Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela straH Din 2000.—, pol strani Din 1003.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, 1Jio strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20,
Kmet v krizi.
Naša država je poljedelska in zato je ko vse poljedelske države navezana na izvoz kmetijskih pridelkov, ako hoče svoje narodno gospodarstvo spraviti v ravnotežje. Ako bi vladale v Evropi normalne razmere, bi vse poljedelske države odvišek svoje kmetijske proizvodnje lahko prodale, ker evropski pridelki ne zadostujejo, da bi mogli kriti vse potrebe prebivalstva. V naši državi je pridelek pšenice, ječmena, ovsa, koruze, vina, živine, govejega mesa večji kot lastna potreba. Ako bi Evropa bila dejansko gospodarska ce-' j i na, ki bi v njej posamezne države' izmenjevale med seboj višek proizvod-! nje (poljedelske bi izvažale agrarne] pridelke ter uvažale industrijske izdelke, industrijske pa narobe), bi se v Evropi našel trg za naše kmetijske pridelke. Toda v Evropi je po posameznih državah po vojni zavladala avtar--kična politika (avtarkija = samooskrba, samozadovoljnost, osamosvojitev). Države so skušale ter skušajo z zaščitno carino, s kontingenti (z določitvijo, koliko se sme uvoziti) in z raznimi deviznimi predpisi otežkočiti uvoz tujih kmetijskih pridelkov, da ohranijo lastno kmetijstvo, zagotovijo poljedelskim pridelkom povoljne cene ter dvignejo pridelke na tako visimo, da krijejo lastno potrebo.
V luči številk.
S to politiko je začela Italija. Sledila je Nemčija, Švedska, Čehoslovaška 3n skoro vse evropske države. Italija ■je s takozvano »žitno vojino« po dobro premišljenem večletnem načrtu pridelek pšenice tako zvišala, da je postala
skoro neodvisna od inozemstva. Dočim je prejšnja leta uvažala okoli 22 milijonov kvintalov pšenice, je 1. 1933 uvozila samo še nekaj nad 2% milijona. Nato je Italija prešla na zaščito domače živinoreje. Uspela je v toliko,- da je iz 1. 1932 krila 85% svoje potrebe živine in mesa iz lastne produkcije. Ko se je trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo revidirala 1. 1932 in 1934, je Italija dosegla takšno povišanje uvoznih carin na živino, da se izvoz živine ne izplača, razen morda za najslabše vrste, ki itak nimajo cene. V takoimeno-vani »trikotni pogodbi« med Italijo, Avstrijo in Madžarsko je Italija obema državama priznala velike ugodnosti. Madžarska izvaža pšenico skoro neomejeno v Avstrijo, v Italijo pa izvaža veliko več živine nego mi. Avstrija izvaža v Italijo v povečanih količinah zlasti les; izvoz avstrijskega lesa v Italijo je že k 1933 znašal po vrednosti nad 33 milijonov šilingov.
Pomen lesa je jako velik za naše gospodarstvo zlasti v Slovenija. Zato pa propadanje izvoza lesa hudo zadeva osobito naše kraje. Pred svetovno vojno je bilo iz Slovenije izvoženega na leto nad 700.000 (kubičnih metrov stavbenega in rezanega les^t v vrednosti okoli 32 milijonov zlatih kron (nad pol milijarde dinarjev), 1. 1932 pa samo okoli 380.000 kubičnih metrov v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Ivo pa je koncem aprila 1934 stopila v veljavo nova italijanska carinska tarifa, ki je carino na naš les jako. povišala, naš izvoz še bolj rapidno pada. Z njim padajo cene lesu. Cene lesa na panju dosegajo komaj 1.50—3 zl. din., pred voj-
no pa so znašale 8—11 dinarjev v, zlatu.
Posledica za našo ožjo domovino.
O trgovini z lesom srno ravnokar, govorili! Na njej je zainteresirana vsa Slovenija. Druga velevažna gospodarska panoga za našo ožjo domovino je živinoreja. Pred svetovno vojno je bilo iz naše domovine izvoženih proti severu iin proti jugu na leto okoli 32.000 glav goveje živine. Cena je takrat bila v skladu s pridelovalnimi stroški; za vole se je plačevala za 1 kg 1 zlata krona, to je sedaj skoro 18 dinarjev. Danes pa je cena volom v Sloveniji 3^—4^ dinarjev za 1 kg, redko višja. Leta 1933 pa je bilo iz cele Jugoslavije izvoženih 109.000 glav govedi, iz Slovenije kakšnih 1000 glav. Izvoz iz Slovenije je torej padel po denarni vrednosti pri živini za 98%, torej na 2% predvojnega izvoza; pri lesu za 86%, torej na 14% predvojnega iizvoza. Ker nazaduje izvoz živine v celi državi, je začela slabejša živina iz južnih krajev, ker se ne more prodati v tuje države, pritiskati na ceno boljše živine pri nas. Kar se dostaja vina, je pred vojno sama Spodnja Štajerska izvažala letno okoli 85.000 hI; sedaj pa se v Slovenijo uvaža ranejše vino ne samo iz Dalmacije, marveč tudi iz Banata. Tudi glede na druge pridelke čuti mali slovenski kmet, ki prideluje veliko dražje in težje ko slavonski, bahaški in mačvanski kmet, pritisk iz teh krajev na ce:.e svojih kmetijskih pridelkov. Cene padajo, •■^•¿s**-»« drugi stroški rastejo, kmet se gospodarsko pogreza vedno globlje. Ker predstavlja kmet 65% prebivalstva v Sloveniji, vleče njegovo pogrezanje za seboj v prepad tudi
K preosnovi avstrijske vlade. Od leve proti desni: kancelar dr. Dolliuss; podkancelar knez Starhemberg; major Fey, generanli komisar za pobijanje državi nevarnih nakan; državni tajnik za zunanje zadeve Tauschitz, doslej poslanik
v Berlinu.
trgovca, obrtnika, industrijo in delavstvo.
Potrebni ukrepi.
Zaustaviti to propadanje je dolžnost pristojnih činiteliev. V poštev pridejo predvsem mere mednarodne politike. Kmet si povsod ždi živahnega trgovanja s svojimi pridelki. Trgovinske pogodbe z raznimi državami naj bi to željo uresničile. Od izvoza iz naše države gre v Italijo ?5.0%, Avstrijo 15.6%, Nemčijo 8.5%, Ogrsko 7.0%, Čehoslovaško 5.3%, Francosko 3.8%. Naša država je v političnem zavezništvu in prijateljstvu s Čehoslovaško in Francijo, na gospodarskem polju pa se to zavezništvo ne pozna. V Italijo izvažamo trikrat toliko kot v Francijo in Čehoslovaško skupaj, v Avstrijo pa še enkrat toliko. Da, celo v Madžarsko izvažamo skoro toliko ko v Francijo in Čehoslovaško. Naša država pa ima v izobilju stvari, ki jih Francija in Če-hoslovaška potrebujeta ter uvažata.
V NAŠI DRŽAVI.
Novi prometni minister. Prometni minister general Milosavljevič je odstopil. Za njegovega naslednika je imenovan inžener Kuzmanovič, rodom iz dunavske banovine. Tehnične nauke je končal v Monakovem, bil je že pomočnik prometnega ministra leta 1927 in je ostal v tem položaju 2 leti. Leta 1929 je bil izvoljen za tehničnega ravnatelja občine mesta Beograd. Novi minister je toraj strokovnjak.
Zadnja seja našega senata. Dne 13. jjulija se je vršila v Beogradu pred poletnimi počitnicami zadnja seja senata. Ob tej priliki je bil sprejet zakon o mestnih občinah z 58 proti 4 glasovom. Po glasovanju je bila seja zaključena in senat je sedaj na počitnicah.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Preosnova avstrijske vlade. Kancler dr. Dollfuss je preosnoval 11. julija svojo vlado, ki zgleda po preosnovi takole: Zvezni kancelar, zunanje ministrstvo, ministrstvo za varnost, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrstvo za narodno obrambo: dr. Engelbert Dollfuss; podkancelar: grof Ernst Rüdiger Starhemberg; minister brez listnice z opredeljenjem generalnega komisarja za zatiranje državi nevarnih pokretov: major Emil Fey; prosvetno ministrstvo: dr. Kurt Schu-jschnigg; ministrstvo za socialno politiko: baron Odon Neustädter-Stürmer; Pinančno ministrstvo: dr. Karel Bu-tesch; ministrstvo za trgovino in promet: Fridrich Stockinger; ministrstvo ka pravosodje: baron Egon Berger-Waldenegg; dosedaj namestnik deželnega glavarja na Štajerskem. Iz vlade Je izpadel dosedanji kmetijski minister Ur. Schmitz, minister za narodno bbrambo general Schönburg-Harten-Uein, minister za gozdarstvo in dva jlržavna podtajnika. Z imenovanjem no-eih ministrov je ojačen v preosnovani
Obe državi uvažata na tisoče vagonov žita in živine, Francija v svoje kolonije na tisoče vagonov lesa, Čehoslovaška vino posebno iz Italije... Naravna je torej želja, naj bi naši zavezniki in prijatelji svoje potrebščine kupovali pri nas. Tako bi se politično prijateljstvo poglobilo in utrdilo z gospodarsko podlago. Tudi z ukrepi notranje politike bi se moralo omogočiti povišanje in uravnavanje cen kmetijskih pridelkov. Omogočenje in ustalitev višjih cen je tudi predpogoj za vsako vladno akcijo, ki teži za ureditvijo vprašanja kmet-skih dolgov. Ko je bil izdan zakon o zaščiti kmeta, ni bil omenjeni predpogoj podan, žfito k« 4*tef>bix ib&i n/t.. « ; a fitia.»	i-a W i k-.^TJ-
\Tfc2	id fVČfsjfcc^fli vv^jtiv-
nj*. Ako se vprašanje povišanja cen kmetijskim pridelkom ne reši še to leto, se bo zadolženje kmetov povečalo in kmeta bo še težje in z večjimi žrtvami rešiti.
vladi položaj Heimwehra. Nova vlada je sklenila razne poostritve zakonskih predpisov in je določila smrtno kazen za onega, pri katerem bi našla varnostna oblast razne eksplozivne snovi.
Po junijskih dogodkih v Nemčiji. Kakor smo že poročali, je Hitlerjevo divjanje napram lastnim upornim pristašem, ki je izbruhnilo 30. junija, ponehalo. Hitlerjeva vlada še do danes ni sporočila svetu kedo, zakaj in koliko osebnosti je bilo v Nemčiji od 30. junija do danes ustreljenih. Glede številnih ustrelitev skuša nemška vlada vse prikriti, a marsikaj tiščijo v javnost nemški begunci, ki so si oteli golo življenje s pravočasnim pobegom na francoska tla. Iz begunskih krogov zvemo, d:, v Hitlerjevi stranki obstoja posebno vrhovno sodišče, kojega naloga je: paziti na početje vodilnih članov stranke. Predsednik tega sodišča je Walter-Buch, ki ima pravico izrekati smrtne kazni in mora skrbeti za njihovo izvršitev. Prideljena mu je četa 100 najzanesljivejših članov in so krstili te ljudi za »2rno četo«. Walter-Buch ima glede izrekanja smrtnih ibsodb neomejen delokrog in mu pravijo »črni krvnik«. Od 30. junija naprej je izrekel Buch vse številne smrtne obsodbe in je tudi skrbel zato, da so bile izvršene. — Javna tajnost v Nemčiji je, da so trije ministri Hitlerjeve lade, ki niso člani narodne socialistične stranke, podali ostavko, in sicer gospodarski minister Schmidt, finančni minister Schwerin-Crossigkh ter prometni minister Rübenach. Hitler prvotno ni hotel sprejeti njihove ostavke in jim je zagrozil z aretacijo ,toda vsi trije ministri so se obrnili na predsednika republike in mu sporočili, da po dogodkih 30. junija ne morejo več nositi odgovornosti za finančni in gospodarski položaj, v katerega je privedlo to divjanje Hitlerjevo državo. Radi tehtnih razlogov, ki so jih navedli v svoji predstavki, Hitler njihovi ostavki ni mogel več ugovarjati in jo je Hindenburg sprejel. Ostavka bo objavljena pozneje, ko bo izvedena preosnova vlade, kar se bo zgodilo kmalu. — Zanesljiva poročila iz Nemčije naglašajo, da je bilo na Hitlerja
že več atentatov, ki so bili pravočasno preprečeni. Radi krvavih dogodkov, vsled nesoglasja v vladi in skrajno slabega gospodarskega položaja je Hitler živčno obolel in bo moral nekam po ljubo zdravje.
Hitler v državnem zboru. Dne 13. julija je stopil Hitler pred sklicani državni zbor (same najzvestejše hiitler-jevce), kjer je podal v 2urnem govoru! potek zadnje revolucije in je naštel tudi; vzroke za svoje strogo ter kruto pošto-, panje. Ob koncu govora je povdaril, da je mrtvih 77 oseb? in je za usmrtitev, on sam odgovoren. Zaprtih je več oseb? proti katerim teče preiskava. Ob koncu Hitlerjevega govora, katerega je poslušal po radiju napeto celi svet, je obljubil ministrski predsednik Goring Hitlerju zvestobo kot voditelju in odreši-' telju nemškega naroda.
