111 
 
Vpliv različ nih vrst substrata na strukturo hitrosti vodnega 
toka na primeru potoka Glinšč ica  
 
Maja Koprivšek
*
 
 
 
Povzetek 
 
Prispevek obravnava vpliv različ nih vrst substrata in morfološke spremenjenosti struge na strukturo 
hitrosti vodnega toka. Poudarek je na merjenju hitrosti vodnega toka tik ob dnu, kjer živi več ina 
vodnih organizmov, predvsem makroinvertebratov. Predstavljene so meritve hitrosti vodnega toka 
nad različ nimi vrstami substrata, ki smo jih izvajali na potoku Glinšč ica v Ljubljani poleti 2010. 
Uporabljali smo Dopplerjev merilnik pretoč nih hitrosti FlowTracker Handheld ADV proizvajalca 
SonTek. V rezultatih pri različ nih vodostajih primerjamo vertikalne profile hitrosti po širini preč nih 
prerezov nad različ nimi naravnimi substrati in umetnim substratom. Na morfološko različ nih 
odsekih struge primerjamo še gostoto turbulentne kinetič ne energije. Ocenjen je tudi vpliv 
življenjskih združb na hitrosti vodnega toka in vpliv vodnega toka na organizme. 
 
 
Uvod 
 
Vodni tok je najpomembnejši abiotski dejavnik v lotič nih sistemih, saj na vodne 
organizme vpliva na najrazlič nejše nač ine. Neposredno vpliva nanje z odnašanjem 
dolvodno, s silo upora, prinašanjem hrane in plinov ter odnašanjem metabolitov, posredno 
pa vpliva nanje z določ anjem velikosti delcev in strukture substrata, morfologije struge 
vodotoka in preskrbo s kisikom. Hitrost in struktura vodnega toka pa pomembno vplivata 
tudi na odnose med organizmi, med njimi najbolj oč itno na kompeticijo in predatorstvo. 
Ker se vodni tok v naravnih vodotokih krajevno in č asovno zelo spreminja, je potrebno za 
določ itev dejanskega vpliva vodnega toka na vodne organizme zelo natanč no izmeriti smer 
in hitrost vode na mestih, kjer se organizmi zadržujejo. Povpreč na hitrost vodnega toka na 
posamezni vertikali preč nega profila nam namreč ne pove nič esar o hitrostnih razmerah tik 
ob posteljici dna, kjer se zadržuje največ vodnih organizmov. Prav merjenje hitrosti tik ob 
dnu pa predstavlja velik problem, saj tehnologija za merjenje hitrosti v naravnih vodotokih 
ni prilagojena za merjenje tako blizu dna. Nove raziskave v zadnjih dveh desetletjih so 
namreč pokazale, da je laminarna mejna plast na kamnih v vodotoku velika le nekaj 100 
mikrometrov in s tem mnogo premajhna za zavetje vodnih nevretenč arjev 
(makroinvertebratov). Kot zavetje ta plast služi le mikroorganizmom, makroinvertebrati pa 
se vodnemu toku umikajo ali prilagajajo na različ ne nač ine. Da bi razumeli, kakšnim 
razmeram so vodni organizmi podvrženi in kako se nanje prilagajajo, je bistvenega 
pomena poznavanje dinamike tekoč in v naravnih vodotokih kot tudi ekologije. 
V prispevku primerjamo vertikalne profile hitrosti, ki so bile izmerjene nad različ nimi 
vrstami substrata ob različ nih vodostajih na potoku Glinšč ica (Koprivšek, 2011). Na 
vsakem merilnem mestu smo izbrali več preč nih prerezov, na vsakem od njih pa več 
karakteristič nih merilnih toč k, na katerih smo z Dopplerjevim merilnikom hitrosti merili 
hitrosti vodnega toka v vzdolžni, preč ni in navpič ni smeri na različ nih oddaljenostih od 
dna. Iz varianc hitrosti smo izrač unali še gostoto turbulentne kinetič ne energije. Na odseku 
z betonskim koritom smo izmerili tudi pretoke in ovrednotili vpliv obrasti na pretoč no 
                                                 
*
UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana  

112 
 
krivuljo. Rezultate smo nato primerjali z rezultati predhodno izvedenih študij združb 
makroinvertebratov in perifitona na istem potoku. 
 
 
Metodologija 
 
Najprej smo izvedli dve preliminarni meritvi hitrosti vodnega toka, s katerima smo 
primerjali rezultate, pridobljene s hidrometrič nim krilom Valeport model 104, in rezultate, 
pridobljene z Dopplerjevim merilnikom hitrosti vodnega toka FlowTracker Handheld 
ADV proizvajalca SonTek. Namen teh meritev je bil ugotoviti, kateri izmed razpoložljivih 
instrumentov omogoč a natanč nejše meritve hitrosti č im bližje dnu struge, bregovom in 
elementom substrata (več ji kamni v strugi). Hkrati smo želeli tudi preveriti, ali napravi 
dajeta primerljive rezultate, saj je bilo v predhodnih raziskavah, ki so zajemale tudi 
raziskave perifitona in makroinvertebratov, več inoma uporabljeno hidrometrič no krilo. 
Meritve smo izvajali na morfološko različ nih odsekih potoka. Izbrali smo precej zarašč en 
odsek, reguliran s pragovi, tik pred betonsko strugo, in togo reguliran odsek z betonskim 
koritom. Podobno kot De Doncker (2008) smo ugotovili, da je za meritve blizu dna ter v 
bližini objektov v strugi primernejši Dopplerjev merilnik, saj ne potrebuje prostora za 
vrtenje krila, pri njem pa je tudi manjša verjetnost izpada zaradi ovijanja alg in trave kot 
pri hidrometrič nem krilu, kjer se krilce hitro zamaši z algami, ki jih prinaša vodni tok. V 
nadaljevanju smo merili le z Dopplerjevim merilnikom. 
Meritve hitrosti so potekale na merilnih mestih, sestavljenih iz različ nega števila 
preč nih prerezov, odvisno od karakteristik posameznega merilnega mesta. Na vsakem 
preč nem prerezu smo zbrali vsaj tri karakteristič ne toč ke (npr. ob robu struge, pred 
kamnom, za kamnom, na zarašč enem delu, na golem delu struge) in v teh toč kah merili na 
različ nih višinah po vertikali: na vodni gladini, na dveh desetinah globine, šestih desetinah 
globine (povpreč na vrednost vertikale), osmih desetinah globine in pri dnu. Ob dovolj 
nizkem vodostaju (do približno 30 cm) je bila meritev ob dnu od posteljice dna oddaljena 
le 0,5 cm, ker smo sondo sneli s stojala in jo roč no držali na dnu, pri višjih vodostajih pa se 
je meritev približala dnu na 1,6 cm, saj je to najmanjša razdalja od dna, na kateri lahko 
merimo z uporabo stojala.  
Interval merjenja hitrosti je bil 60 sekund na posamezni toč ki, saj je to minimalni č as 
merjenja, ki ga potrebujemo, č e želimo zajeti potek nastajanja turbulentnih vrtincev 
(Buffin-BØlanger in Roy, 2005). Izjemoma smo interval merjenja skrajšali na 40 sekund, v 
primerih, ko smo želeli ujeti podobne pogoje med prehodom visokovodnega vala na č im 
več merilnih mestih. 
 
