGODEK, ki ga opisuje Matejev evangelij in smo ga izbrali za ti dve strani majske številke, je na prvi pogled vsakdanji, iz katerega bi mogli komaj kaj izluščiti. In vendar je tako globok ter bogat, da je vreden našega razmišljanja. Ni slučaj, da smo ga izbrali ravno za Marijin mesec v katerem praznujemo materinski dan ter se posebej spominjamo naših mater, živih in umrlih. Mati nastopa v tej svetopisemski zgodbi, mati Kananejka. Kljub temu, da ni judovskega rodu, se je odločila, da pristopi k temu preroku iz Nazareta, ki je znan po svojih čudežih. More jo Evangd|'ilE STUS HVALI VERO POGANSK& (Mt 15, 21—28). Iz svetega evangelija po Mat«l ie Tisti čas se |e Jezus umaknil ia ki sidonske kraje. In glej, priS>a U: Kananejka Iz tistih krajev In I« fc »Usmili se me, Gospod, Sin Dav »a. Jo hčer muči hudi duh.“ Toda n I u. voril besede. In pristopili so ni^ie čenči ter ga prosili: »Odpravi JO’ “SIN, POMAGAJ MI!...” uslišati; že zato, ker je mati. Ne bo se dala kar tako odgnati. Saj ne prosi zase, četudi bi morda tudi sama potrebovala zdravja. Prišla je, do poprosi za svojo nesrečno hčerko, ki jo muči hudi duh. Vse bi storila za njeno osvoboditev iz satanove mreže, ker je pač mati. In sleherna mati čuti bolečino svojega otroka prav tako, kakor bi njo samo bolelo. Vse hčerino trpljenje je tudi njeno lastno, prav od tistega trenutka, ko jo je obsedel zli duh in ji ne da več miru. Značilna je prošnja te kananejske matere. Ko je ugledala Jezusa, ni zaklicala: “Pomagaj mojemu otroku, moji hčerki, katero muči zli duh!” Njena prošnja se je glasila: “Usmili se MENE, matere!’ In ko je prošnjo Gospod nekako preslišal, na videz enostavno prezrl z izgovorom, da je prišel Bo&ui šeseda za naml!“ On Je odgovoril: »Poslan sem le k Izgubljenim ovcam Izraelove hlše.“ Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč; „Gospod, pomagaj mil“ Odgovoril ie: »,NI prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom.“ Ona pa je rekla: „Res ie> Gospod; saj tudi psički jedo od drob-Hnic, ki padajo z mize njih gospodarjev." Jedaj Ji Je Jezus rekel: „0 žena, velika ie tvoja vera; zgodi se tl, kakor želišl“ ln njena hči je bila zdrava od tiste ure. prvi vrsti k izgubljenim ovcam Izraelove hiše, le kananejska mati svojo prošnjo ponovila, najbrž 'e večkrat kot enkrat: “Gospod, pomagaj MII V besedici “meni” ali “mi” je veliko obseženo: ^ prosim, mati hčerke, ki je sama morda celo >,(J Zmožna prositi. Ali moreš odbiti prošnjo katere? MENI pomagaj, četudi ne prosim zase, Qfnpak za svojega otroka! ... jo je Jezus ponovno zavrnil, je še vedno !>rav Po materinsko vztrajala v svoji prošnji. Nič n' nasprotovala Jezusovim izjavam: potrdila je, ,a 'nia prav in tudi vso pravico, da je ne usliši. ^es je, Gospod! . . .” Toda našla je, spet prav p0 materinsko, svojo pot okrog, da je vztrajala Prošnji in mu dokazala, da njegova božja pomoč f>Jej ^e ni tako nemogoča in nesmiselna. Morda da je prišel najprej za Jude in njim prinesel ruha”. Toda če so celo psički lahko deležni '°btinic hrane svojih gospodarjev, potem bi tudi eZus lahko napravil izjemo ter pokazal svojo '^naravno moč ozdravljanja in izganjanja zlih unov izven Izraelove hiše. Materina vztrajnost je zmagala, ljubezen in pa ne°niajna vera matere je ganila Gospoda, da jo Uslišal ter celo s pohvalo odpustil. / res nekaj velikega je materina prošnja. ^ ce zemska mati zna tako uspešno prositi ter ^ odnehati, kaj bomo potem rekli za nebeško -Qter Marijo? Bog nam jo je dal v duhovnem 'lv^ienju, ker je vedel, da tudi tu prav tako kot v zemskem življenju mater potrebujemo. Če se kot otroci zatečemo v njeno varstvo in jo naravnost obsipamo s svojimi prošnjami, kaj nam bi res ne hotela ustreči? Še vse bolj kot kananejska mati bo oblegala Sina Jezusa, saj zdaj je pri njem v nebesih, vso večnost združena z njim. Tudi ona prosi po materinsko za nas: MEN! pomagaj, svoji Materi, ko prosim za te, ki se k meni zatekajo! ... Le kako bi mogli podvomiti, da bi bil Jezus do nje trši kot pa je bil takrat do kananejske matere? Svoji Materi pač ne bo mogel odbiti nobene prošnje. Na to gradimo Marijini otroci, po mnogih dosedanjih izkustvih, saj — kot molimo — “te nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil, se tvoji priprošnji priporočal ...” Kaka čudovit je občutek, da imamo vsi skupno Mater, ki je obenem tudi Mati našega Odrešenika! Je pa kananejska mati odličen zgled tudi nam. Prišla je h Kristusu tudi z dušo, ne samo s telesom. Svoje mišljenje je zlila v Jezusovo zamisel. Njen “Pes ie tako, Gospod! ...” nam to potrjuje. In s tem je prišla k njemu tako, da je, kot vidimo, tudi on popolnoma na njeni strani: “O žena, velika je tvoja vera, zgodi se ti, kakor želiš!” Tako je prišel na Jezusovo stran tudi desni razbojnik, ki je bil z Njim križan. Preden ga je poprosil, je izjavil: “Ta ni storil nič hudega.” Kot vemo, je tudi njega Jrz.us uslišal: “Še danes boš z menoj v raju!” Priti k Jezusu torej pomeni več kot zgolj zbrati se v molitvi, se ustaviti pod križem ali obiskati cerkev in poklekniti pred tabernakelj. K Jezusu zares pride tisti, ki se popolnoma postavi na Njegovo stran: ko pride k Njemu tako, da ga res more poživiti. Ali znamo mi tako priti k Jezusu? Mi, ki tako radi podvomimo, ali nas Jezus res sliši in usliši, kadar molimo. Mi, ki imamo tolikokrat vtis, da nas le z enim ušesom posluša in potem čisto po svoje uredi . . . Naša vera je prešibka, to je vse. Morda je res bolje, da se poslužimo Matere božje. Naj ona pred poveličanim Sinom po materinsko izlije naše prošnje: “Sin, pomagaj MI! ...” p • Velikonočni prazniki so privabili k bogoslužju res lepo število rojakov. Tudi vreme smo imeli izredno lepo za maše in obrede na prostem pri lurški votlini. Moram z veseljem dodati, da letos tudi ni bilo glasnega govorjenja za cerkvijo, ki vedno tako moti zbranost vernikov. Po več letih prošenj smo le uspeli in samo Bog daj, da bi tako ostalo tudi v bodoče. Menim, da je bilo letos več spovedi kot prejšnja leta, kar je tudi zadovoljivo. Enako je bilo zelo veliko obhajil. • Iz obširnega sporeda velikonočnih obiskov slovenskih naselbin je žal izpadla Tasmanija na nedeljo po veliki noči. Letalska stavka je preprečila slovensko mašo v Hobartu, ki smo jo morali prestaviti za nekaj tednov. Imeli jo bomo na četrto majsko nedeljo — 24. maja — ob .šestih zvečer v cerkvi sv.Terezije, Moonah. Pred mašo prilika za sveto spoved. Tako bomo namesto velikonočnega imeli šmarnično srečanje, pa bo tudi lepo domače. • Velikonočne darovalne kuvertice so doslej prinesle za vzdrževanje našega verskega in kulturnega središča lepo vsoto $4,584.20. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj! • Postna družinska nabirka PROJECT COMPASSION je med nami letos prinesla vsoto $450.48, pa se šparovčki — četudi že poredko — še vedno vračajo. Zahvala vsem, ki ste se te akcije v pomoč najpotrebnejšim udeležili. Polovica bo šla za pomoč Togu v Afriki, kjer delujejo naši posinovljeni misijonarji, polovica pa nadškofijski skupni nabirki v podporo narodom v razvoju. • Za vzdrževanje svetišč na svetih krajih, kjer je živel in za nas trpel Odrešenik, smo na veliki petek letos nabrali vsoto $109.16. Dodali smo še nekaj dolarjev, da smo vsoto $120,- poslali na pristojno mesto. • MATERINSKA PROSLAVA na prvo majsko nedeljo je bila domača in prijetna. Mamicam so že pri vhodu pripeli šopke, odrski nastopi so jim bili v veselje za njih dan in nato še polne mize dobrot. Seveda smo bili vsega (razen šopkov) deležni tudi drugi. Prisrčna zahvala Slomškovi šoli in Glasnikom ter Društvu sv.Eme, pa seveda vsem ostalim, ki ste kakor koli pomagali pri praznovanju. Posebej bi rad omenil Ivana Mejača, ki je zopet napravil lepo (in tudi dobro!) tfirto ter jo z veliko salamo (darom J. Hojnika — naša zahvala tudi Fr. Basil Valentin O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 13. maja 1981 • njemu!) dal na dražbo, ki jo je sam tudi izvedel. Dražb3 je našemu Skladu za bodoči Dom počitka prinesla lep0 vsoto $158.