SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
Vprašanja družine
V sredo, 15.5.1991, smo krščanski demokrati iz grosupelj-ske občine organizirali okroglo mizo na temo »Družina v današnjetn času«. Povabili smo dva gosta, ki sta nam predsiavila:
1.  Odnose v družini - g. Marija Mavčec-Suša (članica posvetovalnice Betanija, laična teologinja)
2. Vzgojo otroka za lažje življenje v družbi - g. Ivo Bizjak (predsednik zbora občine v republiški skupštini, član repu-bliške ustavne komisije)
Odnosi v družini
Mladi zakonci vse bolj priznavajo načelo enakovrednosti obeh, pojavlja pa se vprašanje nadvlade nad otroci (kdo jih bo vzgajal, čigava beseda bo obveljala). Pogosto to postane pred-met spora med zakoncema. Vse premalokrat se zavedata, da so manjši in večji prepiri del zakona, katerega sta zakonca sprejela in katere morata reševati sama s seboj. Zato je potrebno veliko medsebojnega zaupanja, spošlovanja in kot je dejala mati Terezija: »Odpuščarye. odpuščanje in edinole odpuščanje, je edina pot k rasti ljubezni.« Odpuščati je sicer težko, toda to je edina pot, edina možnost za ohranitev in nadaljnjo graditev zakona.
V današnjih družinah izstopa vprašanje nesmisla življenja. Predvsem mladi ne vidijo nobenega razloga več. zaradi kate-rega bi se splačalo živeti. Zaradi tega se vdajajo alkoholu, raznim kriminalnim dejanjem, v zadnjem času pa tudi vse več mamilom. Zasvojenost z njimi postaja v mestih vse bolj pogo-sto. Z padanjem standarda. z vprašanjem preživetja, se vse bolj oblikuje IMETI in ne BITI, kar je v osnovi človekova najgloblja stvar. Koliko se nagibamo k enemu ali drugemu, je odvisno od nas samih, kakor tudi od vpliva družbe. v kateri živimo.
Otroka je treba vzgajati za življenje v družbi. Kajti človek je družbeno bitje, čeprav mora biti osnova vsake družbe človek kot oseba. Zato je potrebno z vzgojo začeti že pri otroku. Oblikovati je potrebno osebnost, ki bo živela skupaj z dru-gimi, ki pa se bo istočasno upala biti človek. Zažcleno je, da se otroke kmalu začne uvajati v male dolžnosti. Tako otrok pridobi čut odgovornosti. Istočasno moramo otroku vlivati samozavest, kajti bati se je skrajnosti. da iz otroka s samimi dolžnostmi, brez samozavesti, ne izoblikujemo osebo, ki bi služila le interesom drugih. Moramo se zavedati pretekJe soci-alizacije. kjer je bil človek le element delavskega razreda. In če hočetno stvari spremeniti na bolje, moramo nenehno vla-gati napore za spremembo zakonov, ustanov in splošnega odnosa do družine (vsekakor je zelo škodljiv skrajno liberali-stičen odnos do zakonske zveze, starševstva in družine - kar je brez dvoma izraz globoke moralne krize v družbi). Vedno moramo za vsakimi spremembami stati ljudje. Samo od sebe se ne spremeni ničesar. Da pa se vsakdo potrudi po svojih najboljžih močeh, vsakdo na svojem mestu, smo dolžni tudi do svojih potomcev.
Pogovaijali smo se tudi o ustavnih spremembah in vpraša-njih, tekoči politiki, strankinih pogledih na aktualna vpraša-nja in o drugem. Vsega ni bilo mogoče doreči. kajti čas je prehitro minil.                                                 JOŽE ROJEC