 
Merilna mesta 
 
Meritve so potekale na vodotoku Glinšč ica v Ljubljani. Vodotok je primeren zaradi 
različ nih stopenj reguliranosti na različ nih odsekih in raznolikega substrata, kot tudi zaradi 
velikosti, ki omogoč a merjenje z roč nim merilnikom ADV SonTek ter ne nazadnje bližine, 
ki omogoč a merjenje ob pravem č asu glede na potek poplavnega vala. Za raziskavo smo si 
izbrali 6 merilnih mest na odseku med Biološkim središč em in ljubljansko obvoznico (slika 
1). Merilna mesta smo poimenovali z oznakami od GL1 do GL6 od najbolj dolvodnega 
proti najbolj gorvodnemu. Prva tri mesta smo izbrali na odseku z betonsko strugo (4. 
razred po ekomorfološki kategorizaciji), č etrto merilno mesto je bilo na prehodu iz 
betonske struge v klasič no regulirano strugo z naravnim substratom, zadnji dve vzorč ni 
mesti pa sta bili na odseku klasič no regulirane struge z naravnim substratom (2. - 3. razred 

113 
 
po ekomorfološki kategorizaciji). Odsek z betonsko strugo je trapezne oblike s 
poglobljenim osrednjim delom za prevajanje sušnega odtoka. Ta del je poglobljen za 0,25 
m glede na dno struge, širok pa je en meter. Utrjevanje struge je izvedeno z betonskimi 
plošč ami, velikosti 0,5 m × 0,5 m in debeline 0,1 m. Tlakovanje se v naklonu 1:10 
navezuje na obstoječ e brežine ali zidove oz. do regulacijske širine dna, ena vrsta plošč pa 
je položena tudi na brežino, katere nagib se spreminja od 1:1,5 do 1:2. Brežine so nad 
betonskimi plošč ami zatravljene, višina brežin glede na osrednjo kineto pa znaša od 2,3 do 
2,5 m (Rusjan, 2003). 
 
 
 
Slika 1 - Položaj merilnih mest na potoku Glinšč ica (Vir: ARSO) 
 
a) 
b) 

114 
 
c) d) 
e) 
f) 
 
Slika 2 - Merilna mesta: a) GL1; b) GL2; c) GL3; d) GL4; e) GL5; f) GL6 
 
 
Rezultati 
 
Več ina merilnih mest je bila sestavljena iz več preč nih prerezov. Primerjali smo hitrosti 
vzdolž različ nih preč nih prerezov na različ nih globinah in ob različ nih vodostajih. Zaradi 
velike količ ine podatkov prikazujemo v prispevku le primerjave ob najnižjem in najvišjem 
vodostaju, in sicer le na najzanimivejših merilnih mestih: GL2, GL4 in GL6. 
Na merilnem mestu GL2 smo primerjali povpreč ne hitrosti in hitrosti pri dnu med 
preč nima prerezoma na zarašč enem in nezarašč enem betonskem koritu (sliki 3 in 4). 
Povpreč na hitrost celotnega preč nega prereza je bila seveda več ja na nezarašč enem delu 
betonskega korita, saj je bil koeficient hrapavosti struge tam manjši. Zanimivo pa je, da je 
bila največ ja hitrost na 6/10 globine izmerjena na zarašč enem delu struge. Razlog je v tem, 
da zarašč enost ni bila enakomerna, pač pa je bil del prereza ob desnem bregu (4/10 
preč nega prereza) bistveno bolj zarašč en od preostalih 6/10 preč nega prereza (slika 2b). 
Obrast, ki so jo predstavljali predvsem mahovi, je prekrivala približno 80% površine na 
bolj zarašč enem delu prereza in okrog 30 % površine na manj zarašč enem delu prereza. 
Tako je glavnina vodnega toka tekla po manj zarašč enem delu preč nega prereza in 
posledič no so bile hitrosti na tem delu bistveno več je kot na bolj zarašč enem delu. 
 

115 
 
 
 
Slika 3 - Primerjava hitrosti nad nezarašč enim (levo) in zarašč enim (desno) betonskim 
koritom pri nizkem vodostaju (GL2) 
 
Z več anjem pretoka se je zaradi odtrganja obrasti zmanjšala obrašč enost zarašč enega 
dela betonskega korita, zato so se razlike v hitrostih v glavni strugi med zarašč enim in 
nezarašč enim delom zmanjšale (slika 4). Obrašč enost z mahovi v glavni, poglobljeni, 
strugi ni več imela bistvenega vpliva, velik vpliv pa so imele trave, ki rastejo iz špranj na 
zunanjem delu betonskega korita. Zaradi tega so bile hitrosti v matici struge na 6/10 
globine še vedno opazno več je kot na nezarašč enem delu struge. Hitrosti na oddaljenosti 
1,6 cm od dna so bile zaradi manjše zarašč enosti z mahovi v glavni strugi precej podobne 
na obeh preč nih prerezih, do velikih razlik pa je prišlo na zunanjem delu betonskega korita, 
kjer so se na zarašč enem preč nem prerezu pojavljale tudi protitoč ne hitrosti. 
 