-, prostovoljni prispevki pri vhodu pa $127-' v isti namen. • Šmarnično pobožnost združujemo z vsemi nedeljskim1 mašami meseca maja, večerno čez teden pa ob nedeljah sproti oglašamo, ker je vse večere ni mogoče imeti "" Večerna maša bo . tudi na zapovedan praznik Gospodovega vnebohoda (četrtek 28. maja) in na pryl petek v juniju (5. junija). Vabljeni! • Z veseljem sporočam vsem, ki ste se seznanili z našifl1 bogoslovcem br.Bernardom, ko je študiral v Box HiHu in živel med nami, da bo ob prazniku sv.Petra in Pavla na koncu junija prejel mašniško posvečenje. Novo maŠ° bo imel 12. julija v rojstni fari, Šmihel nad Mozirje!11 v Savinjski dolini. V teh tednih ga vsem še posebej priporočam v molitev. Molitvi pa dodajmo tudi prošnjo, da se kmal11 vsaj za nekaj let kot duhovnik vrne na delo med nas. Vabila na novo mašo se sicer ne bom poslužil, pa^ pa se bo svečanosti udeležila naša sestra Ema, ki b0 zastopala nas vse. • Pred veliko nočjo smo morali v naši cerkvi obnovit1 strop. Plaster je začel odstopati in odpadati ter Je bilo popravilo nujno. Delo je prevzelo slovensko podjetje F. Schmertz-a in je garantirano. Račun ($3,512.-) smo pokrili iz letošnje nabirke velikonočnih kuvertic. • Iskrena zahvala Francu Robu, ki je z Ludvikom Robom ter še dvema pleskarjema prepleskal obednic0 Baragovega doma. Bilo je prijetno presenečenje zame* ko sem se vrnil iz dežele ter našel pleskarje v hiši. Čc je med nami še kaj pleskarjev, ki bi bili volj*11 priskočiti verskemu središču v pomoč: v Baragovem domu je še nekaj sob, ki bi nujno potrebovale obnove- V cerkvi pa bi potrebovalo nove barve železno stropn0 ogrodje, saj ga po obnovi stropa ni bilo mogoče prav očistiti. Hvaležen bi bil za sleherno prostovoljk pomoč. • Poroko morem tokrat omeniti eno: Na soboto 25-aprila sta stopila pred oltar slovenske cerkve FraD^ IVAmico in Laura Ujčič. Ženin je italijanskega rodu-nevesta iz naše znane družine v East Keilorju, oba pa sta rojena že tukaj v Avstraliji. Naše iskrene čestitke mlademu paru! Krsta sta bila dva: Pri obredih velike sobote (18. aPrila) smo letos krstili Erika Silvestra, ki je novi P'irastck družini Pavla Trček in Silve t Kavčič. Prinesli so ga iz West Meadowsa. Kljub večerni uri in dolgim °bredoni je bil priden in kaj potrpežljiv. — Dne 26. ®Pnla pa je krstna voda oblila Marijano, ki sta jo iz ^erribee prinesla Bogomir Jerkovič ter Hortenzija r. ^atušin. — Obema družinama iskrene čestitke! Snirt nas je tokrat kar malo prevečkrat obiskala. I^ne 3. aprila je v Alfred Hospitalu v Melbournu ^kijučila zemsko življenje gospa ROZALIJA ALOISIO. , i sr|io jo poznali pred leti kot vedno nasmejano atkovo Rozi, ki je rada nastopala v narodni noši in J® imela čudovito lep glas tako za zborno kot za s°lo-petje. Tudi na eni plošč bivšega zbora “Triglav” J,e ujet in bo v spomin vsem, ki smo jo poznali. Dolgo asa je bila žrtev zahrbtne bolezni, ki pa jo je vdano prenašala, a ji je končno — okrepčana s tolažili vere brez strahu podlegla. Po pogrebni maši v farni cerkvi ^urvvoodu v ponedeljek 6. aprila je bila pokopana na tamkajšnjem pokopališču. Pokojnica je bila rojena Lumpert 28. septembra 1932 ^dinji vasi pri Trški gori. V Avstralijo je emigrirala Avstrije in dospela med nas v novembru 1958 na “Oceania”. Poleg svoje družine (ima dve hčerki, dlv'co in Rozi) zapušča v Novi Zelandiji brata Stanka, 111 a pa še dve sestri. *^ne 1. maja je v Caritas Christi hospicu za umirajoče Kevv umrl GVIDO FLORENINI, lčpo pripravljen svetimi zakramenti za odhod v večnost. O njem je J*ekaj več napisal prijatelj na koncu te “tipkarije”, zato ne bom ponavljal. Osebno sem pokojnika visoko Cen'l- saj je bil vseskozi pošten in značajen Slovenec. ^ne 2. maja je na svojem domu v West Heidelbergu P«Ulege| mučni bolezni istrski rojak BERTO IVANČIČ. Rojen je bil 15. februarja 1928 v Brestu pri Buzetu, kjer se je tudi poročil z Ido Mikac. Z dvema hčerkama sta prišla leta 1968 v Trst, naslednje leto pa emigrirala v Avstralijo. Žal je vse prekmalu prišla bolezen, ki jo je pokojni vdano prenašal. Teden pred smrtjo se je tudi z zakramenti pripravil za zadnji boj. Rožni venec ob krsti smo imeli v ponedeljek 4. maja zvečer, naslednji dan pa smo Berta spremili k zadnjemu počitku na fawknersko pokopališče. V soboto 9. maja je v bolnišnici v Dandenongu izdihnila HELENA DOLINAR r. Sabo. Podlegla je — ne da bi se zbudila iz nezavesti -— poškodbam, ki jih je dobila v avtomobilski nesreči pretekli torek zvečer, ko se je vračala iz posla. Sklepali bi, da ji je postalo slabo za volanom, ker je njen avto nenadoma zavozil preko ceste in ,z nje ter se prevrnil. Na srečo ni bilo nič hčerki, ki je bila z njo v vozilu. Pogrebno mašo smo imeli v sredo 13. maja v župni cerkvi v Cranbourne, kjer je bil nato tudi pogreb na tamkajšnje pokopališče. Pokojna Helena je bila rojena 8. avgusta 1932 v Doljnih Slavečih v Prekmurju. V Avstralijo je emigrirala preko Avstrije in se je leta 1960 v North Richmondu poročila z Antonom Dolinarjem. Družina je vsa leta živela zunaj mesta, v Cardiniji. Imata dve hčerki. Poleg teh smrti smo imeli v petek L maja še en pogreb. Po izrecni lastni želji je bila — dasi avstralskega rodu — iz naše cerkve pokopana Mrs. DOREEN MEANY, ki je živela v Kevv in sem ji več let vsak prvi petek nosil sveto obhajilo. In omenim naj tudi smrt gospe LEOPOLDE KODRIČ, ki je bila dolgo vrsto let med nami in je rada prebirala MISLI. S sinom Karlom in snaho je živela v Avondale Heights, lani pa so se vrnili v domovino. Zdaj nam je sin sporočil, da je mama 25. marca lepo pripravljena umrla v Novi Gorici. Pokojnica je bila rojena 3. novembra 1898 blizu Vipave. Vsem pokojnim — večni pokoj! Vsem sorodnikom — naše iskreno sožalje! Gvidonu v spomin L MAJA je umrl v Melbournu g. GVIDO ^ °RENINI iz St. Kilde, po štirih mesecih težke „ <**• Pogrebno mašo smo imeli v sredo 6. maja v Vtnski cerkvi v Kevv, nato so ga svojci in znanci spfemili na upepelitev v krematorij'(Favvkner), kjer P° pokojnikovi želji g.p. Bazilij opravil cerkvene Kfebne obrede. Pepel bodo položili v grob pokojnikove . e na keilorskem pokopališču. Zapušča sina Petra z Sv ? ®0r°lejo in vnukinjo Mihelco ter sina Oskarja. °Jeeni iskreno sožalje. I90 d° F’orcn'n' je bil rojen v Trbovljah 1. oktobra v znani zasavski družini, ki je imela poleg gostinske obrti tudi prevozništvo, vinsko trgovino, žganjekuho in udeležbe pri raznih denarnih zavodih. V svetovni krizi ie izgubila premoženje. Gvido je prekinil gimnazijski študij in se izučil trgovstva. Po kratkem službovanju se je osamosvojil in začel z vinsko destilarijo v Ljubljani. Bil je tehnično nadarjen, kar mu je že doma po nacionalizaciji zelo prav prišlo, pa tudi tukaj v emigraciji. Z ženo Ivanko, ki je umrla pred sedmimi leti, sta močno delala, da sta oba sinova mogla doseči univerzitetno izobrazbo. Pa tudi sebi sta zagotovila dobro preživljanje na stara leta, kar pa obema ni bilo dolgo namenjeno. V zadovoljstvo sta oba sinova, ki sta delovna in uspešna. Peter je arhitekt-konsultant, ki je med drugimi deli napravil načrt za Slovenski dom na clthamskem hribu. Oskar pa se je uvrstil s svojim podjetjem med uspešne tovarnarje. Pokojnik je bil pred leti zelo aktiven v odboru Slovenskega društva Melbourne in je s svojimi izkušnjami veliko prispeval za boljše poslovanje. — Manj znano pa je, da je bil Gvido pred odhodoto v tujino eden odličnih športnikov povojne Jugoslavije, član republiške reprezentance in med prvimi petimi državne reprezentance v kegljanju ter drugih dejavnostih. Do oportunistov je bil Gvido mož kratkih besed in nestrpen. Potrebnim je rad, a molče pomagal. Oni, ki