Francoski zunanji minister bo ol>» iskal koncem julija Mussolinija.
Odprava najhujše more sovjetske Rusije — tajne policije. Dne 11. julija je bila v Rusiji odpravljena tajna policija1 GPU, ki je vršila od prevrata neizprosne krvniške posle. Vlada je razpustila dosedanjo tajno policijo. Ustanovljen je poseben oddelek komisarijata za notranje zadeve in bo tajna policija samo poseben oddelek novega komisarijata. GPU, tajni urad za zaščito države in režima je namreč doslej bila popolnoma samostojna in neodvisna z obširnimi sodnimi pravicami. Ona je izrekla in izvršila vse obsodbe za politične zločine. Po novi uredbi bo pravosodna oblast prešla na redna sodišča in bo policija imela samo preiskovalno pravico, kot je to povsod drugod. Zločini proti državni varnosti bodo prišli pred najvišje sovjetsko sodišče, zločini' špijonaže in velsizdaje pa pred vojaška sodišča. Pravica izrekati izgnanstva, ki je bila ena najhujših pravic tajne policije, preide na poseben svet vojaški!) sodišč. Notranje ministrstvo bo odslej razdeljeno v sedem oddelkov. Osrednja sovjetska vlada je dala nalog tudi samostojnim republikam sovjetske unije, da naj razpuste GPU in da organiziraj^ komisarijate za notranje zadeve. Z dru-; gim dekretom je sovjetska vlada usta-< novila tudi še poseben zbor višjih sodišč, ki bo imel nalogo, da ščiti zasebna' prava državljanov. Ta zbor je prizivna instanca za odloge najvišjih sodišč, ai tudi od te instance bo odslej mogoče' se pritožiti na predsedstvo osrednjega odbora sovjetov.	jfj
Slovenci, poznate sv. Cirila in Metoda?
Po imenu že, toda po delovanju gotovo ne dovolj! Zato vsem priporočamo, dasiij nabavijo knjigo »Sv. Ciril in Metod«, ki* obsega 180 strani! velikega formata irt ima 42 slik, stane pa le 12 Din. Šole po-*, trebujejo to knjigo, društva naj jo imajo; na razpolago, cerkvene organizacije naj jo oddajajo od hiše do hiše I Gospod jet 'duhovniki, moderna pridiga je — tislc,; javno vas tu prosimo, da sodelujete! ==; Vsak narodnjak', če je res narodnjak, naj kupi to knjigo! — Naročila sprejemaj j Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
SLOVENSKI GOSPODAR
mmrnmmmmr we*mmmmmmmmvsi ni« i—rmtmmmmmm m 11 mi .ta
Izredno sveto leto 1934/34. Sv. Oče
je izredno sveto leto ob 19001etnici Kristusove smrti na križu, ki se je zaključilo v Rimu na letošnji velikonočni pondeljek, razširil na ves kato-toliški svet: traja od Bele nedelje 1934 do Bele nedelje 1935. Nagib, ki je vodil sv. Očeta, je ta-le: v sedanjih težkih časih gospodarske in duhovne stiske naj bi ljudje obrnili svoje oči k njemu, ki je za nas trpel in umrl ter s tem za-jamčil nam vsem resnično odrešenje. Sveto leto bodi leto pokore za blagor vsega človeštva. Posebno priporoča sv. Oče molitev za katoliške mišljene in spokorno molitev zoper strahote in zločine brezbožnikov in njihovega po-kreta po vsem svetu, ki mu je geslo: »Brez Boga«, »Zoper Boga«. Popolni odpustek svetega leta se more dobiti za lastno osebo in za duše v vieah tolikokrat, kolikorkrat kdo izpolni vse predpisane pogoje. Prej se morajo izvršiti vsa za prvi odpustek predpisana dela, preden se začne z izvrševanjem pogojev za drugi odpustek. Med pogoji je obisk 4 cerkev ali jaynih kapel, Ikjer se vsaj od časa do časa opravlja sv. maša. Povsod je določena najprej župnijska cerkev, druge 3 določi domači župnik. Vsako izmed določenih 4 cerkev je treba obiskati trikrat, skupaj je torej potrebnih 12 obiskov. Moremo pa 3 obiske v eni cerkvi napraviti kar zaporedoma: po prvem obisku cerkve gremo ven in se takoj vrnemo drugič in tretjič. Ako se obiski določenih cerkev opravijo v skupni procesiji, ki jo vodi župnik ali od njega pooblaščen duhovnik, velja eden skupen obisk za 3 posamezne; za eden jubilejni odpustek torej 4 skupni obiski. Kjer so določene 4 cerkve, se najprej obišče župnijska cerkev. Ako so določene 3, se župnijska cerkev v skupni procesiji obišče dvakrat. Ako sta določeni 2, se obišče vsaka dvakrat. Ako je določena samo župnijska cerkev, jo je treba v procesiji obiskati štirikrat. Pri cerkvenih obiskih je treba opraviti predpisane molitve. Pri oltarju presv. Rešnjega Telesa je treba moliti petkrat Oče naš, Zdrava Marija, Čast bodi in na namen sv. Očeta navedeno molitev enkrat. Pred sv. križem trikrat apostolsko vero z dodatkom ob koncu: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil« ali s podobno molitvico. Pred podobo Marije, božje Matere v spomin njeni žalosti sedemkrat Zdrava Marija z dodatkom ob koncu: »Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce« ali z drugo podobno prošnjo. Slednjič molimo pred Dltarjem presv. Rešnjega Telesa še enkrat apostolsko vero. Bistveni pogoj za odpustek sv. leta je sv. spoved in sv. obhajilo. Obiske v cerkvi morejo župniki, ako so razlogi za to, po številu zmanjšati ali celotno spremeniti v druga dela pobožnosti ali krščanske ljubezni, nobenega vernika pa ne smejo oprostiti zakramentalne sv. spovedi in sv. obhajila. To pooblastilo smejo žup-
niki uporabljati za posameznike ali cele družine svoje župnije.
Katoliški bojevniki. V Parizu se je zbralo pretekli mesec 500 katoliških vojnih bojevnikov. Prišli so iz vseh krajev Francije kot zastopniki svoje organizacije. V cerkvi Marije — Naše Gospe od zmage je bila svečana služba božja, pri kateri je imel govor pater Choquet (Šoke). V svojih izvajanjih je omenil, da je v svetovni vojni darovalo 4000 duhovnikov in redovnikov svoje življenje za domovino. Borcem pa je priporočal, naj tudi v miru nadaljujejo borbo v smislu svojega programa, in sicer za krščansko obitelj, krščansko domovino in svobodo cerkve. Na skupščini Zveze katoliških bojevnikov sta se odločno poudarjali 2 bistveni točki njenega programa: vera in narodnost. V tem je tudi bistvena razlika med Zvezo in drugimi društvi vojnih bojevnikov. V ljubezni do domovine se katoliški bojevniki popolnoma skladajo z drugimi bojevniškimi organizacijami. Kar pa se tiče dela za domovino, so francoski katoliški borci prepričani, da je preporod človeške družbe nemogoč, ako se ne prizna povsod prvenstvo duhovnim vrednotam,
ki so ozko spojene z vero in življenjem po njej. Z ozirom na resolucijo drugih bojevniških organizacij, da je potrebna državna reforma in da bodo državo preosnovali, pozivajo katoliški bojevniki svoje tovariše v drugih združenjih, naj izvojujejo pri državnih oblastih popolno državljansko svobodo velezaslužnim katoliškim redovnikom.
Misijonsko letalo razbito. Misijonsko postajo Duhovnikov Srca Jezusovega \ Gariepu v Južni Afriki je zadela pretekli mesec velika nesreča. Njeno letalo je padlo na tla in pokopalo pot razvalinami pilota Janeza Marti. Nedavno se je vrnil iz Evrope, kamor je šel po novo letalo gariepskegg, misijo-na. S prejšnjim letalom je bil izvršil veo stotin uspelih voženj v misijonski službi. Z novim letalom, ki so ga misi-jonu podarili nemški katoličani, pa jc našel smrt pri prvi poskusni vožnji. Mrtvi pilot je bil jako vnet za misijonski poklic ter je mnogo pripomogel za razširjanje katoliške vere in vršenje katoliškega bogoslužja na celem misijonskem področju. Za njim. žaluje njegova žena, ¡ki je z njim tudi šla v Južno Afriko, da si ' misijonski ideji.
©seSfrste vesli.
Novi predstojnik mariborsko policije.
Dne 11. julija je prevzel posle predstojnika mariborske policije g. Svetislav Radoševič, ker je dosedanji vodja policijskega komisarijata g. dr. Hacin prestavljen k banski upravi v Ljubljano. Novi šef je doma iz Sremske Mitrovice. Doslej je že služboval pri policijski upravi po Banatu in Bački.
Petdesetletnico rodovniškega življenja je obhajal v celjskem kapucinskem samostanu g. p. Donat Zupančič, bivši provincijal. Jubilant je doma iz Št. Vida pri Zatični. K zlatemu jubileju naše čestitke!
6§Ietaico je obhajal v Celju vpokoje ni ravnatelj Mohorjeve družbe g. Jožer Zeichen.
Nesreče,
HUDE VREMENSKE NESREČE.
Tcča na Koroškem.
V sreclo popoldne 11. julija je bi usodepoln za velik del Koroške in kraje pod južnim Pohorjem. V sredo popoldne ob 2, uri so se že zgrinjali temni oblaki nad slovenskim delom Koroške in silovit vihar je.oznanjal z oblaki prahu, da se ne obeta nič dobrega. Ob treh popoldne se je že vsula suha toča, ki je padala do tričetrt na štiri in je bila debela kot mali orehi. Oklestila in pobila je vse zelenje ter sad po sado-nosr.ikih, na poljih in po vrtovih. Sadje,
¡kolikor ga je bilo letos, je na tleh z listjem vred. Poljski pridelki so uničeni in koroški kmet bo zadovoljen, če mu 1)0 preostalo po toči pšenice in ječmena za seme.
Stray:ioviia vremecslra šiba po krajih jn^sega Pohorja.
Mnogo mnogo hujša vremenska šiba nego- Koroško je zadela lepe kraje južnega Pohorja. Iz Koroške je pritiral vihar neurje v sredo popoldne nad omenjene kraje. Nebo je bilo kmalu po tretji uri popoldne povsem zamegleno od temnih oblakov, ki so grozili z izrednem naravnim udarom. Silovit naliv s točo je prihrumel okoli četrt na pet. Pri Venčeslu na Pohorju se je utrgal oblak. Hudourniki, kakor jih ne pomnijo, so se vsuli s Pohorja proti Slov. Bistrici, kjer se jim je zoperstavil samostanski zid. Poldrugi meter naraslo valovje se je zaganjalo z vso silo ob zid, ki je konečno izpodjeden odnehal in se porušil. Voda je udrla v samostan, v sirotišnico in v samostansko cerkev. Nenaden pritisk valov .je udri vsa vrata v pritličju samostana ter sirotišnice, preplavljena je bila takoj cerkev in voda je drla skozi glavna vrata na cesto. Istočasno kakor od Ven-česla sta udrla proti Slov. Bistrici še dva nad 1 m visoka hudournika in sta spremenila po Tržaški cesti in Šolski ulici Glavni trg v jezero. Nekoliko pred sedmo uro je začelo vodovje z isto naglico kakor je pridivjalo, se tudi raz-gubljati in odtekati. V Slov. Bistrici so se ob nesreči hvalevredno in požrtvovalno izkazali gasilci, ki so reševali iz kleti in pritličnih prostorov vse, kar se je dalo rešiti. Blatna povodenj je povzročila po Slov. Bistrici zelo veliko škodo. Toča je napravila neprecenljivo škodo in vihar je pomandral nesprav-ljene posevke in lepo obetujočo koruzo. Med divjanjem neurja se je vsula štirikrat toča in takle leden ter ponavljajoč se bič zbije v zemljo vse, kar stoji; na polju pokoncu. Ljudje, ki so ob' naj Tivu in viharju se mudili na polju, so bili v resni smrtni nevarnosti. Enako kakor po Slov. Bistrid ali še hujše je
E-tmunislična razdejanja v Amsterdamu na Holandskeni
... ....	.... • • •	• . . -.-, s------- ,

PoHeiJa na konju nasanja v ameriški prestclici v Washingtonu stavkarje
kolodvora.