 
 
Slika 4 - Primerjava hitrosti nad nezarašč enim (levo) in zarašč enim (desno) betonskim 
koritom pri visokem vodostaju (GL2) 
 
Slika 5a prikazuje primerjavo povpreč ne hitrosti zarašč enega in nezarašč enega preč nega 
prereza. Pri zelo nizkih vodostajih, pod 10 cm, ko je bila gostota obrasti največ ja, so bile 
0
0,1
0,2
0,3
0 0,2 0,4 0,6 0,8 1
hitrost [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] hitrost na 6/10 globine hitrost na 0,5 cm od dna 0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
globina [m] globina vode = 6,5 cm 0
0,1
0,2
0,3
0,4
0 0,2 0,4 0,6 0,8 1
hitrost [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] hitrost na 0,6 globine hitrost na 0,5 cm od dna hitrost na 0,2 globine 0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
globina [m] globina vode = 8 cm 0
0,2
0,4
0,6 0,8 1
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
hitrost [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] hitrost na 0,6 globine hitrost na 1,6 cm od dna 0,0
0,2
0,4
0,6 0,8 globina [m] globina vode = 59 cm -0,2
0
0,2
0,4
0,6 0,8 1
1,2
0 0,5 1 1,5 2 2,5
hitrost [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] hitrost na 0,6 globine hitrost na 1,6 cm od dna 0,0
0,2
0,4
0,6 0,8 globina [m] globina vode = 56 cm

116 
 
povpreč ne hitrosti okrog 20% manjše od tistih na nezarašč enem delu struge. Pri višjih 
vodostajih se ta odstotek sicer nekoliko zniža in znaša od globine 20 cm dalje približno 
12%, saj je bila takrat tudi gostota obrasti manjša. Pri vodostajih od 50 cm dalje vrednosti 
niso več primerljive, saj sta se vodostaja pri merjenju na enem in drugem prerezu že precej 
razlikovala zaradi hitrega upada visokovodnega vala med izvajanjem meritev. 
 
a) b) 
 
Slika 5 - a) Povpreč na hitrost v odvisnosti od vodostaja; b) Pretoč na krivulja nad 
zarašč enim in nezarašč enim betonskim koritom 
 
 
Na merilnem mestu GL2, sestavljenem iz nezarašč enega in zarašč enega preč nega 
prereza, smo merili tudi pretoke in primerjali pretoč ni krivulji na obeh prerezih (slika 5b). 
Pri enakem vodostaju se pretoki seveda zmanjšajo za enak odstotek kakor hitrosti vode. 
Naše meritve pretokov so potekale neposredno ena za drugo, in sicer smo vedno najprej 
merili na nezarašč enem in nato na zarašč enem prerezu, zato sta bila ob stabilnih pretoč nih 
razmerah pretoka na obeh mestih enaka, zaradi zmanjšane povpreč ne hitrosti pa se je na 
zarašč enem prerezu povišal vodostaj. Pri višjih vodostajih se je pretok pri merjenju na 
zarašč enem prerezu že znižal glede na meritve na nezarašč enem prerezu in smo tako pri 
približno enakem vodostaju izmerili nižje hitrosti in manjši pretok. 
Merilno mesto GL4 smo si izbrali na prehodu iz struge s seminaravnim substratom in 
betonskim koritom, in sicer tako, da je bil en preč ni prerez postavljen na seminaravnem 
substratu 2,5 m gorvodno od zač etka betonskega korita, drugi pa 1,8 m dolvodno od 
zač etka betonskega korita. Vmes je nizek prag iz več jih kamnov, zato prihaja na 
seminaravnem prerezu do zajezitve. Pri nizkem vodostaju so zato hitrosti na tem delu 
bistveno manjše, struga pa je širša in globlja kakor na dolvodnem odseku z betonskim 
koritom (slika 6). Na prerezu z betonskim koritom (slika 6, desno) se lepo vidi vpliv 
kamnov v strugi dolvodno od preč nega prereza. Ob desnem bregu so bili ti kamni višji, 
zato so hitrosti vodnega toka bistveno več je ob levem bregu. Zanimivo je tudi to, da so bile 
na prerezu s seminaravnim substratom bistvene razlike med hitrostmi na različ ni 
oddaljenosti od dna struge, medtem ko so bile hitrosti nad betonskim koritom po vertikali 
praktič no konstantne, kar pomeni, da so bile na betonskem koritu že hitrosti na 
oddaljenosti 0,5 cm od dna precej velike. Po drugi strani pa so bile na betonskem koritu 
bistveno več je razlike med posameznimi toč kami na preč nem prerezu, medtem ko so bile 
na seminaravnem substratu hitrosti precej izenač ene po celotnem preč nem prerezu. 
 
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6 0,7 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 vodostaj [m] v [m/s] nezaraščen profil zaraščen profil 0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6 0,7 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 h [m] Q [m 3
/s] Pretočna krivulja nezaraščen profil zaraščen profil

117 
 
 
 
Slika 6 - Primerjava hitrosti nad seminaravnim substratom (levo) in umetnim substratom 
(desno) pri nizkem vodostaju (GL4) 
 
 
Pri najvišjem vodostaju, pri katerem smo merili, sta se vodostaja na prerezu s 
seminaravnim substratom in na prerezu z betonskim koritom že popolnoma izenač ila, 
širina struge pa je bila še vedno za dobro polovico več ja na prerezu s seminaravnim 
substratom. Hitrosti na vseh globinah so bile na prerezu z betonskim dnom približno 
dvakrat več je (slika 7). Razlika v hitrosti vodnega toka med obema prerezoma se torej 
manjša z narašč anjem vodostaja, še vedno pa ostaja tudi pri izenač enem vodostaju še kar 
velika zaradi zajezitve s kamnitim pragom, ki omogoč a širši omoč en prerez struge na 
gorvodnem prerezu. 
 
 
 
Slika 7 - Primerjava hitrosti nad seminaravnim substratom (levo) in umetnim substratom 
(desno) pri visokem vodostaju (GL4) 
 
 
-0,02
-0,01
0
0,01
0,02
0,03
0,04
0,05
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
v [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] 2/10 globine 6/10 globine 1,6 cm od dna 0,5 cm od dna 0,00
0,25
0,50
globina [m] globina vode = 27 cm 0
0,05
0,1
0,15
0,2
0 0,2 0,4 0,6 0,8 1
v [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] 2/10 globine 6/10 globine 1,6 cm od dna 0,5 cm od dna 0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
globina [m] globina vode = 18,5 cm 0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6 0,7 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5
v [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] 2/10 globine 6/10 globine 1,6 cm od dna 0,0
0,5
1,0
globina [m] globina vode = 50 cm -0,5
0
0,5
1
1,5
0 0,3 0,6 0,9 1,2 1,5 1,8 2,1
v [m/s] oddaljenost od desnega brega [m] 2/10 globine 6/10 globine 1,6 cm od dna 0,0
0,2
0,4
0,6 0,8 globina [m] globina vode = 48 cm

118 
 
Na merilnem mestu GL6 smo primerjali seminaravno brzico in tolmun. Na vsakem od 
prerezov smo merili v treh toč kah, enakomerno porazdeljenih po preč nem prerezu. Struga 
je bila na območ ju tolmuna nekoliko širša kot na območ ju brzice, posebno ob nižjih 
vodostajih. Na sliki 8 prikazujemo vertikalne profile hitrosti na sredini struge ob različ nih 
vodostajih. Razlike v hitrosti vode kakor tudi v vodostaju se med brzico in tolmunom 
manjšajo z narašč anjem vodostaja oz. poveč evanjem pretoka. Posebej v tolmunu (slika 8, 
levo), kjer so hitrosti ob nizkem vodostaju majhne, se lepo vidi narašč anje hitrosti ob 
narašč anju vodostaja, in to po celotni vertikali. Na brzici (slika 8, desno) je že hitrost pri 
najnižjem vodostaju nekoliko več ja, od vodostaja 13 cm naprej pa se ne poveč uje več 
bistveno, zato se krivulje hitrosti ob zadnjih treh vodostajih prepletajo. 
 