so ga dobro poznali, vedo, da je odšel v večnost človek, ki je bil širokogruden in srčno dober poštenjak. Le v prijateljskem razgovoru je pokazal vso, za njega tak0 značilno duhovitost. Imel je izreden smisel za slovenske pesnitve in popevke. Kaj rad je imel mlajšo generacij0 okoli sebe. Teden ali dva pred smrtjo je še zaigral na harmonij ter s pojemajočim glasom zapel: . . Adij°i pa zdrava ostani . . .” hčerki prijatelja — vedoč, da j° zadnjikrat vidi. Gvido bo ostal v našem spominu kot eden tistih rcdkil^ ki si je zavestno izbral težjo pot v upanju na boljši svet za svoje otroke. Za svoj del je uspel in 1 mirom v srcu sc je pripravil na onostranstvo. Na) počiva v miru! PRIJATE^ “. . . Ob razgovoru v družbi o lokaliziranju splava (moram reči, da nas je večina le gledala v umoru nerojenega otroka zločin, ki ne sme postati zakon), je mimogrede prišlo na dan.tudi vprašanje: Če je ob porodu le ena možnost — rešiti mater ali otroka — kakšno je pravilno ravnanje? Moram povedati, da so sc nekateri naravnost zgražali ob možnosti, da bi bilo treba žrtvovati mater. . .” (Iz pisma naročnika, West Australia) SKORAJ iste besede vprašanja sem našel v argentinskem “Duhovnem življenju” pod rubriko enakega naslova: Kaj pravite? Tu je odgovor, ki ga je napisal dr. Alojzij Kukavica: Najprej sc lahko tolažite, da je takšnih primerov, v katerih hi obstajala pri porodu ta dilema, da se reši otroka ali pa mater, pri današnjem stanju zdravniške vede izredno redka. To vam bo potrdil vsak zdravnik. Zato je vaše vprašanje le še bolj teoretičnega značaja. Če hi pa vendarle še kdaj prišlo do takšnega tragičnega primera, kaj tedaj? Naravna morala, ki jo krščanstvo samo potrjuje, uči, da se nikoli ne sme hote vzeti življenje nedolžnemu človeku, tudi ne z namenom, da se reši drugo življenje, ki je na videz bolj važno Zagorje ob Savi in potrebno. Načelno imajo namreč vsi ljudje enak0 pravico do življenja, pa naj bo tudi še v materinem telesu ali pa naj imajo že važno vlogo v javnem življenju. V primeru težkega poroda torej zdravnik n® sme umoriti nedolžnega otroka, da s tem reši mater-Če bi to storil, bi se s tem postavil za gospodarja nad njegovim življenjem, gospodar življenja je pa samo Bog. Sicer bi pa tudi vsaka dobra mati raje umrla, ko1 pa da bi se ji rešilo življenje za ceno umora njenega lastnega otroka. In tudi ne velja ugovor, češ v nasprotnem primeru se pa umori mater, da se reš' otroka. Nikakor ni tako! Saj zdravnik matere ne ubije’ ampak celo skuša vse storiti, da bi jo rešil smrti; ker pa tega ne more, mu ne preostane drugega kot da pripusti materino smrt, do katere pride pač po naravnih vzrokih. Umoriti koga ali pa pripustiti, da umrje, s*a namreč dve popolnoma različni stvari: prvo je zločin* drugo je priznanje, da nismo gospodarji nad človekovim življenjem. Mati je v takšnem primeru le žrtev svoj6 stanovske, materinske dolžnosti. Položaj je včasih še bolj tragičen, če namreč zdravnik predvidi, da bosta na porodu umrla oba, mati in otrok’ Tudi. v takšnem primeru zdravnik ne sme enega 0<* obeh umoriti, da reši drugega: ne matere, da reši otroka« ne otroka, da reši mater. Tedaj bosta pač oba žrtev naravnih pogojev.- Eno od osnovnih moralnih nače* pravi, da noben, še tako dober in svet namen, nc opravičuje uporabe slabih sredstev. Kdor namreč hoče kaj slabega, čeprav le kot sredstvo za dosego neka) dobrega, dela proti božji volji. Boga žali. F. GRIVŠKI: VOZ N I POVEST (20) Setev zori Na samostanskem dvorišču je pripravljal Niko voz. , ^oki, sivi zidovi so pili hladno večerno sonce. Zeleni . rsljan je šuštel v vetru in silil med ovenelo zelenje, ki se ,e samotno skrivalo v kamenitih razpokah. Nad vodnjakom s^edi dvorišča so zborovali golobje. Sedali so na stare klopi, grabljena kolesa, velike ornic^ in čakali, kdaj pride stari rat Klemen, da jim prinese zrnja. V temnem kotu je na rižnem hodniku visela stara božja martra nad širokim ^rezanim klečalnikom. Iz kleti je udarjal duh po kipečem vinu ter se mešal z neprijetnim vonjem po kisavi in trohnobi. Stara stavba je gledala s hriba v dolino, kjer je šumela j*^d turščico reka, ki je v loku zavila okrog vasi, da je komaj prostora za železniško postajo. Za majhnimi okni s° se vlekli ozki hodniki s škripajočimi žaganicami, obloženi f °kajenimi slikami častitljivih redovnikov z dolgimi sivimi radami. Ozka vrata, zaznamovana s številkami, so vodila Celice, kjer so pri knjigah ali pri mizarskih mizicah sedeli ^®nihi. Na vratih s številko 1 je bil pritrjen napis: P. Šestin, gvardijan. Gvardijan je zaprl veliko knjigo, vzel z obešalnika Plašč in zaklical skozi okno: «Hej, Niko, si že napregel?» «Takoj!» «Pridi malo gor!» Niko si je obrisal roke v moder predpasnik, odložil ko-in odhitel po lesenih stopnicah, j Na hodniku ga je prestregel oče gvardijan. Gladil si e dolgo brado in gledal skozi okno v dolino. - «Na postajo pojdeva,» je dejal momljajoče. «Čudnega s*a dobimo. Poznaš ga dobro!» «Tako!» je zategnil fant. j.. «Oče se pripelje z vlakom,» je tedaj naglo rekel gvar-Suhljati obraz Nikotov se je raztegnil, oči so se mu 'skrile, besede pa ni mogel izreči. NASE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $28.- Ana Sertič; $27,- Viktor Šenkinc; $20.- Anton Laznik; $18.-N.N.; $15.- Martin Berkopec, Franc Štrubelj; $13.- Anton Brne; $10.-Robert C. Mejač, Marija Blaževič; $7.- Karl Knap, Jožef Štemberger; $6.- Marija Slavič, Milan Prešeren, Ludvik Robb; $5,- Tine Kramar, Jože Jakob, Štefka Tomšič. Anton Brumen, Marija Zai, Jože Dekleva, Branko Jerin, Marija Dobrigna, Olga Metli-kovec, Franc žužek, Herman Muster, Ivanka Bobek, Olga Mezinec, Kurt Bohi, Hermina Volk, Angela Dodič, Josipa Nikolac, Anton Ivančič, Mario Jenko, Sonja Trebše, Milka Tomažič, Alojz Kaučič. John Horvat, Jože Mohorko, Krista Golob, Franc Mautner, Maura Vodopivec, Jože Topolovec, Rafaela Bernes, Drago Tomac, Evgen Bene, Ivanka Kleva, Elizabeth Čar; $4,- Franc Juha, Ivan Cvetko; $3.40 Dragica Gelt; $3.30 Angela Schatter; $3- Rudolf Vitez, Marija Vravnik, Viljem Bauer, Jože Vuga, Rudolf Mežnar, Marija Copot, Karla Twrdy, Anton Gjerek; $2.40 Marija Vončina; $2.30 Alojzija Drašček; $2.- Alojzij Klekar, Zdenka Novak, Helena Van de Laak, Martin Šuštarič, Štefan Baligač, Anton Muha, Sylvia Goetzl, Anton Pasič, Frank Tudor, Slavko Gruntar, Ivan Hozjan, Drago Grlj, Leopold Matelič, Benjamin Bratovič, Lucija Sulič, Ivan Močnik, N.N.; $1.75 Slava Maver; $1.60 Julij Pretnar; $1.40 Danila Pavlič; $1,- Marija Štavar, Danila Pirjevec, Mario Svetina, Mira Josipovič, Rudolf Jamšek, Janez Drofenik, Marija Oražem. SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE: $42.- Majda Pantelič; $20,- Družina Slavka Jernejčič (Heidelberg, Vic.) namesto-velikonočnih kart prijateljem in znancem; $10,- Mario Jenko, Alojzija Drašček, Vilko Pavlič, Anton Kristan; $5,- Marija Boelckey, Štefka Tomšič, Ivanka Študent, Pavla Juk, Rafaela Bernes, Marija Radin. Milostni oltar Marije Pomagaj na Brezjah NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM. TOGO, AFRIKA: $20.- Jože krušcc (za lačne); $15.-Katarina Peršič za lačne otroke (beri njeno pismo v Kotičku!); $12.- Ema Mežnar (za lačne); $10.- Anton Bavdek; $9,- Marko Zitterschlager. ZA BARAGOV POSTOPEK: $40,- Ivan Kovačič. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $20,- N.N. (Melb.) Dobrotnikom Bog povrni! «Povedal bi ti bil že preje,» je nadaljeval predstojnik. «pa sem namenoma odlašal. Oče je bolan, potrebuje miru. Povabil sem ga k nam. Popazil boš nanj tudi ponoči, zato sem mu odkazal sobo zraven tvoje. Podnevi bo pomagal na vrtu, če se mu bo ‘hotelo, v ostalem sem že vse uredil s predstojniki in z družino. Tako, seda;j veš vse! Kar hitro naprezi!» Niko se je obrnil. «Šie nekaj!» je hitel gvardijan, «Kar nič ne sili v očeta. Bomo videli, če te bo spoznal. Domačih mu nič ne omenjaj. Tako! Pojdiva, da ne zamudiva vlaka.