Predsednik Poljske Moscicki v mornariški uniformi na pomorski proslavi.
bilo omenjenega po^ldne pri: Sv. Venčeslu,. Sp. in Zgbr. Ložnici, na Cigon-cah, Vi&ežu, Žafoštu in Črnecu. J
Hudo udarjene so po viharju ter po toči Slov. Konjice z okolico. Toča je oklesiila vinograde, otresla sadje in vihar je poškodoval mnogo sadnega •drevja..*"
i ;	Udari strele
< »«•„.. ___ _
.:. Niti predstavljati se ne moremo opi-
»sai^a^neurja brez' Mtieka in groma:' "Med divjanjem hude ure je udarila strela v Kacjanu-Vrhole v hišo posestnika Gašperiča in jo užgala. Pogorelo je še tudi gospodarsko poslopje in so rešili samo živino. — V Brezju pri Oplotnici je udarilo v gospodarsko poslopje mladega posestnika Oblenšeka. S poslopjem vred je zgorelo seno, sla-moreznica in že spravljeno žito. Treščilo je še v zvonik župne cerkve na Keblju in v dimnik Lavričeve usnjarno v Slov. Konjtilcah.
iz
Prenagla zavora povzročila smrt.
Dne 14. t. m. proti večeru se je vračal na motornem kolesu iz Dravograda proti Mariboru 301etni tovarniški čuvaj Jožef Dorflar iz Maribora. Pri Vu-zenici je prenaglo pritisnil zavoro in sunek ga je pognal tako nesrečno z vozila, da je obležal z razbito lobanjo na mestu mrtev.
Gostilničar pogorel. Pri Mariji Brezje pri Mariboru je 'pogorel posestnik in gostilničar Marko Lešnik. Ogenj je izbruhnil ob eni uri v noči in so komaj oteli iz goreče hiše obleko ter opravo.
Francoska prekooceanska letalca Cados in Rossi sia bila po srečni vrnitvi iz Južue Amerike v dcmovini odlikovana z redom častne legije.
Pri Lešniku se je že bila dvakrat užga-la streha, a »o obakrat srečno pogasili, v tretje je pa imela ] ažarna nesreča s ojo popolno žetev. Škoda j° krita delno z zavarovalnino.
Zopet dva pogorelca na Dravskem polju. V Račah pri Pragerskem je upepe-lil podtaknjen ogenj bratoma Štefanu in Andreju Korotej gospodarsko poslopje. Škoda znaša 37.000 Din. V Va-rošu je pogorela domačija posestnika Štefana Kužnarja. Obe uničeni poslopji sta bili leseni in kriti s slamo. Ogenj je zanetila iskra, ker je bila hiša brez dimnika. Škoda 30.000 Din.
Hiša je pogorela v Racah pri Pragerskem posestniku Jožefu Lašiču.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v sredo 11. t. m. zjutraj v Tržcu pri Ptuju posestniku Francu Muzeku. Gasilci so preprečili, da se ni razširil ogenj na sosedna poslopja.	.
Požar vsled pokvarjenega dimnika. V torek 10. julija je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posestnika Leopolda Vega v Sitežu pri Majšper-gu. Požar se je razširil z bliskovito naglico na gospodarsko poslopje, rešili so le živino, medtem ko je ostalo zgorelo do tal. Na rešitev ni bilo misliti radi pomanjkanja vode in ker je bilo poslopje krito s slamo. Škoda znaša okrog 25.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Požar je nastal radi pokvarjenega dimnika, ki je bil iz lesa.	;
Sreča v nesreči. Tvrdka Rakuscli v Celju zida v Cankarjevi ulici dvonadstropno hišo. Stavbo so končali do dru-zega nadstropja in so že postavili oder. Dne 12. julija se je del odra porušil in z njega so padli 8—10 m globoko štiri zidarji. Sreča v nesreči je bila, da so poškodbe zidarjev lo ■lažjega značaja.
Bruno ubilo stavbenega delavca. Dne 17. julija popoldne je smrtno zadelo težko bruno v Velenju 40ietnega stavbenega delavca Franca Ffiškovca. Dogradili so 20 m visoki kamin in delavci so 'odstranjevali oder. Navezali
ASPIRIN tablete Imajo z ene strani vtisnjen „Bayer-Jev križ @ " a z druga strani ime „Aspirin 0.5".
ASPIRIN
Mala tableta z velikim učinkom.
V. t .Jugefa. k. d.. Zagreb.
Oglas je refi. pod S. Br. 12.311 od 25. VI. 193«.
so na vrv težko bruno in ga spuščali z visokega. Friškovec se je podal z odra na tla, da bi odvezal vrv. V hipu, ko je stopil na cementna tla, se je utrgala vrv, za katero je viselo bruno, kT je priletelo na trdi tlak. Prvemu udaru bruna se je Friškovec še izognil s pravočasnim odskokom, a hlod se je odbil ob trdih tleh in drugi sunek je smrtno udaril vsega obžalovanja vrednega Friškovca. Udarec po glavi je bil tako silovit, da je bila vsaka pomoč zaman!
Udar strele zanetil kozolec. V četrtek 12. julija je zvečer med nevihto udarila strela v poln kozolec posestnika Gračnerja v Medlogu pri Celju. Gasilci so preprečili, da se ogenj i?i razširil na sosedna poslopja.
Učenec meščanske šole utonil. Dne 10. julija so se kopali fanti nad Ježico pri Ljubljani pri izlivu Gameljščice v Savo. Kopalci so skakali s skal v vodo in med temi je bil tudi 171etni Kari ,Smerko!j, učenec 3. meščanske še Je iz Šiške. Pri skoku je najbrž fant priletel
Človeško oko in daljnogled. S' prostim očesom človek lahko c-frleda 3000 zvezd, najboljši daljnogled j.a jpokaže na neibu 15 Milijonov zvezd.
Na Grškem so se oni tako razmnožili, da so postali resna nadloga jter nevarnost za ovčje . |črede. .Vlada je poslala [v od orlov ogrožene kraje letalce, da bodo prebivalstvo pravočasno posvarili, če se bodo pojavili orli.
V Južni Evropi in 'Aziji živi miš, ki poje kakor kanarček. Js"a ptoku Nova Kaledonija [je velika ptica, ki laja $cakor pes.
Po brzovlakih na Če-¡6kem so .plesni vagoni, ¡¡da si lahko potniki privoščijo med vožnjo plesno zabave».
Januš Gol6č:
1
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna vejžina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju.
Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Gor te sov em času "(med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mfečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo preti 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko
ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije,- Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so čelo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdošloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka.
Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli, nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo".	r " ■'
. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cor-tes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553' vojaki," 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj šo ga "obiskali zastopniki. Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega
Marijino življenje:
Kartuzijanski brat Filip je spesnil Marijino življenje v čudovitih verzih. Na slovenski jezik je to delo prestavil č. g. Matija ZemljiC, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Kakih 60 knjig je še na razpolago. Oddajamo jih po 6 Din. Naročila sprejema
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
na trebuh, se nesrečno udaril ter utonil. Utopljenca to potegnili kmalu iz vode, a vsi reševalni poskusi so že bili zaman.
Huda nesreča dijaka v planinah. Na
Mrzli gori v Kamniških planinah se je 13. t. m. hudo potolkel po glavi celjski sedmošolec in sin zdravnika Gerald Premšak.
Padla v vodnjak in utonila. V Družinski vasi, občina Bela cerkev pri Novem mestu je padla 181etna Marija Pavlin v tri metre globok vodnjak in utonila.
Padel z žrebeta in se ubil. Franc Mi?ič, 201etni hlapec pri trgovcu A. Mi-lavcu na Planini pri Rakeku, je zaja-hal žrebe. Žival je zdivjala, Mišic je p .del na tla, si prebil lobanjo in je kmalu umrl po prepeljavi v ljubljansko bolnico.
Usodepoln udar strele. Dne 13. julija so vedrili med nevihto v gozdu pod hojo na Planini pri Rakeku trije moški. Udar strele v hojo je ubil Franca Ilomevca, očeta štirih otrok, njegova tovariša sta bila samo poškodovana.
Razne novice.
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM,
katerim je že pošla naročnina, bomo v prihodnji številki priložili položnico ter prosimo, da z isto kmalu obnovijo naročnino, da ne bo treba ustavljati lista. — Slov. Gospodar stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din 16.— in za četrt leta Din 9.—. Uprava.
Krasna nova podružna cerkev. V
Žabjeku v župniji Laporje pri Slov. Bistrici bo že najbrž koncem tega meseca slovesno blagoslovljena povsem nova podružna cerkev, ki bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu. Res mično novodobno pozidano cerkev sta pustila pozidati na lepem prostoru g. šentpe-terski župnik Anton Tkavc in njegova sestra. Sestra Nežika je že nekaj let družabnica ter spremljevalka stare amerikanske milijonarke iz Bostona. Obe sta napravili pred leti kar sami brez posebnega spremstva potovanje okoli sveta. Gospodična Nežika se je zaobljubila, da bo v slučaju srečnega poteka tako dolgega ter opasnega potovanja pozidala srcu Jezusovemu lepo bivališče v .domačem kraju, kar je tudi storila in je hvalevredno delo končano od zunaj ter znotraj. Načrt za cerkev je napravil znani mariborski stavbenik Čajke, slikal je na presno mariborski slikar g. Franjo Horvat, oltarni nastavek je zgotovil priznani podobar g. Ivan Sojč iz Maribora. Kako in katero nedeljo bo slovesnost blagoslovitve, bomo javili.
Romanje na Sv. gore. Na mnoga vprašanja, ki prihajajo na župni urad v Sv.. Petru pod Sv. gorami glede tega, ali bode letos glavno romanje na Sv. gore v času od 5. do 8. septembra, z ozirom na istočasno prireditev ev-harističnega kongresa v Mariboru, sporoča pristojni župni urad, da se letošnje glavno romanje na Sv. gore vrši kakor druga leta, to je: v dneh 5. do 8. septembra v nezmanjšani slovesnosti, vendar lahko oni, ki nikakor ne bi mogli prihiteti pred prestol sveto-gorske Kraljice v teh dneh, poromajo v to priljubljeno in sloveče božjepotno svetišče v dneh 4. in 5. avgusta, ko bo na Sv. gorah velik romarski shod. V soboto 4. avgusta bode na Sv. gorah počenši od 9. ure naprej okrog 5 svetih maš ter pridiga, zvečer pa slovesne večernice s pridigo. Drugi dan, v nedeljo 5. avgusta se bodo vrstile
sv. maše od petih, pa z manjšimi presledki neprestano do opoldne. Med tem bodo pridige ob 7. in 10. uri. Preskrbljeno je tudi za dovolj spovednikov. Častilci Marijini! Odložite za par, dni morečo vsakdanjo skrb in pohitite na ta prijeten in milostipolni kraj pred prestol One, ki Vas ljubeče vabi in pričakuje. Ne preslišite Njenega vabila.
Smrtno je zadela kap v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča Franca Brezarja iz Hodeša pri Ptuju, ki je bil v preiskovalnem zaporu.
Slovesna blagoslovitev kopališča V Mežici je bila izvršena v nedeljo 15. julija.
Bratec zadušil nehote bratca. Orož-niškega poveljnika na Pragerskem Djunoviča je zadela bridka nesreča. Orožnikova žena je bila popoldne zaposlena s pranjem. Dva in pol leta starega Dragana je položila v spalnici na zofo, kjer je zaspal. Spalnico je zaklenila in je odšla z drugimi otroci v pralnico. Za podkurjavo kotla ni imela vžigalic, zato je pač poslala 8 let starega sinka s ključem od spalnice po vžigalice, ki so bile nekje v sobi. Z njim je odšel tudi njegov dveletni bratec Obrad. Starejši je prinesel materi vžigalice in ji je povedal, da je zaspal Obrad v kuhinji na preprogi. Mati je prala naprej, dokler se ni vrnil iz službe mož. Ko je zvedel od žene, da spi najmlajša deca, je šel pogledat v stanovanje. Obrada ni našel v kuhinji in vrata v spalnico so bila odprta. Zagledal je oba otroka, ki sta spala v objemu. Oče je poklical dečka, a se je zbudil samo Obrad, Dragan je bil mrtev. Starejši bratec je mlajšega v spanju tako stiskal, da mu je zatisnil usta, otročiček ni mogel dihati in se je zadušil. Pač redka smrtna nesreča iz otroške ljubezni.
Rudniška nesreča. V rudniku Vrpska Čuka. pri Zaječaru v Srbiji se je zgodila 12. julija huda nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi in tri ranjeri-
kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža.
Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni % .zlatom.
. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še ¡velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega ¡kraljestva, ki mora bliščati od zlata, v Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a jnu je .vendar uspela po srditih hojilji in vsled
popustljivosti ter neodločnosti kralja Monte-zume.
Ko so se približali prvič Španci pod Corte-som mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila od-kazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog.
Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zve-rinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugili rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseli drugih mehikanskih krajih.
Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske*
Pritlikavci živijo dalje nego navadno velik« ljudje.	\
Po nekaterih z reka-, mi ¡pr&prežeinih pokra-, jinah Brazilije živi vrsta mravelj, od katerih' bi se tudi človek lahko marsikaj naučil. Te ži-valice se izselijo, če jih je preveč na enem me-i istu. Na tisoče se jili zvije v klopčič. Klopčic se skotali v reko, ki ga nese naprej, dokler ga je ne naplavi na suho. Tamkaj ee mravlja naselijo in pričnejo z de!" k 11 Gumi za žvečenje. Pri Amerikanciii jej močno v navadi žveče-: nje gumija, kakor je pri nas običajno člka-nje tobaka. Za ¡pridela-; vo gumija, za žvečenje rabijo sok mladih gumi dreves, ki rastejo glo"-
ce. Zgodaj zjutraj sta šli dve skupini rudarjev na delo. Eno skupino je vodil Slovenec Vinko Fink, doma iz Žič, drugo pa nadzornik Ivan Ibnikar, doma iz Trbovelj. Ko se je Ibnikar prepričal, da v rovu ni treskalnih plinov, so položili 23 min in jih nato zažgali. Že po prvi eksploziji pa je udaril v rov metan in nastala je silna eksplozija, ki je rudarje v zaklonih vrgla na tla. Rudarja Milana Milica so takoj objeli plameni in jo zgorel pri živem telesu. Rudarja Milana Milica je s tako silo treščilo v zid, da je obležal mrtev, rudar Stojan Stojanovič pa je dobil tako hude poškodbe, da bo najbrže umrl. Oba slovenska rudarja sta dobila težje poškodbe, vendar pa niso nevarne in zdravniki upajo, da bosta kmalu okrevala.
Edsn največjih izumov jugoslovanskega učenjaka v Ameriki. Že dolgo let deluje v Ameriki, in sicer v Njujorku na visoki šoli jugoslovanski rojak, učenjak in svetovno priznani izumitelj Ni-kola Tesla. Najnovejša poročila iz Nju-jorka oznanjajo svetu, da je uspel Tesli izum aparata, ki zamore razširjati na velike daljave smrtne žarke. Gre za posebno vrsto radio-valov, ki lahko uničijo v eni sekundi na daljavo 90 km vsa živa bitja. S pomočjo smrtnih žarkov je mogoče v eni sekundi uničiti 100.000 vojakov. Proti Teslovi iznajdbi je izključena vsaka obramba. Smrtonosni valovi so nevidni ter neslišni in jih je lahko razposlati obenem na vse strani. Nikola Tesla je izjavil, da ne bo dal svojega izuma na razpolago v vojne svrhe. Poklonil ga bo Društvu narodov pod pogojem, da ne bo služil vojni, ampak znanstvenosti.
Vozne olajšave za novoporočence.
Prometni minister je izdal pravilnik o znižani vozni ceni za novoporočence. Mesec dni po poroki imajo pravico do polovične voznine pri ženitovanjskem potovanju. Potovanje se mora izvršiti najkasneje mesec dni po poroki. Za dosego te ugodnosti se mora predložiti
poročni list ali pa potrdilo pristojne policijske oblasti.
Dr. med. univ. Klara Kukovec, Krekova 18, zopet redno ordinira od 9. do 11. in od 14. do 10. ure.	709
»REVIGAL«, novo jugoslovensko zdravilno sredstvo proti kožnim boleznim. Pod tem imenom je Ministrstvo Soc. pol. in Nar. zdr. v Beogradu odobrilo novo zdravilno sredstvo zoper kožne bolezni, katero proizvaja naš znani narodni delavec, gospod lekarnar Branislav Mondini v Slovenski Bistrici. Kakor smo do-znali, je »Revigal« popolnoma novo kombinirano zdravilo, s katerim so bili doseiženi prvovrstni uspehi. Zdravniki špecijalisti v tu- in inozemstvu so podali glede tega preparata odlične ocene. V prvi vrsti so se zdravile različne kožne bolezni, kakor ekcemi in lišaji, ki so kljubovali vsem drugim načinom zdravlj.eoija. Tudi izpuščaje, gnojne rane, ozebline in srbež, se je z »Revigalom« lahko v najkrajšem času ozdravilo. Najzanimivejše pa je brez dvoma zdravljenje razjedljivih lišajev (lupus), ki je doseglo presenetljive uspehe. Z ministersko registracijo »Revigala« ni ugodeno samo nujnim željam gospodov zdravnikov, temveč je tudi mnogim bolnikom dano preizkušeno zdravilno sredstvo, katero jim omogoča v najkrajšem času ozdraviti najbolj trdovratne kožne bolezni. Pričakovati je torej, da se bo »Revigal« kmalu uporabljal z najboljšimi uspehi v tu- in inozemstvu, v prid trpečega človeštva.
»PUTNIK« priredi romarski izlet v avtoka-rom v Marijino Celje, in sicer 19. in 26. julija t. 1. Vožnja tja in nazaj vštevši avstrijski vizum Din 210.—. Prijave: »Putnik«, Maribor, Aleksandrova c. 35.	704
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič.	807
©bžalovarafa vresliri sScsčap.
Opasna tatova in vlomilca pod ključem. Na podlagi tiralice je prijela te dni mariborska policija Antona Toma-žiča, 231etnega brezposelnega delavca iz Brebrovnika iin 241etnega Matija Da-miša iz Ključarovcev pri Ormožu. Da-miš je bil kaznovan že 11 krat zaradi vlomov in tatvin. Letos junija je pobegnil iz orrnošk. zaporov. Ko je bil na prostem, je pričel z vlomi in tatvinami! Posestniku Martinu Divjaku na Ru-žičkem vrhu je odnesel obleke za 1500 Din. Nekoliko dni pozneje je odvzel z
roparskim napadom neki ženski precej denarja. Pri Sv. Tomažu je izmaknil nekemu posestniku tri žepne ure. V Ptuju je sklenil pobratimijo s Toma-žičem, s katerim sta vlomila pri vini-" Carju Ivanu Hojniku na Kukavi in sta zginila s harmoniko v vrednosti 2.200 Din. Pri Mali Nedelji sta izvršila vlom pri posestniku Antonu Kralju, katere-: mu sta izmaknila 1.300 Din denarja, 2 samokresa ter razno perilo. Plen sta si lopova med seboj bratsko delila in popivala zanj po Mariboru. Ko sta bila suha na žepu, sta se odpravila preko meje v Avstrijo, kjer sta zagrešila pri raznih posestnikih vse polno manjših' vlomov in sta se odpravila s plenom v Maribor, kjer sta skušala ukradeno vnovčiti, a ju je zadela zaslužena usoda aretacije. Pri zaslišanju sta po daljšem oklevanju priznala zločine in bo imelo z njima sedaj posel okrožno sodišče.
Žrtev požiga je postal v Podgorju pri Velenju dom zakoncev Sedovnik. V odsotnosti gospodarja in gospodinje, ki sta se mudila na Topolščici, sta zgorela vsled podtaknjenega ognja hiša in skedenj. Rešili so govejo živino, zgorele so svinje, seno, poljsko orodje, obleka ter hišna oprema. Škodo cenijo na 170.000 Din, zavarovalnina je neznatna.
Tatvina pletenin. V Petrovčah je bilo na večer ukradenih iz avtomobila trgovskemu potniku Antonu Dorniku iz Celja pletenin za 2000 Din.
Tatvine keles po Celju in okolici so že dalje časa takorekoč na dnevnem redu.
Obsojen požigaiec. Ljubljansko sodišče je obravnavalo 11. julija naslednji slučaj požiga: Ludvik Šimenc, posestnikov sin iz Viševka pri Šenčurju na Gorenjskem, je bil obtožen, da je letos 14. junija v Adergasu pri Kranju zažgal slamnato streho nad hlevom svoje hiše, katero je zamenjal lani z Janezom Zamikom. Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem in je znašala cenjena škoda 40.000 Din. Prejšnjemu
boko po pragozdovih Južne Amerike in odkoder ga prinašajo Indijanci. Če se je gumijev sok strdil, ga rafi-nirajo ali prečistijo, do-denejo mu paprina ter poprove mince in ga še prevlečejo s sladkorno fikorjo.
Najstarejši aktivni ga silec Jugoslavije je član zagreibških gasilcev 97-letni Ivan Pribora iz Zagreba Pri gasilcih je od leta 1869 naprej.
Največ prebivalcev od vseh pokrajin na svetu ima Kitajska, namreč 414 milijonov. Za Kitajsko pride Indija s 352 milijoni, potem Rusija 167 milijonov in Združene ameriške države 123 milijonov.
Navjišji dimnik celega sveta je zgrajen
Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim.
V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile onietane s strnjeno krvjo.
Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže pre-beljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali.
Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj p ciljajo Cortesu davke v zlatu.
Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V"., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki.
Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi.
Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih.
Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neir .erno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva.
lastniku Zamiku je zgorelo pohištvo, žito, krma in razno orodje v skupnem znesku 20.000 Din. Obtoženi je povišal zavarovalnino prevzete hiše od prejšnjih 15.000 Din na 70.000 Din. Sum požiga je padel na Šimenca, ki je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in 3000 Din denarne kazni ali 30 dni nadaljnjega zapora.
Po desetih mesecih najden obešenec. Pri trebljenju šume so zadeli delavci 1-2. julija v gozdu Štrukljevcu pri Gar-čarevcu med Planino in Logatcem na močno razpadlo truplo. Po natančnejšem ogledu se je dalo dognati, da gre za obešenca. Truplo je ležalo v grmovju, ločeno od glave. Nesrečnik se je obesil. Vsled razpadanja je odpadlo truplo od glave in vse skupaj se je skotalilo v grmovje. Po listinah so ugotovili, da je nesrečnež lani septembra neznanokam zginuli Anton Pože-
nel iz Garčarevca, bivši orožnik. *
mim li Prckanarla.
UREDNIŠTV" »NOVIN«.
V svojem C3njenemu listu z dne 15. jul. št. 28 ste objavili članek pod naslovom: »Najboljši katoliški list — prekmurski papa« in ste v tem članku napadli »Slovenski gospodar« in naše prekmurske dopisnike. Konstatiramo, da izhaja »Slov. gospodar« že 68 let, pa da je to prvi slučaj, da ga nsssnc-vano in javno napada drug katoliški list. Povdarjamo, da smo toliko katoliško zavedni in disciplinirani, da tudi na tako izzivanje ne bomo odgovarjali in se spustili v kako javno debato, ki bi bila le v sramoto našim vrstam in v veselje nasprotnikom kat. tiska. Zato na ta članek kot tudi na vse »dale« ne bomo dajali v listu nobenih drugih izjav in odgovorov, kar naj upoštevajo tudi naši številni prijatelji in naročniki iz Prekmurja. Mi želimo »Novinam«, da bi kot katoliški list veliko dobrega storile med Prek-
murci, katerim ra smo hvaležni, ako želijo imeti tudi »Slovenskega gospodarja«, ki je že marsikaj rrestal zaradi tega, ker je katoliški in narodni te;Inik slovenskega kmeta. To ve tudi naše kmetsko ljudsivo in zato je zvesto svojemu glasilu »Slovenskemu gospodarju«, da te zvestobe ne bo nihče omajal! Smatramo zato, da ima katoliški tisk in ljudje iz katoliške fronte dandanes gotovo važnejše delo kot napadati lastne vrste, zato tudi mi končamo svoje pojasnilo, ki ga blagovolite vzeti na znanje.
Uredništvo »SIgv. gospodarja«. *
Žetev je končana. Rži smo naželi zelo malo, pšenice malo več. Dolga. z:ma je uničila dosti žita. Spomladi je pritisnila su^a in žito je tudi v rasti zaostalo. Rodno sicer ni preslabo, pa kaj ko je tako malo »križev«. Križ (22 snopov) rži da letos povprečno 35—40 kg, plenice pa 25—40, kakor je pač snopje. V najboljših letih da križ pšenice 50 kg. Marsikateri kmetovalec je dobil komaj toliko rži, da bo v jesen zase-jal. V mnogih družinah bo kruha primanjkovalo. Naš up -so jesenski pridelki, ki kažejo izvrstno. Koruza je v nekaterih krajih že visoka nad 2 metra: Lepo obeta tudi krompir,
Ne zamudim mm!
(Piše kmečki fant A. St. izpod Boča.)
Povzpel sem se na vili Boča, ki dosega z razglednim stolpom višino 1000 m. Nudil se mi je krasen razgled po naši lepi slovenski Štajerski. Ali je lepota — mislim na notranjo lepoto — ljudi v skladu z lepoto naše domovine? V mislih so mi predvsem tisti, ki so v cvetju življenja, mladeniči in dekleta. Zunanja lepota je minljiva, notranja je trajna. Ni lepote v duši, ka-
proso i. dr. Le daj Bog, da ne bi bilo takih vremenskih nezgod. — Sena je bilo zelo malo, otave bo več, če bo še kaj dežja. Letošnje slame je malo, pa je še dosti lanske, ko je bilo slame izredno veliko.
S trebuhom za kruhom še vedno odhajajo naši delavci v Francijo. Pa je poetalá Francija pri nas že neka bolezen. Res je, naš narod je zelo a romasen in veseli nas, da dobijo naši ljudje delo v Franciji, vendar pa odhaja v Francijo tudi veliko takih, ki imajo doma do-vodj deia i>n jela. Skoraj vsakemu je tujina v ikodo, zato ne silite od doma, če vas ne žene potreba,
Črensovci. V nedeljo 8. julija je uprizorila v »Našem domu« gasilska četa iz Gornje Bistrice F iižgarjevo dramo »Razvaline življenja«. Vsi igralci so vloge splošno dobro podali. Igro je rež <i ral a gdč. Raza Smod;išova. Za trud in požrtvovalnost režiserki in igralcem vse- priznanje. Vsled silne vročine je bil obisk slab. Igro so ponovili 15. julija na Bistrici.