  
 
Slika 8 - Primerjava vertikalnih profilov hitrosti na sredini struge v odvisnosti od vodostaja 
v tolmunu (levo) in na brzici (desno) (GL6) 
 
 
Primerjali smo še hitrosti pri dnu in hitrosti na 6/10 globine v odvisnosti od vodostaja na 
seminaravni brzici in tolmunu ter dodali še primerjavo z betonskim koritom. Iz slike 9a 
vidimo, da hitrosti ob dnu v tolmunu kažejo lepo eksponentno korelacijo z vodostajem, 
medtem ko meritve na brzici sploh ne kažejo statistič ne soodvisnosti med hitrostjo pri dnu 
in vodostajem. Razlog za to je predvsem neravno dno na območ ju brzice, pri č emer smo 
lahko največ je vrednosti hitrosti ob dnu izgubili na območ jih med izbranimi vertikalami, 
saj je matica toka med posameznimi vodostaji vidno spreminjala položaj. Seveda najlepšo 
eksponentno soodvisnost med hitrostmi pri dnu in vodostajem izkazujejo hitrosti nad 
betonskim koritom, kjer je hidravlič na hrapavost dna najmanjša. Iz slike 9a vidimo tudi, da 
so hitrosti na oddaljenosti 1,6 cm od dna najmanjše v tolmunu. Nekoliko več je, vendar ne 
več kot dvakrat, so vrednosti hitrosti ob dnu na brzici, bistveno več je pa so hitrosti pri dnu 
nad betonskim koritom, ki so kar dva- do trikrat več je od hitrosti na brzici, in tri- do 
štirikrat več je kot v tolmunu. 
  
0
0,2
0,4
0,6 0,8 1
0 0,1 0,2 0,3
delež  globine v [m/s] h = 15 cm h = 16.5 cm h = 20 cm h = 36 cm h = 52 cm 0
0,2
0,4
0,6 0,8 1
0 0,1 0,2 0,3 0,4
delež  globine v [m/s] h = 6 cm h = 8 cm h =12.5 cm h = 28 cm h = 43 cm

119 
 
a) b) 
 
Slika 9 - Hitrost v odvisnosti od vodostaja nad različ nimi vrstami substrata: a) hitrost pri 
dnu; b) hitrost na 6/10 globine 
 
 
Slika 9b prikazuje hitrosti na 6/10 globine v odvisnosti od vodostaja. Tudi v tem 
primeru dobimo najlepšo eksponentno korelacijo na odseku z betonskim koritom, zelo 
velika soodvisnost se kaže tudi na prerezu preko tolmuna, na prerezu preko brzice pa tudi 
hitrosti na 6/10 struge ne kažejo statistič ne soodvisnosti z vodostajem. Opazimo še, da so 
razlike v hitrostih med posameznimi odseki na tej globini nekoliko manjše kot pri dnu, še 
posebej pri nižjih vodostajih, kjer so hitrosti na brzici povsem primerljive s hitrostmi nad 
betonsko strugo. 
 
 
Slika 10 - Primerjava največ jih hitrosti na oddaljenosti 1,6 cm od dna na morfološko 
različ nih preč nih prerezih ob različ nih pretokih 
 
 
Hitrosti na oddaljenosti 1,6 cm od dna in na 6/10 globine na prej analiziranih merilnih 
mestih smo primerjali še na skupnih grafih (slike 11 – 14) in tako ovrednotili vpliv 
različ nih morfoloških oblik ter vpliv vodostaj. Preč na prereza »č ist beton« in »zarašč en 
beton« sestavljata merilno mesto GL2, preč na prereza »seminaraven substrat« in »umeten 
substrat« merilno mesto GL4, preč na prereza »tolmun« in »brzica« pa merilno mesto GL6. 
Najbolj verodostojne so seveda primerjave preč nih prerezov po parih na istem merilnem 
mestu, saj sta ta dva prereza zelo blizu en drugemu, meritve pa so se izvajale neposredno 
ena za drugo, zato lahko privzamemo, da je bil pretok na obeh prerezih enak. 
y = 6,9814e 11,794x R² = 0,9183
R² = 0,0055
y = 0.5162e 7.7141x R² = 0.9881
0
10
20
30
40
50
60
70
0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 vodostaj [cm] največja hitrost na oddaljenosti 1,6 cm od dna [m/s ] tolmun brzica betonsko korito y = 7,5902e 6,968x R² = 0,9029 R² = 0,2322
y = 2,0833e 3,7334x R² = 0,9876 0
10
20
30
40
50
60
70
0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0
vodostaj [cm] največja hitrost na 6/10 globine [m/s] tolmun brzica betonsko korito 0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6 0,7 čist beton zaraščen 
beton seminaraven 
substrat umeten 
substrat tolmun brzica v 1,6 cm 
[m/s] zelo nizek nizek zmeren zmerno visok visok zelo visok

120 
 
Kot je razvidno z grafov na slikah 10 in 11 se tako hitrosti na 6/10 globine kakor hitrosti 
pri dnu z narašč anjem pretoka poveč ujejo, in sicer na vseh preč nih prerezih. Do odstopanj 
pride la na brzici, kjer je bil vodostaj pri manjših pretokih zelo nizek, matica toka pa je 
svoj položaj spreminjala glede na vodostaj. Vpliv pretoka in morfoloških oblik na hitrosti 
vode smo ovrednotili z analizo variance (ANOVA). Zaradi zagotavljanja enakosti varianc 
znotraj posameznih skupin, nismo mogli hkrati primerjati vseh preč nih prerezov pri vseh 
pretokih, zato smo med sabo primerjali le preč ne prereze »č ist beton«, »zarašč en beton« in 
»seminaraven substrat« ter pri hitrostih pri dnu še »umeten substrat«, nato pa naredili še 
analizo znotraj posameznih parov preč nih prerezov na istem merilnem mestu. Tako pri 
analizi hitrosti pri dnu kakor tudi hitrosti na 6/10 globine smo ugotovili, da nanje 
statistič no znač ilno vplivata oba parametra, pretok in morfologija struge. Zanimivo je, da 
pri primerjavi »č istega« in »zarašč enega betona« na hitrosti pri dnu bolj vpliva pretok 
kakor substrat (signifikanten vpliv imata sicer oba), medtem ko na povpreč no hitrost bolj 
vpliva substrat. Na hitrosti pri dnu na mestih »seminaraven substrat« – »umeten substrat« 
glede na rezultate ANOVE niti pretok niti morfologija nimata signifikantnega vpliva, kljub 
temu pa iz grafa (slika 10) vidimo, da se hitrosti ob dnu s pretokom poveč ujejo, prav tako 
pa so ob vseh pretokih več je na »umetnem« kot na »seminaravnem substratu«. Na 
povpreč ne hitrosti vertikale imata približno enak, statistič no znač ilen, vpliv morfologija in 
pretok. Na paru »brzica« – »tolmun« ima signifikanten vpliv na povpreč ne hitrosti 
morfologija, pretok pa ne, medtem ko imata na hitrosti pri dnu signifikanten vpliv oba 
parametra, pri č emer je vpliv pretoka nekoliko več ji kot vpliv morfologije. Tako povpreč ne 
hitrosti kakor hitrosti pri dnu so statistič no znač ilno različ ne med mesti nad betonskim 
substratom v primerjavi z mesti nad seminaravnim substratom, med tem ko med vsemi 
tremi mesti nad betonskim koritom ni signifikantnih razlik. 
 