* V stari kočiji sta se odpeljala po krivenčastih ulicah. Ljudje so pozdravljali gvardijana, ki je znal prijazno pohlevno odzdravi j ati z malo kapico na glavi. Ženske so ugibale, kakšnega gosta bodo pripeljali v klošter. Iz hiš ie dišalo po polenti, na tnalu so moški cepili drva, otroci so se pa podili okrog starih mestnih vrat. Za gorami se ie kopalo večerno sonce in zlatilo majhna okna na zastarelih hišah. Po klancu je Niko močno zavrl voz in z napetimi vajeti krotil spočita konja. V dolini se je zaslišal vlak, ki je v presledkih kašljal kakor nadušen starec. «Le poženi, da ga prehitiva!« je vzpodbujal gvardijan-Zavila sta v ostrem ovinku in obstala pred majhno postajo-Zavore so zaškripale in vlak je obstal. Le par ljudi je izstopilo. Med njimi je bil postaran možak, ki je začudeno zrl na okrog. Gvardijan, je odhitel k njemu. Prisrčno mu je stisnil roko in ga za podpazduho peljal h kočiji. Niko si i? pomaknil klobuk globoko na oči, da bi ga Gregor ne spoznal. Ni mogel verjeti, da je svojčas ponosnega gospodarja čas upognil v sključenega starčka. Uslužno je pomagal Gregorju na voz; pod sedež je zavlekel zašito vrečo z o-bleko, nategnii vajeti in pognal. Konja sta odbrzela po 0-vinku in lahkotno potegnila v klanec. «Kako vam ugaja, oče?» je vprašal gvardijan. «Jejhata vendar,» je otročje jecljal Gregor. «Gosposko je vse! Tako se mi zdi kot svoje dni, ko smo se vozili n3 božjo pot. Dobri konjiči pa spreten voznik! Dejal bi, da n1 nič slabši kot naš no ja, saj si ga poznal.» Gvardijan je presekal razgovor in vpraševal do materi, sestri, domačinih in znancih. Niko je natezal ušesa, v razgovor se pa 01 vtaknil. Na dvorišču je ustavil. Brat Klemen je ravnokar prijel za kladivo in udarjal po zarjaveli železni plošči, da bi priklical menihe k večeril-Gregor je začuden gledal, kako so iz temnih hodnikov prihajali kapucini kakor čebele iz panja. Gvardijan ga je Pc' ljal v veliko obednico ter ga posadil zraven sebe. V dolgih vrstah so stali menihi z rokami v širokih rokavih in molčc čakali na molitev. Na znafnenje so začeli z molitvijo ter se sklanjali k tlom. Ob koncu so se pripognili prav do tal in poljubili pod. Brez besed so tiho posedli na svoja mesta-Mlajši kapucin je čital iz debele knjige na glas. Gregorju je bilo tesno pri srcu. Obračal je v zadregi oči k velik1' okajeni svetilki, ki je visela izpod lesenega stropa in metala medlo luč po obširnem prostoru. Dva brata sta nosila n3 mizo preprosto jed, ki se je kadila iz velikih skled. Gvar- ‘jan je zajel in naložil Gregorju na krožnik. Potrkal je po ^21, vstal in predstavil Gregorja družini: «To je moj oče! ^oral si je naš samostan, da bi v njem preživel še zadnja •^ta svojega življenja. Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!» Vsi mtenihi so ponovili: «Blagosfovljen!» . Po večerji so odmolili, s® zvrstili v procesijo in z niz-klIn glasom zategovali molitev za rajne. Po temnih hodnikih s° prišli v cerkev. Gregorju je bilo tesno v srcu. Zdelo se n;u je, da stopa za Fortunatovim pogrebom. Slika svetega °ceta Frančiška, krvavega na rokah in nogah, mu je strah Povečala. «Tu nekje se mora vicati Fortunat,» ta misel se 11111 je zajedla v možgane. Po končani molitvi ga je odpeljal Sl^ v majhno celico. Plašno je zrl starec na stene in se °dmikal od kotov. «Tu je vaša soba, oče!» ga je tolažil £vardijan. «Kar mimo lezite in se pošteno odpočijte.» Voščil p* je lahko noč in mu stisnil roko. Opazil je, da se Gregor rese. «Kar pozabite na prejšnja leta!» ga je miril. «V no- kraju ste, med novimi ljudmi in v novem življenju, ri nas ni strahov!» «A res?» je zategnjeno vprašal. «Molitve in božji žegen so jih pregnali. Če bi pa ne J^ogli spati, kar potrkajte na sosednja vrata.. Tam spi naš *aPec, ki naju je pripeljal v samostan!» «Že dobro!» je vdano jecljal Gregor. Pokleknil je pred Slna, da ga je blagoslovil. Nato se je poslovil. Tihi koraki £vardij anovi so odmevali po hodnikih in umrli v spečem Saniostanu. , Gregor je legel na slamnato posteljo, se petkrat pokrižal in ugasnil svečo. Zaspati pa ni mogel. Slišal je roganje težkih voz, razločno je videl Fortunata in za njim Polirja. Menil je, da sanja, pa ni. Za roko se je prijel in se Pj"ePričal, da je buden. Prikazni so postale žive. Prisegel v1’, da je polir zamahnil proti Fortunatu. Razločno je slišal ^rik malega Nejgka ter ga videl ležati na tleh. Prižgal je ?yečo, toda prividi niso izginili. Poskusil je poklicati, pa ga ,e nekaj tiščalo v grlu. Udaril je po vratih in plašno zrl naokrog. (Daljej) >2 PESMI: V tišino Meni je treba velike tišine, toliko let me je ovijal hrup, od njega me boli srce in um in v njem mi pregiu&ena duša gine. Meni je treba velike samote, skloniti moram se čez skrajni rob, kjer ni več zvokov, kjer ni več podob, zapreti oči In razprostreti roke... Oton Zupančič KNJIGE! POLEG KNJIG, ki so naštete na sprednji notranji strani platnic, ima uprava MISLI na razpoko tudi tele knjige: SHEPHERD OF THE VVILDER-NESS. Življenjepis našega misijonarja Friderika Baraga v angleškem jeziku. Pisatelj je Bernard J. Lambert. Žepna izdaja. Cena $2.-. SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV. Obsežno knjigo 321 strani velikega formata je v angleščini napisal slovenski duhovnik v ZDA Vladimir Kozina. Živo opisuje potek komunistične revolucije v naši domovini, ki . jo je preživljal kot mlad študent in mu je ubila starše ter dva brata. Cena $9.-. HVALIMO GOSPODA. Zbirka ljudskih cerkvenih pesmi v obliki molitvenika. 527 pesmi z notami, z dodatkom molitev. Cena $5^ — Ista pesmarica v skrajšani obliki je na razpolago za $2.-. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ. Spisal Frank Bukvič, izdala Slovenska kulturna akcija v Argentini. Cena $6.-. NAŠ IN MOJ ČAS. Zbirka študij etičnih in kulturnih vprašanj izpod peresa našega filozofa Vinka Brumna, ki živi v Argentini. Izdala Slovenska kulturna akcija. Strani 376. Cena vezani knjigi $13.- nevezani $10.-. PERO IN ČAS.' Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977, na 529 straneh. Izdala založba Tabor. Cena $15.-. POLITIKA IN DUHOVNIK. Knjiga je izšla pri celovški Mohorjevi družbi in je avtobiografija Msgr. Ignacija Kunstlja, dolgoletnega izseljenskega duhovnika v Angliji. Cena $2.-. Če knjige naročite po pošti, poštnina v ceni ni vključena. L s tolpo VHLIKA NOČ je zopet za nami. Ti prazniki so v naši krščanski narodni tradiciji tako zakoreninjeni, da se jih na ta ali oni način vsakdo spominja. Nekateri jih praznujejo duhovno kot verniki, crugi se zadovoljijo le s praznično folkloro: brez verskega doživetja in zakramentov ostanejo le pri zunanjosti in nekaterih prazničnih običajih. Ta odstop od verskega praznovanja velike noči je gotovo obžalovanja vreden. Prvo mora podpirati drugo in obratno. Velikonočni običaji, v našem narodu tako bogati simbolike, so usmerjeni v to, da nam pomagajo do čim globljega razumevanja velikonočne skrivnosti. V izseljenstvu, ko smo odrezani od domovine, kjer nas je svoj čas splošno krščansko okolje "držalo pokonci”, je nevarnost, da pomen prazničnih običajev in navad zbledi ter popolnoma izgubi svoj pomen. Od naše dobre volje zavisi in pa seveda: koliko iskrene vere je še v našem srcu . . . Pri Sv.Rafaelu je bila udeležba za praznike zopet zelo številna. Že na cvetno nedeljo je bilo pri blagoslovu butaric in zelenja dvorišče polno. Potem smo se v nič kaj lepem redu podali v cerkev. Vsem se je mudilo — da bi dobili sedeže. (Manjkalo nam je reditelja.) Ker sem bil letos po šestih letih zopet sam za veliko noč, smo napravili obrede bolj preprosto. Ni bilo dramatiziranega branja pasijona na cvetno nedeljo in na veliki petek. Tudi g. Klakgčerja smo pogrešali pri pevskem zboru. Na srečo nam je za veliko soboto zvečer in na veliko noč pri glavni službi božji priskočila na pomoč njegova hčerka Marija, ki je z nekaj vajami pripravila zbor za praznike. Upam, da jo bomo za kake pomembnejše praznike še lahko naprosili, dokler ne bo g. Klakočer zopet dovolj zdrav za vodstvo zbora. Vsi mu želimo vse najbolje! SLUŽBE BOŽJE so v Merrylandsu vsako soboto ob sedmi uri zvečer, (vigilna maša, ki velja za nedeljo). Ob nedeljah pa je sveta maša naše skupnosti ob 9:30 dopoldan. Za spoved pridite ob deveti uri! ROMANJE V EARLVVOOD bomo imeli na četrto majsko nedeljo, 24. maja. Ta dan je tudi praznik Marije Pomagaj. Ob treh bo pri lurški votlini sveta maša z majniško pobožnostjo. V čim večjerti; številu pristopite k sv. obhajilu in ga darujte za našo izseljensko družino. (Spoved opravite teden prej pri nas ali pa v vaši farni cerkvi!) Toliko perečih zadev je med nami, da smo lahko zaskrbljeni nad bodočnostjo naše skupnosti, posameznih družin in poedincev, zlasti Fr. Valeriu Jenko O.F.M., St. Raphael’s Slovenc Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne,St. Raphaefs Convenl 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160, Telefon kot zgoraj. osamljenih, bolnih, zapostavljenih od lastnih družin, obteženih z raznimi podvrženostmi (alkohol, mamil3’ kompleksi . . .) Naslov romanja je: Our Lady of Lourdes Shrine> vogal Homer St. in St. James Ave., Earlwood. Lurška votlina je za cerkvijo, tik ob Girrahween Parku. Prostor za parkiranje avtomobilov je na spodnjem koncu St-James Ave. Najhližja železniška postaja je Bardvvell Park: od tu je komaj petnajst minut po Hartill-La'v Ave. do votline. DAJMO TEJ NAŠI VERSKI MARIJANSKI PRIREDITVI PREDNOST PRED VSEM DRUGIM! Pokažimo, da smo še Marijin narod! Zato se romanja gotovo udeležite! VNEBOHOD je zapovedan praznik. Letos je na četrtek 28. maja. Pri Sv.Rafaelu bomo imeli praznično mašo ob sedmih zvečer. Poskrbite, da bodo vsi člani vaših družin ta dan gotovo pri maši, naj že bo v domač1 farni cerkvi ali pa pri nas! BINKOŠTI obhajamo letos na nedeljo 7. junija-Ob 9:30 bomo imeli slovensno sveto mašo z zborovim petjem. Praznik nas spominja dogodka, ko je nad apostole prišel obljubljeni Sv.Duh. Obenem naj nas spomni, da smo pri birmi tudi mi prejeli Sv.Duha, k' naj bi nas z našim sodelovanjem napravil za zavedne in zveste kristjane. Je morda njegova milost v nas p° naši nemarnosti zakopana in brez sadu? DVA TEDNA KASNEJE, 21. junija, praznujem0 dan spomina Rešnjega Telesa in Krvi, prav tako s slovesno mašo. Ta dan boste prejeli obhajilo poc* cbema podobama, da bo zakrament Telesa in Krvi še bolj viden. S sveto mašo bomo združili tudi procesij0 in blagoslov. PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA je na 26. junija-Da bomo globlje doumeli veličino božjega Srca in njegove ljubezni do nas, se bomo nanj pripravili s tridnevnico: v sredo, četrtek in petek — od 24. do 26-junija. Vabljeni! DA IMA WOLLONGONG v juniju Marijanski kcngress, sem že v dveh številkah omenil. Na nedeljo 14-junija ne bomo imeli slovenske maše, ker smo vabljeni v stolnico naslednji dve nedelji. Na nedeljo 21. junija °b 2:30 bo v stolnici etnična služba božja, ki jo bo ob Somaševanju izseljenskih duhovnikov opravil domači skof. Na nedeljo 28. junija pa bo zaključna procesija kongresa, pri kateri bo naša skupina nosila bandero Marije Pomagaj. Začetek te slovesnosti bo ob dveh. Obakrat pridite v čim večjem številu in zlasti so dobrodošle narodne noše, katere je vodstvo kongresa v vabilu posebej omenilo. Pokažimo, da smo katoliški narod, ki ljubi in časti Marijo! CANBERRA: v juniju bo maša izjemno že na drugo nedeljo (14. junija) ob šestih zvečer v Red Hillu. V Juliju pa bo spet redno na tretjo nedeljo, 19. julija. NEWCASTLE pride za slovensko mašo na vrsto v nedeljo 31. maja. Ob šestih zvečer v Hamiltonu. Naslednja maša bo 30. avgusta. bog povrni vsem rojakom, ki so za velikonočne Praznike darovali v razne namene našega verskega ledišča. Vsem smo hvaležni, da razumejo: potrebna )e stalna prizadevnost. S svojimi darovi ste pokazali že|jo, naj se versko središče čim bolj izpopolni, da bo 'ažje vršilo nalogo med našimi naseljenci Sydneya. dvorana raste počasi — pač sorazmerno s Pohajanjem darov v gradbeni sklad. Res je, da je za Veliko noč prišlo precej darov, dodati pa moram, da Povečini takih/ ki so darovali že tolikokrat v preteklosti. Naprošam tudi ostale, ki se še niso oglasili. Z njihovimi darovi bi gradnja hitro stekla. PlRHOVANJE” je tudi letos pritegnilo lepo število r°jakov. Doprinos je bila močna injekcija našemu Vadbenemu fondu. Bog povrni vsem, ki so na ta ali °n> način pripomogli k uspehu. Tudi našim materam Posebna hvala za velikonočno pecivo. Žreb je določil nagrade naslednjim rojakom: 1. ^agrada — porcelanasti servis za šest oseb — Ivan Lavrič, Chatsvvood (listek št. 3780); 2. nagrada — ^etaldetektor — Paul Frketič, Chester Hill (št. 5104)); • nagrada — umetniška slika Bleda (olje) — A. Tomac, errylands (št. 1940); 4. nagrada — lutka v narodni n°ši T Erpič, Narrabundah, A.C.T. (št. 1406); 5. J^grada — dve stereo-gramofonski plošči (album) — elen Stanič-McAloon (listek je že vnaprej poklonila ^erskemu središču — Hvala lepa, Helena!); torej ponovno ^rebana 5. nagrada dveh plošč — Emil Ribič, Toongabbie ^04); 6. nagrada — salama (poklonil J. Škraban) — 'sa Vatovec, Strathfield (št. 4585). Hvala vsem, ki ste kupili srečke in s tem podprli naš gradbeni fond! ^Ašl POKOJNI, ki jih je žal preveč! Dne 4. aprila je v St. Vincent bolnišnici v Sydneyu Umrl rojak ANDREJ SAKSIDA. Rojen je bil 27. n°vembra 1932 v Zališču (Vipava) kot sin Angela in ^ne r. Vodopivec. Leta 1964 se je v Tolminu poročil 7' Almo r. Kovačič ter se naslednje leto z ženo vrnil v ^vstralijo. Bil je zaposlen pri AWA v Ashfieldu. Poleg žene zapušča tudi hčerko Denise (17 let), ki obiskuje dekliško gimnazijo v Burwoodu. V domovini ima še dva brata in tri sestre. Slovensko pogrebno mašo smo imeli 10. aprila v farni cerkvi sv. Patricija v Summer Hillu, pokopan pa je bil v Liverpoolu. Dne 7. aprila je v bolnišnici v Liverpoolu umrl MILAN BARIČ. Rojen je bil 29. septembra 1924 v vasi Zavrhek (Vremski Britof) v družini Andreja in Karoline r. Škrlj. Dve leti je trpel za rakom. Lani, ko se je bolezen že glasneje oglašala, je še obiskal sorodnike v domovini. Po vrnitvi v Avstralijo je šel na operacijo, toda zdravniška veda mu ni mogla pomagati. Vdano je prenašal bolezen in med njo večkrat prejel svete zakramente. Poleg druge žene Milke zapušča tudi brata Andreja in sestro Marto por. Karbič, v domovini pa še tri brate in dve sestri. Pogrebno mašo smo imeli v slovenski cerkvi dne 9. aprila, pokopan pa je bil na livadnem pokopališču v Leppingtonu poleg svoje prve žene Jolande. Dne 11. aprila je v Brisbanu umrl HENRIK VUJIČA, o katerem pa lahko berete med poročili bralcev. Na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, je rano zjutraj v Mt. Carmel bolnišnici, Seven Hi lis, mirno zaspala v Gospodu MARTA FILIPIČ. Rojena je bija Gustinčič dne 13. novembra 1941 v Podbežah (Podgrad). V Avstralijo je prišla v juniju 1962. Leta 1966 se je v Paddingtonu poročila z Dominikom in zdaj poleg njega zapušča še sinova Davida (15 let) in Edija (14 let). Tu ima tudi sestro Pavlo por. Cenčič in brata Alojza, ki z družino živi v Tasmaniji, v domovini pa še sestro Marijo por. Barba. Pokojnica je bila bolna zadnjih šest let. Kljub več operacijam je rakova bolezen nadaljevala svoje razdiralno delo. Marta je bolezen prenašala s pravo krščansko potrpežljivostjo. Moč je zajemala iz sv. obhajila, ki ga je pogosto prejemala. Dvakrat je bila ob njeni bolniški postelji opravljena tudi sveta maša. Iskreno si je želela doživeti še to veliko noč in želja se ji je izpolnila. Ravno v velikem tednu je bilo njeno trpljenje na višku, a združevala ga je s