Črensovci. V naši "iri je dobil pretekli teden »Slovenski gospodar« 10 novih naročnikov in seveda tudi plačnikov. Naročniki se še vedno oglašajo. Vsem agitatorjem iskrena hvala!
Huda nesreča. Po nesreči j? iztaknil oko v Segovcih pri Murski Soboti 31etni sinko posestnice Genovefe Herman Sletni sosedovi hčerki Rozi Prisnig.
>.ere ne ožarja vera. In vpravja žar je začel zadnji čas bledeti in temneti v duši naše mladine. To je posledica vplivanja raznih činiteljev na našo podeželsko mladino. Približujejo se ji izobraženci in polizobraženci in tudi neizobraženci — nekateri po dolžnosti, drugi, ker so za to plačani — ter jo vabijo v svoje vrste. V teh vrstah vera nima več nobene besede. Saj pa tudi ni moderna, kakor besedičijo ti napolizobraženi ali celotno neizobraženi naprednjakarji, moderna je samo veda in znanost.
Kakor da bi vera nasprotovala znanosti! Ali vedo ti krivi preroki kaj o slavnem Francozu Ludviku Pasteurju, ki je bil eden največjih učenjakov modernega časa? Pasteur je v primeri
so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter za-sužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki eo pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah.
Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljud-
sko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij.
Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad.
Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveli fcrmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim.
Dalje sledi.
Širile „Slo?, hospedarla"!
pri Great Falls v severnoameriški državi Montana. Dimnik je visok 155 m in je last bakrarne.
Amerikanec Artur Fišback je iskal 35 let po celi Ameriki svojega očeta, ki j.e zginil od doma, ko je bil sin majhen otrok. Slednjič ga je le odkril. Toliko let iskani je stanoval 100 m proč od ceste, kjer je posedal v Ivbi-tu v severnoameriški državi Illinois svojo hišo. Oba moža sta se že dalje časa poznala, vendar nista zna.la, da je eden oče in drugi pa sin.
Na 1000 žensk pride le ena, ki ne razloči barv, pri moških dobimo od 30 oseb eno za barve slepo.
s temi ljudmi svetlo solnce napram slabi oljnati leščerbi. Mnogokrat v taki glavi ni niti toliko luči, ko v slabo berleči leščerbi. In vendar je bil slavni znanstvenik Pasteur globoko veren mož, iki je izjavil, da ima vero preprostega kmeta; če bi še dalje študiral, pa bi prišel do vere preproste kmetice. In ti ljudje s temo v glavi si drznejo trditi, da vera ni moderna, ker nasprotuje znanosti! Od takih ljudi si daje mladina žalibog temniti pamet. H govorjeni besedi še pride tiskana beseda iz brezvernih, protivernih, nevernih ali versko brezbrižnih časnikov. Tako ni čuda, da zapada mladina vedno bolj duhovnemu mrtvilu, ki preti postati jako usodno, ako se mu ne stori pravočasno konec.
In baj-e nepotrebna je vera! Kako pa hočeta rešiti socialno in gospodarsko krizo? Mar je to prav, da imajo nekateri toliko žita, da ga uničujejo, ker ne dosežejo povoljne cene, drugi pa stradajo? Eni imajo toliko denarja, da jim je v napotje, drugi pa ga nimajo za sol. Nedavni dogodki v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so nam nudili nazorno sliko modernega kapitalizma in njegovih sadov. Take razmere se dajo popraviti samo na osnovi načel o pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Kadar bosta ti dve načeli obvladali socialno in gospodarsko življenje, bo boljše, prej ne. Za izvajanje teh načel pa se svobodomiselni kapitalizem in brezbožni socializem vprav tako malo brigata ko mačka za muziko.
Ko to premišljujem, vedno bolj uvi-devam, kako prav ima »Slovenski go-
Sv. Jurij v Slov. gor. Silna gosp. kriza, kakor tudi drugod, nas vedno bolj zajema. Živinske cene padajo, denarni promet čedalje bolj počiva. Pa tudi drugi gospodarski proizvodi nimajo one prometne cene napram temu, kar posestnik mora kupovati'. Veliko še je onih posestnikov, ki lanskega davka niso zmogli, a že se bliža prvi davčni obrok zemljarine tekočega leta. Nekoliko si bodo že opomogli oni srečni, ki imajo kaj jabolk, če bodo cene primerne. A koliko je posestnikov, ki imajo prazne sadovnjake, še pijače za svoje potrebe bo primanjkovalo. Vinogradi, kedo jih ima, še sicer kažejo nekaj pridelka, a vse to je še .v ¡božjih rakali. Na vse to pač posestnik s strahom gleda v bodočnost, kje bo vzel za davke, če pa je še povrh zadolžen, kar je pač pri mnogih slučaj, kako plačevati! obresti in kriti ¡druge domače potrebe. Izgledi za prihodnost so torej slabi. — V nedeljo popoldne, 8. t. m., smo pokopali ugledno posestnico Fanedl Alojzijo iz ,Varde, v starosti 65 let. Bila je zelo skrbna gospodinja, dobra on pobožna žena, ter ljubeča mati. Posebno je bila darežljiva do revežev. Saj nobeden ni šel od hiše neobdarovan. Po 'nepozabni zgubi svoje hčerke Antonije v letu 1929 in ljubljenega edinega sina Franca, ki ga jje vzeda kakor sestro, neizprosna j etika, šele 10. febr. tega leta, se ja tudi nje lotila neozdravljiva bolezen, jeterni rak ter jo je rešila po trimesečnem mukepolnem trplj.emju neiz-jyosna smrt, y. spremstvu dveh" g. duh", dom čujmika in g. Ludvika od Sv. Trojice ter ve-
spodar«, ko je napisal članek o razširjajoči si verski brezbrižnosti in mlač-nosti. V zadnji številki je dopisnik izpod Pohorja opozoril na nevarnost, ki preti naši mladini in celemu narodu vsled tega žalostnega pojava. Nevarnost je tukaj, ne zapirajmo pred njo oči! Uloga ptiiča noja, ki ob bližajoči se nevarnosti potisne glavo v pesek, je slaba uloga. Nevarnosti je treba pogledati v oči! Slabe vplive je treba od mladine odstraniti ali vsaj zmanjšati, kolikor mogoče. Zbirajmo mladino v krščanskih organizacijah! Dajmo ji katoliško in narodno izobrazbo! Ne zamudimo časa!
*
Fantje! Nov čas vstaja. Nova velika doba kliče žilavih oblikovavcev bodočnosti. Ne stojte brez zanimanja ob strani! Kdo hoče biti pripravljen, da bo sejal novo seme v nove razore življenja, ki bo iz njih klila stoiterna sreča za vsakega posameznega in za občestvo, ki v njem živi. Fantje! Sterite stare suženjske okove zastarelih fantovskih navad! Izidite iz zatohlega ozračja, ki vas v njem uklepa neznačajni strah pred ljudmi! Fantje, pridite pod vihrajoči prapor vašega edinega pravega voditelja Kristusa! Izkopljite pozabljene, a neusahljive vrelce življenja, ki so iz njih pili mučenci prvega krščanstva! V svetem letu Gospodovega odrešenja se je tudi za fante preuredil Dom duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem. Oskrbo-valnina za ves čas znaša 75 Din. Prvi tridnevni tečaj se začne v četrtek 6. sept. ob 6. zvečer. Pišite na naslov: Dom duh. vaj pri Sv. Jožefu ,nad Celjem. Prijavi priložite znamko za odgovor, * r	i
*
litke množice prijateljev, znancev in sorodnikov smo jo spremljali k zadnjemu počitku ter jo položili v grob zraven njenih dragih. Domači pevci so ji na domu pod vodstvom g. župnika zapeli »Nad zvezdami«, ter ob odprtem grobu še dve žalost.inki. Vsem prizadetim, posebno žalujočemu možu in edini še živeči hčerki naštf ¿iskreno sožalje! Vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, najlepša zahvala. Na sedmini se je nabralo za novo mar. bogoslovje 100 Din. Vsem darovalcem Bog povrni!
Breg pri Polzeli. Naša mala vas je v nedeljo 1. julija obhajala lepo on pomembno slovesnost. Blagoslovila se je nova kapelica na čast Kristusu Kralju. V njej je oljnata slika Kristusa Kralja in prenovljen kip sv. Marjete iz starega oltarja župne cerkve. Kapelica je pozidana trikotno v novem modernem silogu na trikotnem zemljišču med tremi cestami sredi vasi. Rets lepa in posrečena zamisel kakor tudi izvedba načrta, ki svetu ponosno kaže, da verska zavest in gorečnost naših vaščanov še ni izumrla. Skupno vzajemno delo vseh vaščanov je rodilo nepričakovano uspeh". S prostovoljnim delom in prost o v oljnimi prispevki so ustvarili delo, ki bo poznim rodovom razodevalo živo. vero in ljubezen do Boga, Kapelica z .vsem plačanim delom bi
Pri glavobolu, omotici!, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženo-sti sezitei takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Joseiova« voda iz-borno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah*
BBBBBBBBBBBBBBBB
Romarji v Marijino Celje:
,Vsi, ki ste že romali ali mislite tja ro« mati, ne pozabite si kupiti f dr. Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. Y
njej so zgodovinske in potopisne črtice kot tudi pridige t dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago in jih odda-i i jamo po 5 Din. Naročila sprejema
TIskarna sv. Cirila v Mariboru.
BBBBBBBBBBBBBBBB
stala čez deset tisoč dinarjev, a se je z mno-i gim brezplačnim delom in vožnjo zmanjšala' na polovico. Tudi tej vsoti je še manjkal precejšen znesek, katerega j.ej pa pokrila bla-i ga oseba brez vprašanja, kdaj bo prejela plai čilo. Kapelica je do vrh križa visoka skoro; 6 m, široka pa na vsako stran čez 3 m. Ima' 6 oken z bar varnim steklom. Kot posebnost je to, da je brez prave strehe, samo nekoliko! dvignjena betonska plošča in kot podaljšek zidu je na strehi okrog in okrog ograja. Na sprednji strani stoji na 10 stebrih zgornji del stopničastega pročelja z božjim očesom, kii se končuje v trikotu, na katerem stoji križ. Na vseh treh oglih so peterokotni stebri iz betona, ki nosijo strešno ploščo in potem nad njo prehajajo v obliko plamena sveče. Tudil mrežasta vrata so vlita iz cementa, ki se celotni stavbi bolj prilegajo kot vsaka druga. Okrog kapelice je še posebna ograda iz betona kot vrt za cvetlice. Mnogi z zanimanjem' ogledujejo to kapelico in se pohvalno izražajo o njej, celo tujci, kii se vozijo tod mimo, jo prav dobro ocenjujejo. Kapelica je pove-: čini delo domačih mojstrov. Zidarska dela je izvršil g .Franc Prašiček, mizarska g. Jože; Horjak, slikarska g. Herman Vašel in kiparska g. Cesar iz Mozirja. Mnogo zaslug ima pri tej kapelici družina Malisova, ki je prva izrazila željo za graditev in je tudi nabirala prispevke, največ pa družina Paderjeva, kij ie največ žrtvovala v denarju dn z delom ter, končno še plačala ves manjkajoči znesek. Naj! imajo zavest, da je vse naloženo pri Bogu, ki je gotov in dober plačnik. Cela vas pa naj bo ponosna na svoje delo, ki naj bo korfj prošnja Kristusu Kralju za blagoslov in srečo cele vasi.	,'t Sladka gora. Jubilejno romanje otrok na" Sladko goro je izpadlo y splošno zadovoljnostj 9. t. m., na obletnico lanskega romanja k svetiščem Slomšekove mladosti na Ponikvi. Kdor, je videl letošnji otroški sejem, kakor so neka-, teri rekli, se ni mogal načueliti disciplini' 1200glave množice, ki je privrela iz treh de-kanij k Materi božji, fcii že toliko stoletij vabii k sebi slovenski rod. Takega obiska še idilična" Sladka gora ni imela. Kamorkoli si prišel, si; naletel na gruče zadovoljnih romarjev, ki so pisk al i, peli, jedli in pili, da je bilo veselje.: Vmes so hodile skrbne mamice, redki očetje, uslužne sestre in .požrtvovalni kateheti. Trikrat se je napolnila okusno okrašena božjepotna cedikev. Neugnani malčki so neustrašeno prn hajali na za župniščem postavljen ¡oder ter pravili malim in velikim poslušalcem, kaj £u-; t i jo njih nežna, dovzetna srca, ki se vzgajajo v Marijinih vrtcih. Posamezne župnije so tek'-f movale v deklamacijah, prizorčkih, rajanju in' petju. Samo en odgovor je ostal zbor dolženi kako se zoveta junaka, ki stražita milostno! podobo v glavnem oltarju? Zunanje in notra-< nje slavje jei z opoldanskim presledkom trajal«
od 9. do 16. ure. Ne vem, koga bi pohvalil, ali aranžerje, aLi pevce.iz Št. Vida iz Poljča«, ali 56 junakov, ki so priromali 4 ure daleč iz Laporja z g. dekanom na čelu, ali agilnega g. Ranči,gaja s kora.jžnim živžavom 180 po številu, ali častitljivo ipostavo g. svetnika iz Stu-idenic, okoli katerega se. je zgrinjalo 100 otrok kakor piščeta okrog koklje, ali gostoljubnega domačega g. župnika, ali vse skupaj? Najpra-vičneje bo reči vsem: Bog povrni ter na svidenje drugo leto!