 
Slika 11 - Primerjava največ jih hitrosti na 6/10 globine na morfološko različ nih preč nih 
prerezih ob različ nih pretokih 
 
 
Primerjane hitrosti so v obeh primerih (povpreč je vertikale in pri dnu) največ je hitrosti 
preč nega prereza, torej v matici toka. Kot je razvidno s slik 10 in 11 sta razporeda hitrosti 
na 6/10 globine in 1,6 cm od dna zelo podobna, le da so hitrosti na 6/10 globine primerno 
več je. To pomeni, da je oddaljenost 1,6 cm od dna že tolikšna, da ni več lokalnega vpliva 
substrata, saj je razpored hitrosti takšen kot v »prostem« vodnem stolpcu. Seveda to ne 
pomeni, da substrat na hitrosti vode ne vpliva. Vpliva namreč na hitrosti v celotnem 
vodnem stolpcu. To pomeni le, da je ta vpliv na oddaljenosti 1,6 cm od dna praktič no enak 
0,0
0,2
0,4
0,6 0,8 1,0
1,2
1,4
čist beton zaraščen 
beton seminaraven 
substrat umeten 
substrat tolmun brzica v 6/10
[m/s] zelo nizek nizek zmeren zmerno visok visok

121 
 
vplivu na povpreč no hitrost vodnega stolpca, medtem ko bi morali za lokalni vpliv 
substrata meriti bližje dnu. 
Izrač unali smo še razmerje med povpreč nimi hitrostmi vodnega stolpca in hitrostmi 
vode pri dnu (slika 12) in ugotovili, da obstajajo statistič no znač ilne razlike med umetnim 
in seminaravnim substratom. Razmerje je na odsekih z betonskim koritom manjše kot na 
odsekih s seminaravno strugo, kar pomeni, da so bile hitrosti pri dnu v primerjavi s 
povpreč nimi hitrostmi več je kot na odsekih s seminaravnim substratom. Opazna je tudi 
razlika med hidravlič no gladko in hidravlič no hrapavo podlago. Pri nizkem vodostaju 
razlike med posameznimi substrati niso bile velike, razmerje pa se je gibalo med 1,3 in 1,8. 
Pri visokih vodostajih pa je na mestih s hidravlič no gladko podlago (betonsko dno, tolmun) 
razmerje ostalo približno enako, kar pomeni, da so se enako kot povpreč ne hitrosti 
poveč ale tudi hitrosti pri dnu, medtem ko se je na mestih s hidravlič no hrapavo podlago 
(seminaraven substrat, umeten substrat) to razmerje poveč alo, kar pomeni, da so se hitrosti 
pri dnu poveč ale manj kot povpreč ne hitrosti v vodnem stolpcu. 
 
 
Slika 12 - Razmerje med hitrostmi na 6/10 globine in hitrostmi na oddaljenosti 1,6 cm od 
dna na morfološko različ nih preč nih prerezih ob različ nih pretokih 
 
 
Intenziteta turbulence se odraža kot magnituda fluktuacij posameznih komponent 
hitrosti (v vzdolžni, preč ni in navpič ni smeri) okrog njihovih povpreč nih vrednosti (Wilcox 
in Wohl, 2007). Za nize hitrosti na 6/10 globine, katerih povpreč ja so prikazana na sliki 12, 
smo izrač unali gostoto turbulentne kinetič ne energije (TKE) po naslednji enač bi (Clifford 
in French, 1993): 
 
 TKE = 
2
1
ρ (σ 2
x
 + σ 
2
y
 + σ 
2
z
), 
kjer je: 
TKE…gostota turbulentne kinetič ne energije [N/m
2
], 
ρ …gostota vode [kg/m
3
] (privzeta vrednost 1000 kg/m
3
), 
σ 2
x
… standardna deviacija hitrosti v vzdolžni smeri, 
σ 
2
y
… standardna deviacija hitrosti v preč ni smeri in 
σ 
2
z
… standardna deviacija hitrosti v navpič ni smeri. 
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
čist beton zaraščen 
beton seminaraven 
substrat umeten 
substrat tolmun brzica v 6/10
/v 1,6 cm zelo nizek nizek zmeren zmerno visok visok zelo visok

122 
 
Rezultati so prikazani na sliki 13, kjer so vrednosti TKE prikazane na logaritemski osi. 
Pri vodostajih, nižjih od približno 10 cm, ki so se pojavljali ob nizkem in zelo nizkem 
pretoku na betonskem koritu in na brzici, vrednosti TKE nismo mogli izrač unati, saj zaradi 
premajhne globine vode nismo mogli izmeriti navpič ne komponente hitrosti. Tako že 
zaradi izostanka najnižjih pretokov na dveh preč nih prerezih ter tudi zaradi neenakosti med 
variancami posameznih nizov z ANOVO ni bilo mogoč e primerjati vseh preč nih prerezov 
naenkrat, zato smo primerjali le posamezne pare ter vsa mesta na seminaravnem substratu 
v primerjavi z vsemi mesti na betonskem substratu. Med brzico in tolmunom ni bilo 
statistič no znač ilnih razlik, kakor tudi ne med č istim in zarašč enim betonskim koritom, 
signifikantne pa so bile razlike v morfologiji med tolmunom in zarašč enim betonskim 
koritom. Med vsemi mesti na seminaravnem substratu in vsemi mesti na betonskem 
substratu prav tako ni bilo statistič no znač ilnih razlik. Razen na brzici, kjer so se pojavljale 
anomalije že pri primerjavi hitrosti na 6/10 globine in pri dnu, turbulentna kinetič na 
energija s pretokom narašč a. Daleč največ ja vrednost je bila na prerezu z umetnim 
substratom merilnega mesta GL4 pri visokem pretoku, ko je bil tok tudi na videz zelo 
turbulenten, vodna gladina pa je bila zelo vzvalovana. Na zač etku betonskega korita je 
namreč prag iz več jih kamnov, ki ob višjih vodostajih povzroč a intenzivno vrtinč enje. Na 
prerezu »seminaraven substrat«, ki ima prav tako znač ilnosti tolmuna, in prerezu »tolmun« 
sta bili izrač unani drugi največ ji vrednosti TKE pri velikem pretoku. Najnižje vrednosti 
TKE pri velikih pretokih so bile na brzici. Tudi razlike med vrednostmi TKE pri različ nih 
pretokih so bile največ je na prerezih »seminaraven substrat«, »umeten substrat« in 
»tolmun«, medtem ko so se na »č istem« in »zarašč enem betonskem prerezu« ter na 
»brzici« vrednosti zelo malo spreminjale glede na pretok. 
 