Kristusovim trpljenjem. Na veliko nedeljo je prejela sveto obhajilo, naslednje jutro pa se je njeno trpljenje prelilo v slavo vstalega Kristusa. Pogrebno mašo smo imeli pri Sv.Rafaelu na sredo 22. aprila, grob pa je dobila na slovenskem delu pokopališča Rookwood. Dne 14. aprila je v bolnišnici v Sydneyu s tolažili svete vere okrepljen umrl VINKO ERZETIČ. S svojo družino je živel v Charlestownu (Nevvcastle). Rojen je bil 14. junija 1919 v Kožbani (Brda). Z mamo je odšel v Egipt. Leta 1945 se je v Aleksandriji poročil z Mileno Saksida, po rodu iz Vrtojbe. V Avstralijo je družina emigrirala leta 1951. Do svoje bolezni pred devetimi meseci je bil Vinko zaposlen pri BHP v Nevvcastlu. Poleg žene zapušča štiri že odrasle otroke: sina Alberta, ter hčerke Jožico por. Davies, Sonjo por. Young in Lilijano por. Hubbuck. Vsem pokojnim božji mir, sorodnikom pa iskreno sožalje! P. VALERIJAN z vseh 1 tr_nnjii vefrov TUDI LETOS je papež Janez Pavel TI. z veliko množico vernikov — pri velikonočni maši jih je bilo okrog 300 tisoč, milijoni pa so spremljali bogoslužje na svojih domovih ob televizijskih oddajah — slovesno obhajal veliko noč. V svojem opoldanskem voščilu je vsem vernim želel srečne in blagoslovljene praznike vstajenja, mir in spoštovanje slehernega človeškega življenja. Ponovno se je z očetovsko besedo zavzel za trpeče, preskušane, zaprte in zatirane ljudi po svetu ter jim zaželel upanja v skorajšnjo rešitev iz njihovih stisk. ARHEOLOGA Walter Rast in Thomas Schaub, po rodu iz ZDA, menita, da sta našla razvaline svetopisemskih mest Sodome in Gomore. Pet let sta izkopavala na območju jordanskih mest Babedh-Dhra in Numeira ob jugovzhodnem delu Mrtvega morja. Naletela sta na ruševine naselij, ki izvirajo po njunem mišljenju iz obdobja 2350 do 2000 pred Kristusom. Večina arheologov je iskala Sodomo in Gomoro doslej pod južnim delom Mrtvega morja. Rast in Schaub pa sta z geološkimi raziskavami ugotovila, da je to območje že več kot pet tisoč let pod vodo, zato tukaj Sodoma in Gomora nista mogli biti, ker sta bili pokončani precej kasneje. LETOŠNJI 42. svetovni evharistični kongres bo — kot smo že poročali — v Lurdu v Franciji od 16. do 23. julija letos. Zastopniki vsega katoliškega sveta bodo tam razmišljali in molili pod geslom kongresa: JEZUS KRISTUS — RAZLOMLJENI KRUH ZA NOVI SVET. K Jezusu pridemo po Mariji in zato je Lurd kot Marijina božja pot res primeren kraj za to veliko mednarodno evharistično slavje. Zadnje tri dni ga bo vodil sam papež Janez Pavel II. Tudi Slovenci iz domovine, zamejstva in evropskega zdomstva se bodo skupno udeležili kongresa poi vodstvom metropolita in ljubljanskega nadškofa dr-Alojzija Šuštarja. Avstralska Cerkev pa pripravlja posebne obnove po župnijah, ki naj bi nas povezale kljub razdaljam s kongresom in pe^globile našo vero. V MARQUETTU, država Michigan v ZDA, kjer je deloval in umrl naš rojak škof-misijonar Friderik Baraga, bodo letos praznovali stoletnico stolnice sv.Petra, ki hrani tudi Baragov grob. Slovesnosti se bodo vrstile od 14. junija (najbližja nedelja stoletnici dneva, ko so — 10. Junija 1881 — položili stolnici temeljni kamen) pa do praznika dela (5-6 septembra), ko bo praznovanje vsakoletnega Baragovega dne. Gost Baragovega dneva bo tudi metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Med obnavljanjem marquettske stolnice so odstranili glavni oltar, da gi ga prilagodili novim liturgičnim predpisom. Nepričakovano so odkrili pri tem velik kamen z napisom BARAGA. Nihče ne ve točno, kakšen je bil prvotni namen tega spominskega kamna z vklesanim napisom. KRVAVE DEMONSTRACIJE je imela Jugoslavija na Kosovem ob koncu marca. Po dveh tednih so bile zatrte. Iz jugoslovanskih virov vemo, da je prišlo do streljanja med demonstranti in miličniki. Ubitih je bilo 9 civilistov in 2 miličnika, ranjenih pa okoli 60 oseb. Začelo se je na univerzi v Prištini, potem po raznih manjših krajih Kosova. Demonstranti so zahtevali združitev vseh Albancev v Jugoslaviji v lastno republiko, da ne bi bili več pod dosedanjo pokrajinsko oblastjo republike Srbije. To so bile tam že druge večje demonstracije. Prve so bile leta 1968 in so povzročile, da se je precej Srbov izselilo v svoje kraje. Na Kosovu živi danes preko en milijon Albancev (od tega je 90.000 jugo-komunistov), 230.000 Srbov in 50.000 raznih drugih prebivalcev. Dolanc jc seveda takoj obtožil, da so krivci izgredov emigrantski krogi na zapadu, nekaj pa tudi kominformovci. Bližje resnici bo, da ima albanski diktator Enver Hodža simpatije do svojih rojakov, ki žive preko meje na jugoslovanskem ozemlju, a se ga Dolanc iz strahu ne upa imenovati — za ceno “prijatelj- V1KTORIJSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 |HUv| TOBIN BROTHERS I funeral direetors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Slva" s sosedi. Lahko pa se tudi sami Albanci v Jugoslaviji upravičeno vprašujejo, zakaj imajo svojo rePubliko Črnogorci, ki jih je komaj 360.000, ali pa Makedonci, ki štejejo 1,150.000 ljudi. na švedskem imajo že preko sto tisoč delavcev brezposelnih in poročila vedo povedati, da so sovražnosti tujcev vedno pogostejše. Oblasti predvidevajo, da se bo moralo gotovo število priseljencev vrniti domov. je na Švedskem med tujimi delavci tudi slovenska skupina, je menda vsem znano. Imajo tudi svojega 'zseljenskega duhovnika. terorizma nikjer ne manjka in zaradi njega so 'meli tudi Filipinci letos žalostno veliko noč. V mestu ^avao, kakih 900 kilometrov južnovzhodno od prestolne Manila, je teroristična skupina podložila dve bombi v krajevni cerkvi. Eksplodirali sta med velikonočno Hiašo in na mestu ubili enajst vernikov, ranjenih pa je k'l° 155 ljudi. Nesmiselni atentat je bil označen kot “rl 1 Qel komunistične konspiracije”. pravoslavje bo letos z velikimi slovesnostmi Proslavljalo 1600-letni jubilej II. ekumenskega koncila, k' ie bil v Carigradu leta 381. Jubileju je posvečena •uai okrožnica, ki jo je častni poglavar pravoslavja, Carigrajski patriarh Demetrios I., naslovil na vse škofe sv°je jurisdikcije. Jubilejne prireditve bodo dosegle v>šek od 5. do 7. julija z velikimi slovesnostmi v Ekumenskem patriarhatu. Udeležili se jih bodo Poglavarji pravoslavnih patriarhatov in samostojnih ^erkva, zastopniki papeža in drugih sestrskih Cerkva tudi vsa hierarhija Ekumenskega patriarhata. l*OBBY SANDS, ki ie z gladovno stavko hotel irskim ?apornikom pridobiti pravice vojnih ujetnikov, je P°dlegel lakoti. Po 66 dneh posta je tehtal le še 44 ti'l°gramov, oslepel je in oglušil, kosti izmozganega ,elesa so postale krhke . . . Z njegovo smrtjo so nastali novi izgredi, ki nesrečno *rsko mučijo že toliko časa in jih kar noče biti konec. Posledice starih krivic britanske politike, ki so privedle izbruhov, da v tisočih padajo .nespečne žrtve. V Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. 'opravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWINC SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK preteklosti je treba iskaii krivca za to, kar se danes dogaja. ZANIMIVE stvari prihajajo na dan pred državno komisijo, ki raziskuje delovanje ene najbolj zloglasnih unij v Avstraliji, Federated Ship Painters and Dockers.’ Union — Victorian branch. “The Sun” je 25. aprila letos objavil izsledke, ki jih je komisiji predstavil Douglas Meagher: Enajstčlanski unijski vodstveni odbor se skupaj ponaša z 251 kriminalnimi obsodbami. Prestopki so bili izvršeni po vseh avstralskih državah in so različnega značaja, od kraje do napada z orožjem ter požiga. Devet članov unijskega vodstva je sedelo v ječi po približno štiri in pol leta na glavo. Na eno osebo pride od tri do. 61 obsodb. Deset od članov vodstva je bilo obtoženih in priznanih za krive v teku zadnjih deset let, šest pa v teku zadnjih treh let. Vsi razen dveh so uporabljali zase napačno ime. K tem odkritjem menda ni treba ničesar dodati. Le to, da se prav nič ne čudimo številnim motnjam in stavkam po avstralskih pristaniščih, med katerimi je najbolj znano ravno melbournsko. Tega se izogibajo vsi, če le morejo, toliko je v njem nereda in zastoja pri tovorjenju in raztovorjenju trgovskih ladij. Kdo trpi škodo in kam vse to vodi? V dobrobit državi in poštenim državljanom vsekakor ne. Glavni trg v Vipavi 1 E © f O ““Tj - naših mladih Dragi striček! Tudi jaz Ti s sestrico Barbaro pošiljam sliki, ki sva jih pobarvali. Mogoče bo pa le katera slika od naju izbrana kot najboljša. Moram povedati, da imam rada veliko noč. Barvamo pirhe in jih nesemo v cerkev blagoslovit. Od mame sem zvedela, da sem se jaz rodila na tisti dan, ko je Jezušček umrl na kri?u — na veliki petek. Te pozdravlja Veronica Smrdel, 9 let, Bulleen, Vic. Pa tudi Barbara Smrdel, 7 let. VSEM OTROKOM, ki ste pobarvali NAGRADNO SLIKO v velikonočnem Kotičku in mi jo poslali, se lepo zahvaljujem. (Pa tudi staršem, ki so otroke pritegnili k sodelovanju!) Kar čedno število otrok se je udeležilo natečaja (če vzamemo v poštev naše izseljenske razmere). Dve sliki sla bili izbrani kot najlepše pobarvani. Ker se je bilo težko odločiti, katera je lepša, bosta obe nagrajeni. Eno je narisala Ingrid Lipovž, 7 let, Fairfield, N.S.VV., drugo pa Barbara Smrdel, tudi 7 let, Bulleen, Victoria. Čestitam jima in prejeli bosta seveda obljubljeno nagrado. Druge natečajnike pa prosim, naj ne bodo preveč žalostni. Morda pa se bodo drugič bolje odrezali, saj bo nagradni natečaj barvanja še prišel na vrsto. Da vas bo le mama takrat spet spomnila in boste sodelovali. Striček. Maj prihaja, košček raja spušča se z višin. Mati mila je stopila tisočim v spomin. Misel lepa jo oklepa z radostjo vsak hip. Cvet deviški, spev dekliški: vse za njen je kip. Košček raja sredi maja Vsaka ruša, vsaka duša majski je oltar. Cerkev ena vsa vtopljena je v Marijin žar. Pred Najblažjo, pred Najdražjo tisoč src gori: košček raja sredi maja, Mati, to si ti! M. Elizabeta DRAGI STRIČEK! — Pošiljam Ti pobarvano velikonočno sliko. Če pa bo prišla prepozno, jo vrz> v koš. Nagrade ne pričakujem, ker sem dobila od tebe že dve. Povedati moram, da sem imela rojstni dan. Maffl® mi je naredila party. Namesto daril pa so mi prijateljic® darovale vsaka po en dolar za lačne otroke v Afrik1-Tukaj pošiljam petnajst dolarjev. Kajne, da boš denar odposlal dalje? Lepo pozdravljam Tebe in vse slovenske otrok«' ki berejo Kotiček. — Katarina Peršič (9 let), GeeloD£> Vic. Katarinci iskrena hvala za dar, ki sem ga vpisa' za lačne v Togu. Ko bi vsi otroci ob raznih rojstnih dnevih storili tako, koliko lačnih otrok po svetu bi lahko nahranili! Za rojstni dan pa tudi od mene iskrene čestitke! — Striček. Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consult&nt Dr. J. KOCE KRISBANE, QLD. — Po daljšem času se spet °glašam z dopisom iz Queenslanda. Poročam pa o dogodkih, ki se kar ujemajo s svetopisemskim žalovanjem, kateremu je sledilo praznovanje vstajenja. V velikem tednu smo tukajšnji Slovenci doživeli žalost ob nenadni smrti vsem zelo dragega rojaka, Henrika Vujiča. Zadet od srčne kapi se je po božjem °dloku ločil od nas dne 11. aprila, pokopali pa smo ga v '°rek velikega tedna, 14. aprila. Grob je dobil na Mt. kravat pokopališču, kjer smo se k zadnjemu slovesu zbrali v zelo lepem številu. Pogrebno mašo sta darovala farni župnik in p. Valerijan, ki je prav zato priletel lz Sydneya. Pokojni. Henrik je bil rojen 7. julija 1931 Pri Sv.Marjeti ob Pesnici kot sin Štefana in Cecilije r. Lesničar. Leta 1952 se je v Avstriji poročil s Kristino. v Avstralijo pa sta prišla leta 1956 z ladjo “Flaminia”. Pokojnik je bil steber slovenske skupnosti v Brisbanu ^ pridnim in poštenim ter kvalitetnim delom kot Eradbenik je sebi in svoji družini pridobil ugled, ki lL|di s smrtjo ne bo pozabljen. Vseskozi je bil zvest tukajšnjemu društvu Planinki. Večkrat je bil v odboru, a tudi kot član je daroval skupnosti veliko vestnega 'n požrtvovalnega dela. Plesni oder na našem “hribčku” (katerega je pomagal pleskati celo p.urednik “Misli” °b svojem obisku med nami) je eden njegovih del ter Sa bomo v spomin nanj imenovali “Henrikov oder’,’ Iskreno sožalje vdovi Kristini, sinovoma Henriku in Tomiju ter sorodnikom v domovini, kjer zapušča še tr> brate in štiri sestre. Kot vemo, pride po velikem petku vstajenje in veselje in tako je bilo tudi med nami. Zelo veliko rojakov Se je zbralo k velikonočni sveti maši, kakor tudi k maši veiikonočnega ponedeljka, katero je imel dr.Mikula na Prostem na našem “hribčku”. Ta dan je bil res dan yeselja za nas vse. Mnogo rojakov se je udeležilo tudi Vftne veselice našega društva. Igral nam je Lojze Koluder s svojimi muzikanti in s petjem nas je zabaval nam dragi Romano Bukarica. Prisotni so bili trije naši pari, ki so obhajali srebrni poročni jubilej. Imena leh slavljencev so: Ivanka in Adolf štavar, Mirka in **runo Zavnik ter Marija in Tone Trosič. Naj ponovim že'jo slavljencem: Še na mnoga leta med prijatelji! Bilo )e v naši skupnosti med prijatelji res iskreno snidenje, veselje in praznovaje, ki se je nadaljevalo s slovensko Pesmijo še pozno v noč. Upajmo, da bo med nami v 4? Brisbanu še več takih veselih srečanj. Prav je, da omenim tudi datum 11. aprila, ki je za našo brisbansko skupnost vsekakor zgodovinskega pomena. Na ta dan smo namreč pričeli slovenski pouk za našo mladino. Šolo bo vodila poklicna učuteljica gdč. Sonja Fon, ki se je kljub temu, da ima malo prostega časa, odzvala prošnji Planinke. Delno nas bo pri vzdrževanju šole podprla tudi tukajšnja vlada. Več o vsem tem pa kdaj pozneje, ko bomo že bolj gotovi, kako zadeva napreduje. S slovenskimi pozdravi vsem bravcem MISLI — Mirko Cuderman. ZAHVALA. Najprej se inorapi zahvaliti pokojnemu HENRIKU. Itil si zares dober mož, oče in oskrbnik — naj ti bo Bog bogat plačnik. Dalje zahvala patru Valerijanu, saj je kljub prezaposlenosti pred prazniki našel čas in se nam pridružil ob žalosti pogreba. Hvala društvu “Planinka”, zlasti predsedniku Mirku Cudermanu za lepe in tolažljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala pevovodji Stanku Sivcu in cerkvenim pevcem; vsem gospodinjam, ki so poskrbele za postrežbo na našem domu; Radiu 4EB, gospe Mariji Andreis in Fnjdiju Milncr. Bog naj povrne vsem številnim prijateljem in znancem, ki ste se udeležili pogreba, obsuli Henrikov prerani grob s ^vetjem in poslali nešteto sožalnih kart Kristina Vujiča s ■ sinovoma. Za poslednji izkaz spoštovanja in časti ' A.F.D.A. 724 5408 // .tfaiade, , ?/6'/j 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. PERTH, W.A. — Kakor skoraj vsako leto, nas je ludi letos v predvelikonočnem času obiskal dr. Ivan Mikula. Kot po navadi se je tudi letos v treh zaporednih nedeljah zbralo mnogo vernikov, in posebno na zadnjo, poslovilno nedeljo so opravili velikonočno spoved, prejeli obhajilo in poslušali lepo božjo besedo. Med tednom je dr. Mikula obiskoval večje kraje po West Avstraliji, kjer so naseljeni Slovenci (Geraldton-Boulder-Kalgoorlic) in kjer je takoj po prihodu v Avstralijo več let deloval kot duhovnik. Ker pa je večina vvestavstralskih slovenskih priseljencev v Perthu, so poslali svoje zastopstvo (gospodje Vuga, Sfiligoja in Tomšiča) k takratnemu škofu s prošnjo za premestitev dr. Mikula v Perth. Škof je želji ustregel in dr. Mikula je bil med nami, dokler ni odšel v Sydney, kjer pa nas ni pozabil in nas enkrat na leto obišče. (Obiskal nas ni leta 1978, ko je imel na Koroškem v Avstriji hudo avtomobilsko nesrečo ter je šele po dolgem naporu in bolečinah počasi zopet okreval.) Res je pravi potujoči misijonar, katerega smo bili tudi zdaj veseli, ko je bil med nami in nas je vzpodbujal z božjo besedo. Kakor sem sprevidel iz njegovih besed, je bil letos dr. Mikula zadnjikrat med nami. To se pravi: odšel bo za stalno v svojo domovino Koroško, kjer bo drugo leto v svojem rojstnem kraju in v krogu koroških rojakov praznoval svojo zlato mašo. Vsi tukajšnji Slovenci mu želimo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu. — Lojze Ivančič. ■ Kaj pa NAROČNINA? SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače. Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. -OVENMN AUS' assooatJ < > < Melbournskim Slovencem se priporoča ’ ; KAMNOSESKO PODJETJE I : VIZZINI MEMORIALS ’ i > < Verga Bros. Pty. Ltd. I 9 TRAVALLA AVE., THOMASTONVN. VIC. ! J Telefon: 359 5509, J , doma: 470 4046 in 470 4095. » < Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > J Garancija za vsako delo! J SPOROČAM žalostno vest, da je v domovini dne 25. marca zaspala v Gospodu gospa LEOPOLDA KODRIČ. Pokojnica je dočakala lepo starost 82 let (rojena bila 3. novembra 1898. Sv.Martin pri Vipavi). Ko j« živela še med nami, si je s svojo materinsko ljubeznijo do vseh pridobila veliko prijateljev, ki se je bodo tud' po smrti radi spominjali. Vsem blago pokojnic« priporočani v molitev. Ti, draga naša mama, Pa počivaj v miru božjem! Pepca Šenkinc z družino. Avondale Heights, Vic. PERTH, VV.A. — Uredništvu prisrčne pozdrave, °benertf pa je zopet čas, da poravnam naročnino. Iz srca se razveselim vsake številke MISLI, ko prispejo nas, saj nam posredujejo toliko zanimivega branja lr> nas kljub razdaljam povezujejo v eno slovensko družino pete celine. Osebno pa pogrešam kaj več Slasu od nas gospodinj. Kaj ko bi se večkrat oglasile v mislih in si izmenjale kake recepte za kuhinjo, kaj novih izkustev pri ročnih delih ali delile med sabo kake druge praktične nasvete? Seveda ena lastovka še ne naredi pomladi. To je le predlog — če se jih bi še kaj več zanimalo za to in bi bile pripravljene sodelovati, b' pa le kaj nastalo iz tega. Kaj pravite, avstralske Slovenke? — Marija Vončina. Urednik rade volje dostavi, da nima nič proti in Predlog toplo pozdravlja. Boji se le, da bi bilo dosti bravk pa malo sodelavk, ki bi zadevo redno vodile. Prednik sam pa ni kuhar in tudi kvačkanja ne zna — kje naj jemlje izkustva? Zavisi torej od vas, drage naročnice. ReSitcv marčne KRIŽANKE so poslali: Francka ^nžin in Marija Spilar, Lidija Čušin, Karla Twrdy, Sestre v Slomškovem domu, Jože Grilj, Ivanka Študent, ^'ktorija Gajšek in Vinko Jager. Izžreban je bil Vinko Jager. Temu se smejejo doma . . . * Ne vemo še, koliko tisoč hektarjev naj posejemo z °bljubami, da bomo pridelali dovolj hrane. * Meso bodo odslej prodajali v lekarnah, ker ga je k°maj za zdravilo * Zanimanje nekmetov za kmetijstvo se povečuje. To Ukazuje dejstvo, da se kraja krompirja z njiv povečuje. ' Nasprotno pa zanimanje kmetov za kmetijstvo uPada. To dokazuje dejstvo, da je slovenskega mesa ln kruha v Sloveniji vedno manj, vedno vet kmetov pa v tovarni. F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W'., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. Al. THAME, E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers‘ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in '560 4490 • "Pravijo, da nilski konj teče hitreje kot človek.” — “Uh, če bi imel vsaj tri! Eden bi tekal za kavo. drugi za oljem in tretji za pralnim praškom.” • Direktorji ob prebiranju prošenj na razpis vodilnega mesta: “Ta zna preveč^ ta bi nas takoj pogruntal!” • Počasi, počasi — pa ni toaletnega papirja. Počasi, počasi — pa ga sploh ne bomo potrebovali. • “Po ostri kritiki je nadzornik del hotel skočiti skozi okno novogradnje." — “No, in?” — “Okno se ni dalo odpreti”. • Zdravje je naše posebno bogastvo. Še posebno, kadar manjka zdravil. i INCOME TAX RETURNSi Skozi vse ieto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Uradujemo Telefon: 387 7055 (2 liniji) čez teden od 9 do 5.30 Lastnik podjetja: in sobotah od 9 do 1 ure. STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY REŠITEV aprilske križanke: Vodoravno: 1. križec; 7. kavka; 12. livada; 13. avion; 14. vesel; 15. neverna; 117. svak; 18. okna; 19. tel(efon); 20. ter; 21. obad; 22. muci; 23. O(ld) T(cslamcnt); 24. Oger; 25. zlo; 26. pastor; 28. prazno; 31. kor; 32. glad; 33. as; 34. silk; 36. tlak; 37. dve; 38. ime; 39. vran; 40. (Janez Evangelist) Krek; 41. lepopis; 43. fraza; 44. enaki; 45. narava; 47. Nanos; 48. opasan. — Navpično: 1. kleveta; 2. risar; 3. Ivek; 4. žal; 5. Ed; 6. Cankar; 7. kava; 8. Ave!; 9. virtuoz; 10. konec; 11. anali; 14. vstop; 16. end; 18. Ober; 21. ogor; 22. mlad; 24. otok; 25. zrak; 27. sklepan; 28. plan; 29. navezan; 30. oseka; 32. glasno; 34. silen; 35. imena; 36. tri; 37. Drava; 39. vpis; 40. Kras; 42. oko; 43. Fra(tc); 46. Afvtonomna) P(okrajina). KDO BI VEDEL POVEDATI . . . Morda ti je poznano ime IVAN GABERŠEK? Rojen je hil v Hrastniku, leta 1960 je bil v taborišču Latina v Italiji, nato se je izselil v Avstralijo. Njegov zadnji naslov je hil Svdnev, a se že dolgo vrsto let ni oglasil domačini. Išče ga hčerka por. Kranjc v Slovenj Gradcu. — Urcdnišvo ho Inaležno za kakršno koli sporočilo o pogrešanem. ... Bi morda kdo \edcl za FRIDERIKA MIROSLAVA ŠPRAGARJA, r. 1913 v Ljubljani. V Avstralijo je prišel leta 1950 in do jeseni leta 1953 živel z družino v VVagga VVagga, N.S.VV.^ nato se je preselil v Melbourne in je služboval kot delovodja v Hotelu VVindsor. Od tani se je zadnjikrat oglasil sorodnikom v domovino v oktobru 1956, potem je vsako poizvedovanje za njim ostalo brezuspešno. Sleherno novico o njem bo uredništvo posredovalo domačim, ki že toliko let žive v negotovosti. KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1. ošabnost; 4. premik gmote v nižino; 8. igralna karta; 9. prečni tramič v kozolcu', 10. slovenska reka; 12. poklic pri gradbenih delih; 13. števnik; 15. kratica za starejši; 16. umetnikova delavnica; 20. žensko ime; 23. zna; 24. osebni zaimek; 26. ena izmed gozdnih ptic; 28. važen je za življenje; 29. med svetnik' jc zavetnik oglarjev; 30. pritrdilnica; 31. del telesa; 32. eno izmed svetil. Navpično: 1. del roke; 2. druga beseda za prebrisan: 3. žuželka; 4. glivična bolezen; 5. posest, imetje; 6. otrok to besedo pogosto izgovarja; 7. potomsvto; H-predplačilo; 14. eden glasov pri petju; 17. tujka za sok, izvarek, izvleček, bistveno sestavino; 18. jeza, žalost; 19. ena iznied nesreč, ki se je vsakdo boji; 21. prestop, premik: 22. žensko ime; 23. prevozno sredstvo; 25-tujka za mozolj oz. mozoljavost; 27. vzklik začudenj*; 28. slovenska kratica za U.S.A. Rešitev pošljite do 9. junija na uredništvo! • Rešitev so poslali: Francka Anžin in Marija Špilar* Sestre v Slomškovem domu, Viktorija Gajšek, Jože Grilj, Helena Berkopec, Marija Oražem, Milan Prešeren, Karla Twrdy, Olga Bogovič, Lidija Čušin, Frančiška Klun, Vinko Jager, Anka Bergoč, Marta Zrim. Izžrebana je bila Marija Oražem. •••••••••••••• • • •• ( : SLOVENSKO MIZARSTVO ; . I se priporoča melbournskim rojakom ; ; za 'izdelavo kuhinjskih omar • l in drugega pohištva ; ; po zmerni ceni. \ I FRANC ARNUŠ ; • Telefon: 76 B«verley Road, ; j 459 7275 ROSANNA, Vic. •’ • ► > > ► f > > * * > > > ► > > ► ► ► ► ► * E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev < se melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih. < računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke fš?.. ki jih , Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC < i < 9 Tennyson Ave., CLAYTON, Vic. 3169 < Telefon: 544 8466 MELBOURNSKI SLOVENCI! Radar potrebujete taxi truck za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v ITthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Melbournskim rojakom je na uslugo sobni tehnik — dental technician LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure service and repairs. * ☆ #