Cvetkovci. V jutro dne 13. julija je izbruhnil požar pri. pcses.tnici Majcen L i z i v Cvetkov-cih. Ker je bilo celo poslopje leseno, je pogorelo do tal. Domači so si komaj rešili življenje. V zadnjem trenutku so rešili konje in krave, zgorele so pa vse svinje in perutnina, vsi poljski pridelki, katere so na večer spravili pod streho, vso pohištvo, vsa obleka, tako, 'da je sedaj uboga družina brer. strehe in obleke. Škoda znaša nad 94.000 Din in je krita delno z zavarovalnino. Iz omenjenega gorečega objekta je z bliskovito naglico objel plamen gospodarsko poslopje soseda Kralja Ivana, kateremu so rešili vso živino in orodje, ki je bilo pod streho. Škoda znaša 11.000 Din in je zavarovano za malenkostno vsoto. Vzrok požara je dosedaj še nezman. Vrlim domačim in sosednjim gasil-em gre zahvala, sicer bi zgorelo radi vetra morda pol vasi. — Istega dne proVečeru je privihrala burja in strela je udarila v drevo tik poslopja Rakuša Ivana, par korakov je manjkalo in bili bi takoj v plamenih tri posestniki. ljudstvo je preplašeno in s strahom lega k počitku. Vseh nesreč reši W8is o Gospod!
Poljča«3. Oglasimo se tudi mi izpod ponosnega Boča. Naše gorovje odmeva od radostnih glasov veselih izletnikov, koji posečajo Boč od blizu in daleč. Prihajajo peš, s kolesi in vlaki, da se naužijejo čistega gorskega zraka. Mladina se rada zabava v prosti naravi, a tudi starejši so veseli z njo. Od postaje do Miklavža imaš uro hoda. Tu se lahko okrepčaš pri gozdni restavraciji. Oglej si tudi malo cerkvico sv. Miklavža in takozva.no snežno jamo, v kateri je tudi poleti sneg. Po oddihu ss podaš naprej. Po enournem hodu si pa že pri stolpu. Ko se oddahneš, pa le gor da si. »gledaš, božji svet. Z 20 m visokega stolpa se vidi daleč naokoli. — Naše apostolstvo mož in fantov lepo napreduje in se množi. Vsako prvo nedeljo v mesecu stopa ta neustrašena četa k božji mizi, da dobi nove mi>či in poguma za življenje. Ti krepki možje, častitljivi starčki in ponosni fantje se ne bojijo ljudi, češ, kaj bodo rekli —, ne, ampak korakajo vedno navzgor! ■F- Marijina družba deklet se lepo razvija pod skrbnim vodstvom voditelja. Vsako prvo soboto v mesecu ima sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Drugo nedeljo pa reden nauk. Družba je priredila dne 29. aprila jako lepo igro — Marija z Magd a le. Igralke so rešile' svoje uloge prav dobro. Vsa čast jim. Ker je bilo za to 'gro ¡veliko zanimanja, so jo ponovile. G. kaplan je upeljal ljudsko petje. Sedaj se šele vadimo, a sčasoma bo že Slo, ¡potrpljenja je treba. Veselimo se že, kadar bomo prvič nastopili pri sv. maši. Pri prvi vaji je bilo bolj malo ljudi, pri drugi že več in vedno več. Od začetka so prišli nekateri le iz radovednosti, a se jim je klopadlo ter so pristopili s svojim glasom. Če bo šlo tako naprej, bo to nekaj veličastnega, če poje vsa cerkev res kot angelsko petje. Saj tudi z lepim petjem slavimo neskončno dobrega Boga-in njegovo presveto Mater. Božjo pot ismo napravili, in sicer k Mariji pomagaj na •Brezje. Nekaj se nas je zbralo, da poromamo k naši božji Materi in prosimo milosti -i>n bla-
Naši čitatelji so opazili, da od časa do časa objavljamo javne zahvale zavarovanju »Ka-ritas« za poštene izplačane zavarovalnine. Te zahvale so najzgovornejši dokaz, koliko dobrega prihaja našemu ljudstvu od te vrste zavarovanj.
Dočim pa je dpslej zavarovanje »Karitas« obsegalo le zavarovanje za primer smrti, lahko danes sporočimo razveseljivo novico, da je uvedla »Karitas« tudi zavarovanje za dolo in za starostno preskrbo.
Koliko naših dobrih staršev trpi ob misli, da ile bodo mogli svojim otrokom oskrbeti niti skromne dote. Karitas« omogoča staršem, da z nizkimi mesečnimi prispevki zbirajo za dan, ko bo otrok poleg njihovega blagoslova potreben tudi njihove denarne podpore.
In dalje: Ogromna večina našega ljudstva nima za stara leta prav nobene gotovosti za primeren pravžitek. Ncvo zavarovanja »Karitas« nudi tu najuspešnejšo odpomoč. Kdor noče biti na stara leta odvisen od milosti morda malo hvaležnih otrok ali pa celo pasti v breme občini, naj takoj pristopi h »Karitas«.
Topla priporočamo našim čitateljem, da se resno zanimajo za ta zavarovanja, o katerih bomo ob priliki še več spregovorili. Za sedaj pa nujno svetujemo, da stopite v stik s potniki in poverjeniki »Karitas« in Vzajemne zavarovalnice, ki vas bodo o vsem podrobno poučili.	711
goslova. Potrebni smo tolažbe v teh težkih časih. Drugega julija smo se odpeljali ,iz Polj-čan. Z nami je bil naš dobri g. kaplan s svojo materjo. Vreme je bilo ugodno, zato se je povečalo naše veselje. Pri|ed|i na Brezje, smo se podali v cerke/v! Tukaj je bila velika množica ljudstva, ki se je zgrinjala pred Marijin oltar. Tudi mi pokleknemo pred Njo in Ji predložimo naše prošnje in želje. Zvečer je bil krasen prizor. Vse je bilo v številnih lučkah, da človeka ga,!i8 do solz. Ogledali smo si Bled din jezero. Z nami je prišla pridna deklica Jelica Gomilšek s svojimi starši, da tukaj prejme prvo sv. obhajilo. Ko se je namreč v Poljčanah vršilo prvo sv. obhajilo, je bila revica bolana in ji ni bilo to mogoče. Starši so se odločili, da poromajo z njo k Mariji pomagaj. No m tukaj je prejela prvo sv. obhajilo iz rok kate-heta. Ločili smo se morali od tega milosti polnega kraja in klicali smo Marija pomagaj nam Ti!
Šmartno pri Slovenjgradcu. Prejšnji teden smo imeli pri nas dve požarni nesreči. V sredo, dne 11. t. m. je začelo goreti okrog 9. ure v Legnu pri Kolarju, p. Id. Koprivnikarju. Gospodinja je pekla kruh in ravno ga je nameravala devati v peč. Kar priteče gospodar, ki je v bližini delal, domov z obupnim klicem; »Pri nas gori!« Pritekli so tudi bližnji sosedi ter pričeli reševati stvari. Prihitela je kmalu le,genska požarna bramba, ki je delala s polno paro, ali mnogo se ni dalo napraviti, ker je bil vroč, miren dopoldan in vse suho. Posestniku Kolarju sta popolnoma zgoreli hiša, ki je bila lesena in gospodarsko poslopje, v zgornjem delu polno sena. Potreba pomoči je velika, ker družini s štirimi malimi otroci je zgorelo skoraj vse, zavarovalnina je pa nizka, samo 10.000 Din. Zato prosimo dobra srca oz šmartinske in tudi iz drugih sosednih občin, da pomagajo nesrečni družini. — Tudi nam ni prizaneslo neurje zadnjih dni. V petek popoldne so se pripodili temni oblaki od Pre-valj sem. Med hudim dežem je udarila strela
v Šmartnu v gospodarsko poslopje posestnika Vaukana. Začelo je z naglico goreti. Ljudje so reševala in gasili. Prihitele so tudi požarne brambe šmartinska, legenska, slovenjgraška, iz Turiške in Tomaške vasi. Te so preprečile, da se ni ogenj razširil na sosedne hiše in gospodarska poslopja. Tudi posestnik Vaukan trpi veliko gospodarsko škodo, posebno še, ker je lansko leto vsoto zavarovalnine znižal, čemur so pa vzrok današnje težke gospodarske razmere.
Pameče pri Slovenjgradcu. Dne 25. t. m. obhaja naš farni pat,ron svoj god. God sv. Jakoba pa obhajamo vsako leto na prijaznem in razglednem hribčku sv. Ane, pameške podružnice. Na Jakobovo bodo tu že od 7. ure zjutraj sv. maše, ob 10. pa bo slovesna sv. maša s procesijo. Ta dan bo tu do 7. sv. maš. Slavnostni pridigar pa bo nadvse priljubljeni mestni župnik slovenjgraški č. g. Soklj.ič Jakob. Celo slovesnost bo povečala priznana godba 12 mož, vmes bodo pa pokali topiči. Da pa bo sv. Jakob še slovesneje proslavljen ter da bo ta dan ja vse na prijaznem hribu sv. Ane, bo tu še ogromen srečolov pameških gasilcev v korisit društvenega doma.
Št. Vid pri Planini. Dne 8. julija je bila pra nas blagoslovitev nove zastave Marijine družbe. Sinovi in hčere Marijine! Naj bo prapor Brezmadežne vedno izraz vaše trdna in žive vere, vaše ljubezni in otroškega zaupanja ter vdanosti do mile Nebeške matere. Prapor naj vas spominja in opom inja, da se ne bojite in ne sramujete nikdar, tudi na zunaj odločno pokazati svoje vere, svojega verskega prepričanja, ampak da ste pripravljeni, vedno stopati pod zastavo Marijino, pa naj pride karkoli. Bodite vedno zvesti in dobri otroci svoj,ei Nebeške matere. In če bi božja valja bila, da bi se hči ali sin Marijin moral ločiti s tega sveta še v cvetu svojega življenja, zastava Marijine družbe naj ga spremlja na njegovi zadnji poti, naj se sklone nad grob v nemi, zadnji pozdrav otroku Marijinemu, ki mu je bilo v življenju geslo: »Po Mariji k Jezusu«! — V nedeljo 22. julija bo vesel in radosti poln dan. Takrat bo pristopil pred oltar Najvišjega, da Mu prvikrat daruje najsvetejšo daritev, novomašnik, salezijanec Alojzij Luskar. Na predvečer, v soboto 21. julija bodo za.plamteli kresovi po naših gričih in obronkih, v dokaz naše velike radosti on naše prisrčne ljubezni do gospoda prlmicN janta.
Iz zagrebške tcrbe.. V nedeljo, dne 29. julija v Rajhenburg! Večkrat s-te že poromali iz štajerskih krajev k Mariji v Bistrico. Pa so menili Hrvatje, da bi bilo treba romanje enkrat tudi vrniti. Zato so se namenili, da poromajo v nedeljo 29. julija v Slovenski Lurd v Rajhenburg. Z jutranjim vlakom se pripelje več stotin Zagrebčanov s pevskim društvom Brani,mir, da bodo Mariji zapeli v njenem prekrasnem svetišču v Rajhenburgu. Popoldne bodo napravili tudi lep pevski koncert v cer-. kvi.
Znameniti KMiar.
Kuliar, ki je užival svetovni sloves, je bil Francoz Anton Careme. Rodil se je 1. 1784 kot sin enega najrevnejših! delavcev v Parizu. Njegova starši so životarili v takem pomanjkanju, da so morali prepustiti lOletnega fanteka njegovi lastni usodi. Dečko je beračil, pomival posode po gostilnah in se je slednjič povspel do slaščičarskega vajenca. V slaščičarni so odkrili fantov.
kuharski talent. Kot 181etni mladec je biLi Anton i zde lov a tel j tort v največji in najbolj znani slaščičarni v Parizu. Leta 1814 je otvoril Careme svojo lastno slaščičarno na Pariški cesti in se je veselil obče priljubljenosti. Ko so osvojile omenjenega leta po Napoleonovem padcu Pariz velesile, je zvedel za kuharskega umetnika Carema ruski car in ga je vzel seboj. Pozneje je bil uslužben na angleškem dvoru, zopet pri ruskem carju ter tudi na Du-
Voasrai red
Danes objavljamo vozni red posebnega vlaka iz Maribora in iz Celja. V slučaju, da bi se še kaj izpremenilo, bomo obvestili pravočasno.