 
 
Slika 13 - Primerjava turbulentne kinetič ne energije na morfološko različ nih preč nih 
prerezih ob različ nih pretokih 
 
  
0,01
0,1
1
10
100
1000
čist beton zaraščen 
beton seminaraven 
substrat umeten 
substrat tolmun brzica TKE [N/m 2
] zelo nizek nizek zmeren zmerno visok visok

123 
 
Vpliv hitrosti na združbi perifitona in makroinvertebratov 
 
Na približno istih merilnih mestih so se v letih 2005 in 2006 izvajale raziskave 
makroinvertebratske (Kereži, 2007) in perifitonske združbe (Štendler, 2007), hkrati pa so 
bili merjeni tudi hidrološki, fizikalni in kemijski parametri (Koprivšek, 2006). 
Vrednost Shannon – Wienerjevega diverzitetnega indeksa, izrač unanega na podlagi 
diatomejske združbe (Štendler, 2007) je bila ob največ jem pretoku v primerjavi z ostalimi 
vzorč nimi mesti bistveno nižja na obeh vzorč nih mestih z betonsko strugo. Ti dve mesti sta 
se v tem č asu bistveno razlikovali od drugih mest po hitrosti vodnega toka, medtem ko vsi 
ostali merjeni parametri niso bistveno odstopali od ostalih vzorč nih mest. Iz tega torej 
lahko sklepamo, da ima hitrost vodnega toka zelo velik vpliv na diverziteto diatomejske 
združbe. Povpreč ne hitrosti vodnega stolpca so na teh dveh mestih v č asu vzorč enja 
dosegale vrednosti 0,9 m/s. V č asu ostalih merjenj, ko je bil vodostaj nižji, so se hitrosti na 
mestih z betonskim prerezom manj razlikovale od ostalih vzorč nih mest – dosegale so 
vrednosti okrog 0,4 m/s, kar je verjetno glavni razlog, da takrat ni bilo bistvenih razlik v 
Shannon-Wienerjevem indeksu med umetnim in semi-naravnim substratom. 
Na predelu Glinšč ice, obloženem z betonskimi plošč ami, je bila kljub skoraj popolnoma 
homogenemu substratu vrstna diverziteta presenetljivo pestra. Prevladoval je mah vrste 
Fontinalis antipyretica, ki zaradi mrežaste razrasti filtrira različ ne celice in delce in s tem 
omogoč ajo visoko stopnjo usedanja in pritrjanja, kar poveč a tudi diverziteto mikroalg 
(Štendler, 2007). Štendler (2007) je še ugotovila, da na sezonsko dinamiko alg na potoku 
Glinšč ica vplivajo predvsem hidrološke spremembe (hitrost vodnega toka), ob nizkem 
vodostaju pa tudi temperatura vode, hranilne snovi in svetloba. Skupinski in vrstni sestav 
se med različ no spremenjenimi odseki ni bistveno spreminjal, razlike so bile le v 
pogostosti posameznih vrst. Tudi sezonska dinamika perifitona se ni bistveno razlikovala 
med seminaravnim in togo reguliranim odsekom struge. 
V nasprotju z združbo perifitona na združbo makroinvertebratov bolj vplivajo vzorč na 
mesta kot letni č asi. Zanimivo je, da se vrstna diverziteta ni bistveno zmanjšala pri 
meritvah ob največ jem pretoku na mestih z betonskim koritom, kjer so hitrosti dosegale 
kar 0,9 m/s. Znatno se je zmanjšalo le število osebkov na drugem betonskem prerezu (pri 
viški cerkvi), medtem ko je bilo število osebkov na vzorč nem mestu pri Biološkem 
središč u še več je od gorvodnih mest na semi-naravnem substratu. Shannon-Wienerjev 
diverzitetni indeks na splošno sicer upade na mestih z betonskim koritom, vendar ob 
poveč ani hitrosti ob največ jem pretoku nič bolj kot pri ostalih meritvah. Največ ja 
diverziteta makroinvertebratske združbe pa je bila na vzorč nem mestu nad Brdnikovo 
cesto, kjer so bile zaradi heterogenega substrata tudi hitrosti zelo heterogene. Ta odsek je 
sicer umetno spremenjen, vendar je urejen z nizkimi pragovi, ki ustvarjajo odseke s hitrim 
in poč asnim tokom. Število taksonov je namreč več je v heterogenem okolju s pestrimi 
habitati, kjer več vrst najde primerno ekološko nišo (Beisel in sod., 2000). Poleg tega je 
bilo na tem vzorč nem mestu tudi največ makrofitov, kar tudi vpliva na poveč ano 
diverziteto, kot so ugotovili Biffagni in sod. (2000) ter Gregg in Rose (1985), saj makrofiti 
predstavljajo zatoč išč a pred hidravlič nim stresom ter hkrati povzroč ajo veliko heterogenost 
fizič nega habitata in tudi veliko površino za pritrjanje alg in vodne favne. 
Sicer je bilo največ variabilnosti makroinvertebratske združbe pojasnjene s 
spremenljivko temperaturni razpon vode (17,3 %), vendar je tudi maksimalna hitrost vode 
pojasnila več kot 13% variabilnosti (Kereži, 2007). Medtem ko diverziteta na betonskih 
odsekih upade, pa ne upade število osebkov – največ ja vrednost je bila presenetljivo 
izmerjena prav na vzorč nem mestu z betonskim substratom, ob Biološkem središč u. 
 
  

124 
 
Težave pri meritvah 
 
Instrument FlowTracker ni preveč primeren za merjenje blizu dna struge, brežin ali 
objektov v vodi. Toč ka vzorč enja se namreč nahaja 10 cm od oddajnika, zato bližje kot 10 
cm od desnega brega ob pravilni usmeritvi senzorja ne moremo meriti. Omejitve pri 
merjenju v vzdolžni smeri predstavlja oddaljenost sprejemnikov od oddajnika, zaradi č esar 
lahko merimo najbližje 5 cm pred ali za objektom v vodi. Meritve v globino so omejene z 
nosilno palico, in sicer je z njo možno meriti 1,6 cm od dna. Č e sondo snamemo z merilne 
palice, se ta oddaljenost zmanjša na 0,5 cm od dna. Vendar pa moramo upoštevati, da je pri 
meritvah blizu dna ali objektov v vodi velika verjetnost odboja od teh objektov namesto od 
delcev v vodi (Wilcox in Wohl, 2007). Ta verjetnost je toliko več ja pri hidravlič no hrapavi 
posteljici dna z nehomogenim substratom, medtem ko dobimo pri meritvah nad betonom in 
v tolmunu, kjer je substrat predstavljal enakomeren droben pesek, dokaj zanesljive meritve 
tudi na oddaljenosti 0,5 cm od dna. Drug problem, ki se pojavlja pri meritvah na 
mikrolokacijah, je, da se vzorč evalni volumen nekoliko spreminja od instrumenta do 
instrumenta, poleg tega se oddaljenost od dna precej spremeni, č e sonde ne držimo povsem 
navpič no. 
Pri merjenju smo se sooč ali še z eno težavo, in sicer z dolgim č asom trajanja meritev na 
enem preč nem prerezu, kar je bilo posebej problematič no ob več jih pretokih, ko se je 
pretok in z njim tudi hitrost vodnega toka od zač etka do konca merjenja že obč utno 
spremenila. Na razpolago smo žal imeli le en instrument, zato nismo mogli meriti na vseh 
merilnih toč kah po preč nem prerezu hkrati, pač pa zapovrstjo, medtem pa so se razmere 
lahko že nekoliko spremenile. Meritev na enem preč nem prerezu je trajala povpreč no 
skoraj eno uro, saj smo morali posebno pri meritvah blizu dna intervale merjenja 
ponavljati, kadar je instrument javljal slabe robne pogoje in majhno vrednost razmerja 
signal – šum. Pri največ jih pretokih smo zato interval skrajšali na 40 sekund in tako 
zmanjšali razlike v pretoku med zač etkom in koncem merjenja na enem preč nem prerezu. 
 
 
Zaključ ki 
 
V sklopu raziskave smo merili hitrosti vodnega toka na odsekih z različ nimi substrati in 
različ no morfologijo struge, pri č emer smo ugotovili, da ima tako sama morfologija struge 
(razširitve, zožitve) kot tudi neživ in živ substrat bistven vpliv na povpreč no hitrost 
vodnega stolpca in na hitrosti pri dnu. Bistvene razlike v hitrosti vode smo opazili med 
odseki s popolnoma togo ureditvijo (betonsko korito) in odseki s seminaravnim 
substratom. Tako povpreč ne hitrosti kot hitrosti pri dnu so bile bistveno več je na prvih 
odsekih, s poveč evanjem pretoka pa so se razlike še poveč evale, saj so se hitrosti na 
odsekih z betonskim tlakovanjem ob višjih vodostajih poveč ale bolj kot na odsekih s 
seminaravnim substratom. Hitrosti pri dnu so bile tako na odseku z betonskim koritom 2 
do 3-krat več je kot na seminaravni brzici in 3 do 4-krat več je kot v seminaravnem tolmunu. 
Izrač unali smo še razmerje med povpreč nimi hitrostmi vodnega stolpca in hitrostmi pri dnu 
(1,6 cm od dna), kjer smo prav tako opazili statistič no znač ilne razlike med odseki z 
betonskim koritom in odseki s seminaravno strugo. Vrednosti so bile na prvih odsekih 
manjše, kar pomeni, da so bile hitrosti pri dnu v primerjavi s povpreč nimi hitrostmi več je 
kot na odsekih s seminaravnim substratom. Opazne razlike so bile tudi med odseki na 
hidravlič no gladki in odseki na hidravlič no hrapavi podlagi. Razmerje na odsekih s 
hidravlič no gladko podlago namreč ostaja približno enako, tudi ko se pretok poveč uje, 
medtem ko se na odsekih s hidravlič no hrapavo podlago to razmerje bistveno poveč a, ko se 
poveč a pretok. To pomeni, da tudi ob poveč anju povpreč nih hitrosti zaradi objektov v vodi 