Vozni red v noči 29. jul,—30. jul. za prvi vlak, ki sprejema romarje na postajah Maribor do Sv. Jurija ob juž. žel. in odhaja iz postaj: Maribor 23.10, Hoče 23.21, Orehova vas-Slivnica 23.27, Rače-Fram 23.32, Pragersko 23.43, Slov. Bistrica 23.54, Poljčane 0.05, Ponikva 0.26, Grobelno 0.33, Sv. Jurij ob juž. žel. 0.39; Ljubljana 3.09, Otoče 4.30. — Ta vlak vozi romarje nazaj 31. julija, odhaja iz Otoč ob 9.27 in pride na postaje: Ljubljana 10.45, Sv. Jurij ob juž. žel. 13.16, Grobelno 13.22, Ponikva 13.30, Poljčane 13.51, Slov. Bistrica 14.01, Pragersko 14.10, Rače-Fram 14.21, Orehova vas-Slivnica 14.26, Hoče 14.32, Maribor 14.43.
Drugi vlak sprejema romarje na postajah Celje do Trbovlje in odhaja ponoči dne 30. julija iz postaj? Celje 0.12, Laško 0.25, Rimske toplice 0.35, Zidani most 0.50, Hrastnik 1.04, Trbovlje 1.22, Ljubljana 2 55, Otoče 4.00, — Ta vlak se vrača dne 31» julija iz Otoč ob 9.08 in pri vozi na postaje Ljubljana 10.20, Trbovlje 11.39, Hrastnik 11.48, Zidani most 12.01, R mske toplice 12.17, Lašlco 12.28, Celje 12.42.
Novice iz drugih držav.
Zadnjo nedeljo je bilo v Avstriji izvršenih polno atentatov. Na Tirolskem je bil izvršen v Mosernu atentat na župno cerkev, hitler-jevci so porušili zadnjo nedeljo več spomenikov po večjih mestih, poškodovanih je bilo tudii precej električnih omrežij.
Splošna stavka je izbruhnila 16. julija v severnoameriškem mestu Sa.n Francisco. Splošen štrajk grozi tudi po drugih večjih mestih Združenih držav.
'O''-' "	-
v;	Domače novice.
4Metnico mašmištva bodo slavili 25. julija pri g. dekanu in župniku Karlu Preskerju v Šmartnem ob Paid: Končan Forlunat, župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu; dr. Frančišek Ko-vačič, prelat in vpok. bogoslovni profesor v Mariboru; Alojzij Kokelj, župnik na Vurber-gu; Ernst Trstenjaik, vpok. višji vojni kur at; Ivan Gorišek, župnik na Gornji Ponikvi; Kari Preaker, župnik in dieikan v Šmartnem ob Paki.
I Smrtno je pontifeseod 10. t. m. v Mariboru s Hobertovko Walter Pongratz, liletni dijak iz G os ting a pri Gradcu. Smrtno ponesrečeni se je mudil v Mariboru na počitnicah.
Za vratno je bil umorjen z motiko iiz maščevanja Jakob Pernek, lovski čuvaj iz Gruškovja pri Ptuju. Umorjenega so našli na cesti, ki vod i iz gozda v domačo vas.
Vlomljeno je bilo v noči od 13. na 14. t. m. V železno občinsko blagajno y Sevnici. Od občinskega delovodja s streli pregnani vlomilci so odnesli 600 Din. V blagajni so pustili 1.200 Din, na pobegu so zgubili: 178 Din.
naju pri znani milijonarski rodbini Rotschild. Caremovi kuharski recepti so priznani še danes, le zelo dragi so. Careme je o kuharski umetnosti mnogo pisal in je zapustil na tem polju več prav znamenitih del. Iz tort je znal graditi cele palače, ki so bile za las na zunaj enake resičnim pariškim. Radi tort je študiral stavbarstvo. Vpeljal je še danes običajno uniformo za kuharje. Umrl je stoje, ko je predaval svojim učencem.
Predvsem opozarjamo, da potom župnih uradov dobavljene legitimacije veljajo le od postaje, kjer vstopite v posebni vlak. S stranskih prog do postaje, kjer vstopite v posebni vlak, kupite sami vozne karte za tja in nazaj. Vožnje ne bo mogoče prekiniti, v Ljubljani bo mogoče kaj opraviti, kdor bo hotel, v ostalem pa se bo treba voziti tja in nazaj le s posebnim vlakom!
Glejte, da ne pozabite legitimacije doma — to je za vas vozna karta! Btez legitimacije ne sme nihče v vlak, siíer plača dvojno ceni/! Ako bi kdo ne mogel iti, pa je plačal, mora odjaviti pravočasno, vsaj do 26. julija mora odbor imeti odjavo. Za vse prijavljene bo dovolj prostora sedežev, torej vstopajte mirno v vlak in ubogajte reditelje. Upamo, da bo lepo vreme, pripravljeni pa bodimo na vse!
Pripravljalni odbor.
Hranilne knjižic« so ponarejali v Ljubljani
trije tički in jih prodajali. Vlagali so po 50 Din, na 50 Din glasečo knjižico so ponaredili na 19.000 Din in jo prodali za 3000 Din. Goljufija jim je uspela parkrat,, a so že pod ključem.
Dopisi in prireditve.
Zvezs Maistrovih borcev obvešča člane, da se vrši redni občni zbor dne 5. avgusta t. 1. ob 10. uri v mali dvorani (II. nadstr.) Narodnega doma. Dostop samo z legitimacijo. Predlogi, ki se bodo stavili, se morajo javiti zvezi 8 dni pred občnim zborom. Ker je takrat »Mariborski teden«, za katerega obisk je dovoljena polovična vožnja po železnici, se člani opozarjajo na to ugodnost.
Sv. Trojica v Siov. gor. »Osemdesetletnica.« Prihodnji pondeljek, dne 23. julija, poteče 80 let, odkar so prišli med nas skrbni dušni pastirji, redovniki, duhovni sinovi sv. Frančiška Asiškega. — Letos pa bomo, če tudi bolj skromno, praznovali 80Ietnico, mesto v pondeljek 23. julija, že v nedeljo 22. julija. i,
G»jevci. Prostovoljna gasilska četa Gajovci priredi na šmarjetsko nedeljo, dne 22. julija vrtno veselico na vrtu gostilne Horvat v Go-ri srnic i s pestrim sporedom: 1. Dve burki v enem dejanju »V brivnici« in »V ječi«, 2. telovadni nastop, skupine orodna telovadba in gasilske vaje s sekiricami, 3. prosta zabava, licitacija, šaljiva pošta in drugo. Vsi prijatelji gasilstva vljudno vabljene!
Bukovci. Tukajšnja prostovoljna gasilska čela si je stavila nalog, da zgradi tekom prihodnje pomladi vodovod za obrambo požarov. Ker pa je to vezano s precejšnjimi stroški, bo treba tudi nabirati denar. V ta namen priredi na Anino nedeljo, dne 22. julija t. 1. veliko javno tombolo na vrtu g. Cvetko Ivana v Bukovcih,
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 10. julija smo pokopali posestnico še komaj 41 let staro Ka-: tico Janežicevo, ki zapušča moža in 6 nepre-i skrbljenih otrok. Rajna je bila dobrega srca' in je pomagala rada revežem. Prav lepo se zahvaljujemo g. dnuhovnikom, pevcem, sorodnikom in vsem, ki so rajni posodili zadnjo pot. Tebi pa, draga žena, naj ti bo zemlja lahka in na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali Štefan in otroci.
Listnica uredništva.
Prosimo vas, da poročate vse, kar nam pišete, zelo točno in natančno! Zaradi manj točnih poročil nam potem gotovi ljudje očitajo, da naš list —{ laže!. Pameten človek itak ve, da se lahko koga, tudi list — potegne! Ni pa zato list — lažnjiv. Zadnjič so enemu v Limbušu zvonili, da je že umrl, pa je kmalu hodil okrog hiše. — Ali je,-tudi to bila laž? Laž je, če kdo vedo-ma drugače govori ali piše, kakor pa je res, kar nekateri temeljito znajo. Torej le točno, prijatelji!	\
MALA OZNANILA
Prodamo 5 lustrov, uporabnih za plin in elek-: triko in primernih za cerkve ali manjše dvorane. Interesenti se naj oglasijo v Paso-: jilnici, Maribor, Narodni dom.	718
Služkinja, pridna in poštena, z letnim spriče-i valom, katera zna tudi kuhati, se sprejme v stalno službo. Naslov Tržaška cesta 47, Maribor.	712
Prodam rodovitno posestvo 28 oralov. Reka p. Hoče. Naslov v upravi.	713
Vrtnarski vajenec kmetskih staršev, '151etni, se. sprejme. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova 16, Maribor.	714
Prodam travnik ob glavni cesti Bori—Sv. Bar-: bara. Feguš, Kfižovljanska Dubrava, Zavrče. »s . _7155
Hiše in dva orala zemlje se prostovoljno poceni proda 29. julija popoldne v Leskovcu, Pragersko. Čep in Antonija, Žalec.	717
Jablus, iz katerega naredite izvrsten jaboičnik brez da pridenete naravnega jabolčnika po navodilu gosp. dr. I. Vošnjaka. »Jablus«, Prane Renier, Podčetrtek.	716
Lepo posestvo s kravami in inventarjem na; pvudaj. Pobrežje, Vrtna ulica 6.	708.
Hranilne knjižice, državne vrednostne papirje, itd. kupujemo in prodajamo po najugodnejših cenah. Bančno kom. zavod, Maribor. — 3 Din znamk za odgovor.	710
MB«»»MHBHBMBMB
Pili! in vsa širša okolica
kupuje v trgovini
Tiskarne sv. Cirila
Ptuj, Slovenski trg 7. BBBBBBflBBBBBBBBK
Citatelfem v pouk In zabavo.
Z letali nad morske ro-parie.
Pred kratkem je uspelo angleški pomorski oblasti, ki je nastanjena na Kitajskem, da je zajezila delovanje kitajskih morskih tolovajev. Kitajski roparji so odpeljali 4 angleške mornariške častnike ter enega angleškega zavarovalnega agenta v prepričanju, da jih bodo izpustili proti plačilu visoke odkupnine. Zasledovanja roparjev so se lotile angleške oblasti s privoljenjem kitajske osrednje vlade na lastno pest. Na izsleditev so bila odposlana ietala, ki so kmalu odkrila tolovajsko gnezdo ob izlivu reke Hoangho. Iz letal so vrgli v bližino skrivališča nekaj bomb, kar je zadostovalo, da so bili odpeljani takoj izpuščeni. Roparji sami so se raz-bežali in jih niso prijeli.
Oboroženo letalo je izborno sredstvo -za pregnanje roparjev iz zatočišč, ker •sicer jim je nemogoče do živega. Aero-plan je za razbojnika najhujši sovražnik, proti kateremu je brez moči. Pred rečnimi topovskimi čolni tolovajska zalega ni imela preveč strahu, ker se ne dajo nešteti majhni zalivi ob iztoku kitajskih veletokov pregledati in nudijo prostemu priibežniku najbolj varno skrivališče.
Rečno razbojništvo na Kitajskem Ima svojo prastaro zgodovino. Je že tako staro kakor Kitajska. Ko je bila Kitajska še ponosno ter mogočno cesarstvo, niso mogli nič kaj posebno učinkovitega storiti proti razbojnikom. Roparske bande so posedale svojčas svoj poseben red, postave ter običaje, katerih so se oklepale strogo. Tolovaji n. pr. nikoli niso odvedli v ujetništvo člainov družin učenjakov. Če bi se bilo kaj tacega zgodilo, so roparji sami do-tično družbo izdali. Če je .padel kak ropar oblasti v roke, so ga neusmiljeno obglavili.
Od starodavnih roparskih običajev se je ohranilo do danes zelo malo. Tolovajske bande so se pa tekom desetletja trajajočega pomanjkanja ter vsestranske bede med Kitajci neverjetno razmnožile in tvorijo najbolj resno nevarnost za rečno plovbo ter promet. Kitajski osrednji vladi sigurno ne manjka na dobri volji, da bi se varnostne razmere zboljšale. Dobro voljo vlade ovirajo krajevne oblasti, ki se premnogokrat niti ne zmenijo za odredbe ter vladina navodila. Bogznaj kolikokrat se je že zgodilo, da je bila rečna policija v najtesnejših zvezah z roparji.
Tudi to je treba pomisliti, da je stra-hovanje, katerega izvajajo banditi napram mirnim čolnom, malodane vsemogoče. Nobeden ne upa, da bi nastopil proti banditskim organizacijam, kaj šele, da bi jih ovadil. Posledica vsake ovadbe bi bila sigurna smrt. Razmere silijo kitajsko premožnejše prebivalstvo, da plačuje najmogočnejšim bandam mesečne zneske, radi tega so zaščiteni glede drugih tolovajev in lahko povsem mirno prevažajo blago po rekah in trgujejo. Ladij takih tr-
govcev in zasebnikov nikoli ne napadejo, dokler se dbljejo v lovskem okolišu roparjev, kateremu je bila plačana mesečna odkupnina.