125 
 
hitrosti pri dnu ostajajo relativno majhne in primerne za življenje vodnih organizmov. Tak 
primer je tudi na preč nem prerezu »umeten substrat« na merilnem mestu GL4, tik 
dolvodno od zač etka betonskega tlakovanja, kjer je na betonskem koritu veliko kamenja. V 
višini kamenja ostajajo hitrosti majhne, kljub zelo velikim hitrostim v prostem vodnem 
stolpcu.  
Podobne rezultate smo dobili tudi pri izrač unu gostote turbulentne kinetič ne energije: na 
hidravlič no bolj hrapavi podlagi, z več jimi kamni v strugi, so bile vrednosti TKE bistveno 
več je kot na hidravlič no gladki podlagi. Daleč največ ja vrednost je bila izmerjena na 
preč nem prerezu »umeten substrat« tik dolvodno od zač etka betonskega korita, na zožitvi 
struge, dolvodno od kamnitega praga in gorvodno od več jih kamnov v strugi. Na tem in 
ostalih mestih z več jimi kamni v strugi so se vrednosti izrazito poveč ale ob poveč anem 
pretoku, medtem ko na hidravlič no gladki podlagi to poveč anje ni bilo tako oč itno. 
Na dveh merilnih mestih smo ocenjevali vpliv živega substrata na hitrosti in strukturo 
vodnega toka; na merilnem mestu GL2 smo preuč evali vpliv obrasti, ki so jo predstavljali 
predvsem mahovi, na merilnem mestu GL5 pa vpliv makrofitov (rmanec). Na betonskem 
koritu, obrašč enim z mahovi, so se hitrosti zmanjšale za približno 20% ob največ ji 
zarašč enosti in 12% pri najmanjši zarašč enosti glede na hitrosti na nezarašč enem 
betonskem koritu. Mahovi so ob največ ji gostoti zarašč enosti segali 5 cm v višino, ob 
več jih pretokih pa do 2 cm. Več ji vpliv na vodni tok imajo makrofiti, ki segajo višje v 
vodni stolpec, obič ajno do vodne gladine. Rmanec na merilnem mestu GL5 je segal do 
vodne gladine in prekrival skoraj celotno širino struge, hitrosti pa so se med njim 
zmanjšale za približno 5× glede na hitrosti vodnega toka okrog njega. 
Ugotavljali smo tudi vpliv hitrosti vodnega toka na biocenozo. Do bistvenega 
zmanjšanja gostote in velikosti mahov na vzorč nem mestu GL2 je prišlo pri hitrosti 0,9 
m/s. Kdaj in pri kateri pretoč ni hitrosti natanč no je prišlo do odtrganja mahov, žal ne vemo. 
Visokovodni val, ki je sledil daljšemu sušnemu obdobju, med katerim so se mahovi bujno 
razrasli, je namreč dosegel največ jo povpreč no hitrost okrog 0,9 m/s, do odtrganja pa je 
lahko prišlo že pri manjših hitrostih ob narašč anju visokovodnega vala. Pri enaki povpreč ni 
hitrosti se je bistveno zmanjšala tudi biodiverziteta kremenastih alg (Štendler, 2007), pri 
č emer pa so bile takrat hitrosti izmerjene ob upadu visokovodnega vala in je do odtrganja 
lahko prišlo tudi pri več jih hitrostih. Diverziteta makroinvertebratske združbe se zanimivo 
ob enako veliki hitrosti vodnega toka ni zmanjšala glede na vzorč enja pri nižjih hitrostih na 
istih vzorč nih mestih. Zmanjšala se je le številč nost osebkov, in še to le na dolvodnem 
izmed dveh vzorč nih mest na betonskem koritu (Kereži, 2007). Ne glede na č as merjenja in 
hitrosti vodnega toka, pa se je vrstna diverziteta zmanjšala na obeh mestih z betonskim 
koritom glede na gorvodna mesta s seminaravnim substratom, kar daje slutiti, da na 
združbi makroinvertebratov bolj kot sama hitrost vodnega toka vpliva substrat, ki je na 
betonskem odseku bistveno preveč homogen, da bi nudil ugodne življenjske pogoje za 
vodne nevretenč arje. 
Meritve smo izvajali z Dopplerjevim merilnikom hitrosti vodnega toka FlowTracker, ki 
za merjenje ob dnu, ob vodni gladini in v bližini podvodnih objektov ni preveč primeren. 
Dnu se lahko približamo na najmanj 1,6 cm, pri zelo nizkem vodostaju pa brez stojala na 5 
mm, vendar so te meritve že precej nezanesljive in možne le na hidravlič no gladki podlagi. 
Ugotovili smo, da so meritve pri dnu (1,6 cm ali 5 mm od dna) statistič no povezane s 
povpreč nimi hitrostmi vodnega stolpca, torej se hitrosti v obeh toč kah spreminjajo enako 
glede na merilno mesto in vodostaj. To pomeni, da je oddaljenost od dna, pri kateri smo 
merili, že prevelika, da bi zaznali lokalni vpliv substrata. Hart s sod. (1996) namreč 
ugotavlja, da ni statistič no signifikantnih povezav med hitrostmi 2 mm od dna in 1 cm od 
dna. Za natanč nejši vpogled v dogajanje tik ob dnu bi morali uporabiti drugač no merilno 
opremo, na primer toplotni anemometer ali merilnik hitrosti, ki deluje na principu 

126 
 
magnetne indukcije. Najbolje bi bilo imeti več takšnih merilnikov na enem stojalu, da bi 
lahko merili na različ nih oddaljenostih od dna hkrati in bi bili nizi hitrosti, izmerjeni na eni 
vertikali, primerljivi med sabo. 
 
 
Literatura 
 
Beisel, J. N., Usseglio-Polatera, P., Moreteau, J. C. 2000. The spatial heterogeneity of a river 
bottom: a key factor determining macroinvertebrate communities. Hydrobiologia 422/423: 163-
171. 
Biffagni, A., Crisa, G. A., Harper, D. M., Kemp, J. L. 2000. Using macroinvertebrate species 
assemblages to identify river channel habitat units: an application of the functional habitats 
concept to a large, unpolluted Italian river (River Ticino, northern Italy). Hydrobiologia 435: 
213-225. 
Buffin-BØlanger, T., Roy, A. G. 2005. 1 min in a life of a river: selecting the optimal record length 
for the measurement of turbulence in fluvial boundary layers. Geomorphology 68: 77-94. 
Clifford, N. J., French, J. R. 1993. Monitoring and modelling turbulent flow: historical and 
contemporary perspectives. V: Clifford, N. J., French, J. R. in Hardisty, J. (ur.). Turbulence: 
Perspectives on Flow and Sediment Transport. Wiley, Chichester idr.: 1-34. 
De Doncker, L., Troch, P., Verhoeven, R. 2008. Accuracy of discharge measurements in a 
vegetated river. Flow measurement and instrumentation 19: 29-40. 
Gregg, W. W., Rose, F. L. 1985. Influences of aquatic macrophytes and invertebrate community 
structure, field structure and microdistribution in streams. Hydrobiologia 128: 45-56. 
Hart, D. D., Clark, B. D., Jasentuliyana, A. 1996. Fine-scale field measurement of benthic flow 
environments inhabited by stream invertebrates. Limnol. Oceanogr. 41: 297- 308. 
Kereži, V. 2007. Makroinvertebratska združba potoka Glinšč ica. Diplomsko delo. Univerza v 
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo: 84 str. 
Koprivšek, M. 2011. Vpliv različ nih vrst substrata na strukturo hitrosti vodnega toka in nnjen vpliv 
na biocenozo na primeru potoka Glinšč ica. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za 
gradbeništvo in geodezijo, Univerzitetni podiplomski študij varstvo okolja: 108 str. 
Koprivšek, M. 2006. Ekohidrološke raziskave na potoku Glinšč ica. Diplomska naloga. Ljubljana, 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za gradbeništvo, 
Vodarstvo in komunalno inženirstvo: 100 str. 
Rusjan, S. 2003a. Sonaravno urejanje vodotokov – primer ureditve odseka Glinšč ice na območ ju 
Vič a. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in 
geodezijo, Oddelek za gradbeništvo, Vodarstvo in komunalno inženirstvo: 89 str. 
Štendler, E. 2007. Perifitonska združba v potoku Glinšč ica. Diplomska naloga. Univerza v 
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo: 102 str. 
Wilcox, A. C., Wohl, E. E. 2007. Field measurements of three-dimensional hydraulics in a step-
pool channel. Geomorphology 83: 215-231. 
Atlas okolja: http://gis.arso.gov.si/gis/profile.aspx?id=UPR_VODAMI_AXL@Arso (23.3.2010)