Kako je mogoče priti kitajskim morskim in rečnim roparjem do živega, so pokazali Angleži. Z bombami oborožena letala bodo prepodila tolovaje iz najbolj prikritih zatočišč ter pribežališč.
*
PoSfa predsednika Mm-lenih drža?.
Predsednik Združenih ameriških držav, Franklin Roosevelt, prejema zelo obširno pošto. Dnevno dobiva povprečno 7000 pisem. Nekatere dneve celo 48.000 in največ pa 200.000 pisem. Da je njegovo dopisovanje ali korespondenca tako narasla, je vzrok Roosevel-tova neprevidna izjava. Večkrat je že namreč po radiju pozval prebivalstvo Združenih držav: »Če imate kako željo, pišite mi, če želite česar druzega, sporočite mi.« Je pač v Ameriki veliko ljudi, ki si ne pustijo omenjenega povabila ponoviti.
O po-šti g. predsednika so napravili že vsemogoče računske zaključke. Če bi vsako minuto odprl eno pismo in ga prečital, bi lahko dnevno odpravil brez jedi, počitka ter drugih opravil 1400 pisem. Mnogo nanj naslovljenih pisem vsebuje ob koncu stavek: »Prosim, čitajte sami pismo, g. predsednik, ne predajte ga tajniku!« Zopet drugi dopisnik ga prosi z besedami: »V mojem prejšnjem pismu, katerega sem naslovil na Vas pred dnevi, sem pozabil pristaviti še nekaj. Vzemite ono pismo še enkrat v roke, preglejte ga in premislite...«
Pretežna večina dopisnikov ne zahteva pismenega odgovora. Velik del dopisnikov se hoče predsedniku samo zahvaliti pismeno za to, kar je on odredil.
Zelo veliko je tudi pisem, ki vsebujejo prošnje ter grožnje.
Nekateri Amerikanci imajo toliko zaupanja v predsednika, da mu pošiljajo vsemogoče zlate dragocenosti v piepričanju, da bodo na ta način zbolj-šali državne finance.
Na predsednika naslovljenih pisem ne čita on sam, niti njegovi tajniki, ampak je za to določen poseben oddelek, v katerem je zaposlenih 22 uradnikov.
Iz množin pisem hoče Roosevelt zvedeti mnenje iz cele ogromne države o
sebi in glede zadovolja vladanja. *
Raznoterosti.
število mednarodnih pogodb od leta 1920. Tajništvo Društva narodov v Ženevi je objavilo zanimivo statistiko o pogodbah in mednarodnih sklepih, ki so bili sklenjeni od maja 1920. Od omenjenega časa hranijo v Ženevi 3.248 po-ge Jbenih dokui entov. Da ima do teh
dogovorov dostop nos t, je bilo potrebno 142 zvezkov. Vsaka pogodba je zabeležena v domačem jeziku, v fran-c .ščini ter angleščini.
Dota. Amerikansko Časopisje poroča na dolgo ter široko o poročnih slovesnostih v Nevvportu v Združenih državah, katere se bodo vršile v družini Freneh. G. John Jakob Astor, potomec slavne ameriške milijonarske družine,' bo vzel za ženo eno najbolj bogatih ameriških nevest. Dota neveste bo znašala 2 milijona dolarjev v gotovini: Med dragocenostmi, katere bo prinesla nevesta v zakon, je dijamant cesarice Evgenije, ki je vreden 16 milijonov dinarjev, zapestnica, okrašena z dija-manti ter rubini v vrednosti 4 milijone Din, 1 milijon vreden avtomobil, hiše ter posestva v Newportu, ki so precenjena na 20 milijonov in konečno še več podeželskih imanj, ki so vredna več milijonov. Najeli so cele čete zasebnih detektivov, ki čuvajo poročna darila pred nezaželjenimi obiski. Največja skrb nevestinega očeta so poročevalci raznih ameriških listov, ki opozarjajo s. svojimi resničimi ter pretiranimi poročili pozornost tolovajskih mojstrov na nevestine darove ter doto.
Nebotičnik brez stopnic. V San Fran-ciscu v Združenih državah bodo dogradili nebotičnik, ki bo predstavljal hišo brez stopnic. Stavba obsega 24 nadstropij in bodo opravljala promet dvigala, od katerih jih bo obratovalo 200 med posameznimi nadstropji, 200 pa med pritličjem ter streho. Da bi bila za slučaj požara pri rokah rešilna sredstva, so se odločili stavbeniki pri tej stavbi za povsem novo rešitev. Ame-rikanske stavbe imajo navadno po stenah lestve, po katerih je omogočen pobeg prebivalcev, če izbruhne v nebotičniku ogenj. Pri omenjeni stavbi pa ni več lestev, ampak na zunanji strani vse polno dvigal. Radi zunanjih dvigal je bila velika težava razdelitev oken.
Najbolj nevarna gradnja železnice. Največ težav ter nevarnosti je bilo z zgradil jo osrednje železnice v južnoameriški državi Peru. Železnica brzi 5200 m nad morjem in je bila zgrajena v letih 1871—1891. Napraviti so morali 132 predorov in mostov. Delo je bilo tolikanj nevarno, da je bil vsak osmi delavec ob življenje.
Najstarejši roman. Pred 3200 leti je spisal pisatelj Evama knjigo, katero slobodno imenujemo najstarejši roman na svetu. Knjiga razpravlja o »zgodbi dveh bratov«. Pisatelj je bil nekak dvorni knjigarnar pri egiptovskem kralju Meremptahu, o katerem trdijo, da je oni farao, ki je dovolil po tolikih' božjih šibah odhod izraelskega ljudstva iz Egipta. T ljiga je bila napisana kot razvedrilo za kraljevega sina Srn obstoji iz 19 papiros listov, ki so popisani s staroegipčansko pisavo hieroglifov. Književna dragocenost je prešla leta 1857 v last neke Italijanke in ta je podarila redkost angleškemu muzeju, kjer je posebna privlačnost za poznavalce književnosti.
*
Denar doma ne nege obresti, ni varen! Jugoslovanska hranilnica, Kralja Petra trg, izplačuje cele vloge takoj 1 Domači hranilniki brezplačno! Iztrjuje vse račune! Nov način posebne male štednje. Daje kratkoročna posojila!	707
Vsled delne likvidacije svojega podjetja proda poceni: tovorni avto, šestsedežni osebni avto in motorno kolo s p.rkolico. Mlekarna Bern-harid, Maribor.	698
[jJoMas, iz katerega naredite izvrsten jabolčnik brez naravnega jabolčnika. Pišite po navodila. Jablus, Franc Renier, Podčetrtek. 699
Preklic! Rižnar Rozalija pri Sv. Joštu na Koz-jciku preklicuje z obžalovanjem svoje besede, s katerimi je neosnovano obdolžila Marijo Videnšek, služkinjo v župnišču v Šmartnem .pri Slovenjgradcu, nemoralnega dejanja. — Rižnar Rozailija, 1. r.	703

VZAJEP1NA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak' slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Dobro idoča trgovina
mešanega blaga se da y najem. Naslov v
upravi.
702
Priden, 30 let star hlapec išče službo. Župec, Slovenska Bistrica.	706
Mostin, moštna esenca za izdelovanje dobre in zdrave domače pijače, samo v drogeriji M. Kane, Maribor, Slovenska ulica.	577
Dolžniki! Pristopajte k gospodarski zadrugi Zaščita« v Ljubljani, Masarykova cesta lili, ki Vam uspešno pomaga urediti Vaše dolgove, posreduje najceneje pri vseh Vaših upnikih in pri oblastvih. Kmetom urejuje vse zadeve po uredbi o zaščiti kmetov in posreduje glede nezaščitenih dolgov. Ne odlašajte več s pristopom!	646
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, star; papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrst-i nim okusom. Dnevna razpošiljatev. Cena steklenici 20 Din Ivan Pečar, droge m ke-i mikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 663
Veliki zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, pos4»no na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Persson, Ljubljana, poštni predal 307.	627
Ostanki tud: najmočnejše hlačevine (cajga) do 1 m 20 D;n, do 3 m 22 do 24 Din, belega platna po 5, 6 in 8 Din, oxforda (pisanega platna) 6 Din, močan cvirncajg za ženske obleke 8 Din ter vso letno blago za znižane cene prodaja manufakturna veletrgovina Anton Macun, Maribor, Gosposka 8—10. 669
Vsakovrstno
kupuje po najvišjih cenah Ackermanov nasl. A. Ki udi, Ptuj. 590
Slovenski ffonff<eI
Vam je Slomšek zapustil najlepšo dediščino, knjigo:
Življenja srečen pot
Slovenci bi radi, da bi naš Slomšek prišel na oltar. Pa ta naša želja ne bi bila tako resna, če bi vsak slovenski fant ne hotel imeti Slomškove knjige, ki jo je za fante napisal, če bi vsaka mati, vsak oče ne skrbel za to, da bi sin vsako nedeljo šel v, cerkev s Slomškovim molitvenikom v roki. V današnjih razmerah, ko razne organizirane družbe niso mogoče, je mogoča ena skupnost, skupnost Slomškovega duha, ki se ga bodo fantje navzeli iz tega molitvenika Ta. Slomškov duh bo ohranil naše fante zveste Bogu in narodu. Zato, slovenski fantje, sezite po knjigi: »Življenja srečen pot«! Knjiga, ki v obliki ličnega molitvenika obsega 380 strani, stane vezana z rdečo obrezo Din 14.—, z zlato obrezo Din 20.—, v usnje in z zlato obrezo Din 30.— Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.

• . i-f "
Hajboljša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tiskovine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnipe
ki jih izvršuje (
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tisftarna su. Cirila
g Mariboru, KorošIiac.S
Zdravljenje kile
po naravnem orth. meh. potu brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojega avstrijskega in nemškega patenta je mogoče. Brezplačno neobvezno pred^ vajanje v sledečih krajih:	705
Villach: v hiši gostilna »Lam, Glavni trg: nedeljo 22. julija od 8.-2. ure. Rosenbach: v hiši hotel Matschnig: pondeljek",
dne 23. julija od 8.—2. ure. Spielfeld-Strass: v hiši gostilna Kaschl: soboto
4. avgusta od 8. do 2. ure. Radgona: v hiši hotela »Kaiser von Oester-reich«: nedeljo 5. avgusta od 8. do 2. ure. Ena mi dnevno doposlaniH zahval: Moja težka kila je z uporabo Streifenederje-: vega patenta v kratkem času popolnoma izginila, čeprav sem že 73 let star. Vsem, ki na tem trpijo, priporočam toplo Streifenederjev; patent. Erding 18. febr. 1934. Mihael Strohofer, v Fischerjevi dobrodelni ustanovi y Erding.
Dajte si doposlali mojo pojasnilno Uustrovano broSuro proti dopo-šiljatvi dvojne pisemske poštnine neobvezno in brezplačno Pozor pred ponaredbami!
F.6.StreifenederFurstenfeIdM bei Munchen
StSt^Sa^t^St „fllONIN" z0gi€$l§iY0 in mir© zaceli Sirosiicne rane.
Stekl. Din 20'— t lekarnah. Po pošta. povz. 2 stekl. Din 50" - . Poučno knjižico št, 18 pošlje brezplačno „Fiton" dr. z o. z. Zagreb 1-78. Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
Pletene Jopice
po Din 29.— dobite samo v
TRPIM O VE M BAZARJU
Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Veliko skladišče rabljenega železja
kakor cevi, traverze, kovno in lito železo, vsakovrstne kovine ter raznovrstnih poljedelskih strojev in kose po 5 Din komad dobite pri Justin Gustinčič v Mariboru, Tattenbachova ulica 14. Istotam kupujem po najboljših cenah vsakovrstne stroje, žefleznino in kovine. 700
Mrliškim oglednikom!
Ker želimo razprodati dosedanjo zalogo tiskovin za mrliške oglednike, dajamo vsem 30% popusta, dokler traja zaloga.
Tiskarna sv. CMla v Mariboru.
Nosi f ovnostl I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,509.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škcde vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,0C0.08C Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovai! svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagat«0;4, fbvarovrni vsake škoda.
■'V»»'».**«
Hranilnice Dravske banovine Narihor
Centrala. Maribor	Podružnica: Celje
v lastni novi palači m oglu	nasproti pošte, prej Južnošta- l
Gosposhc-Siovcnshe ulice.	6<s	jersha hranilnica. *
i Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj ( * varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ^
£ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. 0 ■
ica v Celju
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v noui lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•. .•. obrestnje najbolje, .•. .•. Denarje pri nje} naložen po-.'. p o 1 n o m a v a r n o. .'. .•.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.% v	m o ž e n j e m!	v
iTiskar.i Tiskarna sv, Cirila y Mariboru, predstavn:k Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik: Januš Goleč, novinar y. Mariboru.
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru,