Spedizlone In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Ur 0.40 Štev. 38. V Ljubljani, v ponedeljek, 16. februarja 1042-XX Leto Vil Izključna ooobluAiVtiks ta oglalevante ttalltan«k<*?a U> tujegf Izvora Loiooe Pubblicitc Italiaaa a. A. Milana E Uftdaitlio to oprava lopittricn b. Ljubljano g i Hedaflone Amministraziooe &opitar|ev« k. Labiana. = Concesatonarto esclastva pet lo pabblicltd di proventeoza italiant ed ostera limone fubbliciM Italiaos & A. Milana Angleške čete v Singapooreju so se brezpogojno vdale Japsncem Tako so Japonci zmagovito zaključili desettedenski boj za posest tega važnega pomorskega oporišča v vzhodni Aziji in cele Malaje Tokio, 16. febr. s. Agencija Domei sporoča iz Singapooreja: Ob 14.30 krajevnega časa jo vodstvo britanskih žet v Singapooreju sporočilo japonskemu glavnemu stanu, da jo pripravljeno na vdajo. Tokio, 16. febr. s. Vdaja Singapooreja je nastopila en teden po začetku japonskega napada na veliko britansko trdnjavo, odnosno 70. dan po začetku vojne na Tihein oceanu proti dvema plutokracijama. V 55 dneh so japonske sile na Malajskem polotoku prodrle od siamskih meja skozi ves polotok prav do singapoorske morske ožine in sicer so Japonci povprečno po 10 milj napredovali na dan. Zasedli so ozemlje, ki so ga vsi doslej označevali kot silno težko zavoljo številnih džungel, ki so skoraj neprehodne. Posebne težave so imeli Japonci pri napredovanju skozi severni del polotoka, kjer je džuntrla silno Kosta. Posebno pa so tam nevarni številni rečni tolsovi. Po črvih letalskih uspehih na morju, nri čemer sta bili potopljeni tudi dve angleški oklomrci. so začeli Japonci z načrtnim bombardiranjem britanskih oporišč •mr »M« "'PKBESSHE Uspeli napadi a angleške ladje bombardiranje Malte in naprav v Tobruku Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. februarja naslednje 624.’ vojuo poročilo! Naši motorizirani oklopni oddelki so prisilili vzhodno od Mekilija nasprotnikove patrolne oddelke po kratki borbi k umika. Italijanska in nemška letala so nadaljevala intenzivne in uspešne napade na sovražnikovo zaledje. Bombardirane so bile pristaniške naprave v Tobruku in razpršena zbirališča čet in motoriziranih vozil. Nemški lovci so v spopadih v zraku uničili 5 letal tipa »Curtiss«. Nemška letala so brez prestanka dan in noč bombardirala pomorska in letalska oporišča na Malti. Opaženi so bili mnogi siloviti požari. Večkrat po vrsti so letalske sile v vzhodnem delu Sredozemlja napadle sovražnikove pomorske konvoje. Italijanska torpedna letala so v strmoglavem poletu potopila veliko sovražno trgovsko ladjo in neko drugo hudo poškodovala. Nemška letala so napadla številne parnike velike in srednje tonaže, ki so bili zadeti z bombami velikega kalibra. Tri ladie so bile z gotovostjo potopljene. Uspešno so bile zadete tudi spremljevalne ladje. Eno naše izvidniško letalo, ki so ga hudo napadli štirje angleški lovci, je enega izmed njih sestrelilo in se vrnilo po izpolnitvi svoje naloge. Tudi to noč so sovražna letala vrgla nekaj bomb na Katanijo, ne da bi povročila škodo. Eno pri napadu sodelujoče letalo se je zadeto od izstrelkov protiletalskega topništva v plamenih zrušilo v morje. na polotoku, nakar so se začeli potem izkrcavati za napad proti Singapooreju. Od takrat naprej je ves ta pohod niz zmag proti Britancem, ki so se stalno umikali proti svojemu glavnemu oporišču. 10. decembra je padel Kotahbaru, 26. decembra so prestopili reko Perpera, čez dva dni je padla prestolnica istega imena. 11. januarja so zavzeli prestolnico malajskih držav Kuala Lumpur, 31. januarja pa je bilo zasedeno tudi zadnje važnejše mesto pred Singapoorejem, namreč Johore Bahru. Glavni napad na azijski Gibraltar se je začel 3. februarja, ko je britansko poveljstvo odbilo japonski poziv na brezpogojno vdajo trdnjave. Sledilo je štiridnevno močno bombardiranje otoka Singapooreja, nakar se je razvil glavni napad, ki se je končal zmagovito za japonske sile. Tokio, 16. febr s. Glavni stan japonske vojsko sporoča, da so se britanske čete v Singapooreju brezpogojno vdale. Tako jc padlo zadnje izmed treh velikih zavezniških < porišč v vzhodni Aziji. General Jamašita, poveljnik japonskih čet v Malaji, in general Percival, poveljnik britanskih sil. sta podpisala dokument, ki zaključuje vojskovanje na Malajskem polotoku. Sovražnosti so se tako nehale ob 22. uri krajevnega časa. Vdaja britanskih šil je bila podipisana pred napol razrušeno avtomobilsko tovarno, ležečo pod vznožjem hriba Bukit Timah, ki je bil prizorišče bojev zadnjih dni. Britansko poveljstvo je ustavilo ogenj ob 14.30 krajevnega časa, ker se je prepričalo, da nobena sila sveta ne bo mogla rešiti pred uničenjem britanskih sil. ki so bile >bkoljene v singapoorskem mestu. Zadnji japonski napadi 60 se osredotočili na trdnjavo, na katero .so padali tisoči japonskih izstrelkov in so onemogočili branilcem sleherno obrambo. Odposlanstvo, ki se je prišlo pogajat za vdajo, so tvorili štirje britanski častniki. Približalo se je japonskemu glavnemu 6tanu z belo zastavo. Takoj nato sta oba poveljnika nasprotu jočih si sil podpisala pogoje, ki so jih postavili Japonci. Britansko odposlanstvo je zapustilo japonski glavni 6tan ob 16.15, ko je bil določen čas sestanka med poveljnikom obeh vojska za formalno izvedbo izvedbo uda je. Tokio, 16. febr. s. Polkovnik Hideo Hoira, šef tiskovnega urada japonske vojske, je po radiu govoril o strategičmh posledicah padca Singapooreja in podčrtal, da pomeni Singapoore ključ za široko akcijsko polje japonskih sil na južnem odseku. Nato je pikro obračunal z bajko o nezavzemljivem Gibraltarju vzhodne Azije in rekel, da so Britanci in Amerikanci s tem izgubili važno postojanko. Singapoore v japonskih rokah pomeni oviranje prometnih zvez med zavezniki in sicer m§d Tihim oceanom in Indijskim oceanom, posebno pa pomeni to udarec za Kitajsko maršala Čangkajška, kateremu bo težko prihajala angleška in ameri-kanska pomoč. Svoj govor je zaključil, da je padec Singapooreja zaključek dela te vojne, ki pa bo tudi po svojem končnem izidu za Japonce zmagovita. Japonci prodirajo tudi na Sumatro S padalci so zavzeli Palenbang, važno petrolejsko središče Tokio, 16. febr. s. Z otoka Amboina poročajo, da so japonske čete po svojem izkrcanju 31. januarja razširile svoje področje in da je treba v najkrajšem času pričakovati popolno zasedbo otoka. Do 15. februarja so znašale sovražnikove izgube na padlih 300, ujetih pa je bilo 2600. Razen tega je bilo zajetih 7 težkih topov, 9 protiletalskih topov, 214 strojnic in 2 tanka ter številna motorna vozila, mnogo streliva in pušk. Tokio, 16. febr. s. Japonski glavni stan poroča, da je bil general Juki Terauci imenovan za Rini, 16. febr. s. Uradno sporočilo iz Batavije pravi, da so Japonci zasedli otoke Anambas, vzhodno od malajskega polotoka. Tokio, 16. febr. s. Japonski padalci so zavzeli Palenbang, važno petrolejsko središče na otoku Sumatri. Iz tega kraja so Holandci dobivali letno nad 2 milijona ton petroleja. Obenem je Palenbang važno oporišče za obrambo otoka samega, ker leži ob ožini Banka, koder plovejo ladje med Batavijo in Singapoorejem. Zasedba tega kraja pomeni novo ogražanje središča holandske Tndije in ogražanje Batavije. glavnega poveljnika japonskih Bil na južnem od- j Batavija ie od Palenbanga po zračni oddaljena le seku. 450 km. Sovjeti neprestano, pa brezuspešno napadajo Novi uspehi podmornic proti angleškemu brodovju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo: V raznih odsekih vzhodne fronte je nadaljeval sovražnik svoje brezuspešne napade. Ti napadi so se zrušili s posebno hudimi izgubami zanj. Samo v odseku enega armadnega zbora je izgubil nasprotnih okrog 2000 padlih. V mnogih laetnih napadalnih podjetjih so bile sovražne sile vržene nazaj, več obkbljenih skupin sovražnika stisnjenih skupaj in od zvez odrezani deli nasprotnika uni-ieni ali pa ujeti. * Močne sile letalstva so razpršile sovražnikova zbirališča in oskrbovalne kolone ter so z dobrim učinkom napadale sovjetske poljske postojanke, kakor tudi železniške cilje. Na murmanski fronti so uničili lovski oddelki sovražna taborišča. Izgube sovjetskih letalskih sil so znašale včeraj 30 letal. V teku bitke ob vzhodnem izhodu iz Rokav-skega preliva dne 12. februarja so napadli nemški rušilci in brzi čolni angleške brze čolne, izmed katerih so dva potopili. Neki minolovec je rešil 35 mož posadke potopljenega stražnega čolna, ki predstavlja edino 'nemško ladijsko izgubo v teh bojih. Podmornice so potopile pri napadu na konvoje na Atlantiku eno korveto in 3 sovražne trgovske ladje s skupno 26.500 br. reg. tonami, med njimi veliko motorno petrolejsko ladjo. Štiri nadaljnje ladje so bile s torpedi močno poškodovane. , Na morju severno od Tobruka so nemška bojna letala zadela dve vojni in dve trgovski Ldji v močno zavarovanem konvoju. Računa se s potopitvijo enega rušilca in ene transportne ladje z 10.000 br. reg. tonami. Razen tega je bil v tobruškem pristanišču močno poškodovan manjši tovorni parnik. V zapadni Marmariki so uničila nemška bojna letala vež angleških oklopnih in tovornih vozil. Spremljajoči lovci so sestrelili pet sovražnih lovskih letal. Izjava japonskega diplomata v Rimu ijlnjiva propaganda o »veliki zmagi« pri Marshalskih otokih Rim, 16. febr. s. Poveljnik Tojo^Mitunobu, mornariški ataše pri japonskem veleposlaništvu v Rimu, je dal dopisniku agencije Stefani izjavo, v kateri je zavrnil lažnive vesti angle-tko-ameriške propagande glede velikega ameriškega napada na otočje Marshall ter glede letalskega ameriškega in holandskega napada na japonski konvoj v ožini Makkasar. Dejal je med drugim: Angleško-amerLška propaganda trdi, da so bila ob priliki angleško-ameriškega pomorskega napada pred približno štirinajstimi dnevi uničena štiri vodna letala in šestnajst ladij s skupno 100.000 tonami, med katerimi je bila tudi ena 17.000 tonska, ena križarka, dve podmornici, mnogo pomožnih ladij, stara križarka, štiri druge pomožne ladje in tri podmornice. Če bi bil to res velikopotezen pomorski letalske napad z navedenimi uspehi, bise pač lahko vsakdo spominjal, kdaj in leje se je tak napad odigral. Nasprotno pa angleško-amerišica propaganda to sporoča, kakor da se je zgodilo pred štirinajstimi dnevi pri Marshalskih otok:h, tako kot stori tisti, ki ni pozabil dneva in kraja tega dogodka. Ta majhna jasnost je sama po sebi pomenljiva in sumljiva. Jaz mislim, da je ta vojaški nastop treba istovetiti z napadom, ki ie bil uprizorjen v zori 1. februarja proti otokoma Vojtje in Maleolov, ki spadata k Maršalskemu otočju. Če se je ta napad 1. februarja končal s tolikšnimi uspehi, je pač čudno, da so Amerikanci potrebovali štirinajst dni^ časa, da so javnosti ta svoj uspeh sporočili^ Kar pa 6e tiče njihovih lastnih izgub — pravijo, da so izgubili 11 letal, eno križarko pa da je poškodovala bomba — so precej blizu trditvam vrhovnega japonskega poveljstva. Ta enakost se lahko razlaga s tem, da so Amerikanci zato navedli takšne podtke, da bi se njihov uspeh »dol verjetnejii. So pa druge stvari, ki se raradi njih ame-riško-angleSka novica ne zdi resnična. Če bi bil takšen nastop res izveden in če bi se res končal z uničenjem štirih letalskih oporišč, številnih bombnikov, štirih vodnih letal, ter s potopitvijo 16 ladij s skupno tonažo 100.000 ton, s poškodovanjem še drugih ladij 6 skupno 60 tisoč tonami, bi bil ta nastoip gotovo usoden za omejene otoke. In zakaj potenn ameriško bro-dovje ni izkoristilo tega smrtnega udarca ter nadaljevalo z napadi na druge otoke, da zasede vse otočje? Nasprotno pa so Amerikanci izvedli en sam napad na omenjene otoke in so se morali brž umakniti, ko se je pojavilo japonsko brodovje in jih začelo zasledovati. Za Amerikance, ki razpolagajo s tako močnim letalstvom in brodovjem, pač ne bi bilo prav nič težko, zlomiti vojaški odpor vseh teh malih otokov, če bi bil tisti napad v resnici izveden s tolikšnim uspehom ,bi imeli Amerikanci pač vzrok, obtoževati svoje brodovje, zakaj ni izkoristilo prvih uspehov. Angleško-ameriška propaganda dalje trdi, da je japonska vojska izgubila nad 20.000 vojakov in nad 30 prevoznih ladij ob priliki holandskega pomorskega letalskega napada na japonski konvoj v ožini Makkasar. Če bi bili Japonci res imeli tolikšne izgube, bi bilo pač možno, da bi japonske 6ile zasedle številne vojaško važne točke drugo za drugo, kakor na primer Kelvieng, Rabaul, Kendari in Balik Pa-tang. Res pa je. da so bile ob priliki izkrcavanja v Balik Pafangu potopljene samo štiri japonske prevozne ladje. Po angleško-ameriškem radiu je bilo tudi sporočeno, da so se pomorske letalske bitke dne 1. februarja udeleževale tudi štiri ameriške križarke, ki da so potopile mnogo japonskih prevoznih ladij. Iz tega bi sledilo, da 6ta večino teh prevoznih ladij potopila holandska mornarica in holandsko letalstvo, to se pravi, holandsko brodovje, ki zdaj obstoji iz nekaj poumornic, in holandsko letalstvo, ki je zdaj še zelo neznatno. Da bi trideset prevoznin ladij potopile podmornice in neznatne letalske sile, se zdi očividno nemogoče. To bi bilo tudi lahko kontrolirati, če pregle- Tedenski pregled napadov nemške mornarice in nemškega letalstva Berlin. 16. febr. s. Nemška uradna agencija podaja pregled uspehov, ki jih je v zadnjem tednu imela nemška mornarica in nem&ko letalstvo. V preteklem tednu so nemške podmornice v celoti potopile 11 nasprotnikovih trgovskih ladij za 77 tisoč ton m dve korveti, medtem ko 60 bile štiri tovorne ladje s torpedi poškodovane. Štiri ladje e 34.500 tonami 60 bile potopljene pred severnoameriško obalo. Na ta način je celotna številka potopljenih ladij ob vzhodni ameriški obali narasla na 421.500 ton. V borbi proti Veliki Britaniji je nem&ko letalstvo ponovno vsak dan in vsako noč napadalo letališča, pristaniške naprave, skladišča goriva, industrijske naprave na britanskem otočju I in povzročilo težko škodo britanski preskrbovalni in oboroževalni industriji. Nemška bojna letala so močno napadala tudi britanske vojne ladje na Sredozemskem morju ter poškodovala 3 križarke, 2 rušilca, verjetno pa 60 potopila 1 rušilec in 1 prevozno ladjo. V letalskih spopadih so izgubili Britanci več ko 43 letal nad Severnim morjem, 23 letal pa v spopadih nad Afriko, dočim so bile nemške letalske izgube mnogo manjše. Razlogi za odstop admirala Harta Šanghaj, 16. febr. s. »Daily News< piše: Vrhovni poveljnik zavezniške mornarice na južnem Tihem oceanu, admiral Hart je odstopil, menda zavoljo slabega zdravja in svoje starosti, čudno pa je, da ob prevzemu poveljstva ni vedel, da je star že 64 let. Poveljstvo je bilo poverjeno zato Holandcu. Vidi se iz tega, da je holandska vojna mornarica večja kakor pa mornarica Združenih držav. S tem, da je padel Singapoore, je storjen uvod za napad na Sumatro in Javo, stebra holandske 'posesti na Tihem morju. Japonske priprave za organizacijo vzhodne Azije Tokio, 16. febr. s. Japonski tisk podčrtuje pomen sklepov vlad za ureditev velike vzhodne Azije. Na tej seji so bile navzoče tudi druge osebnosti. Predsedoval e predsednik vlade Tojo, zraven njega pa so sedeli predstavniki raznih narodnih organizacij, bivši ministri, bivši guvernerji, generali, admirali, bivši voditelji političnih strank, bivši veleposlaniki, gospodarstveniki, industrije!, finančniki in drugi. damo podatke o pomorskih letalskih napadih v tej vojni Londonski časopisi so pred nekaj dnevi prinesli novico o velikem angleškem uspehu na bojišču v Maleziji ter so poudarjali, da so japonske čete in ladje pretrpele velikanske izgube, britanske pa so brezpomembne. Po londonskih poročilih kaže, da so bile japonske sile naravnost uničene. Res pa je, da japonska vojska prodira dalje na vsem bojišču v Maleziji in padec Singapooreja je zdaj že gotovo dejstvo. Vesti 16.februarja Japonski cesar je včeraj sprejel načelnika glavne-sta stana japonske vojske generala Šugijama, ki je poročal o padcu Singapooreja. Hudi snežni zameti 60 pretrgali vse železniške in cestne zveze Sarajeva z okolico. V mestu je padlo poldrug me;er snega. Britanske oblasti v Egiptu nameščajo svoje oddelke koder se jim ljubi. Zavoljo tega je prof. Mahmud Sulejman stavil na predsednika vlade vprašanje, kaj misli egiptska vlada storiti proti temu da ne bi sovražnik mogel vseh krajev, koder 60 se nastanili angleški vojaki, smatrati za vojaške kraje. Predsednik vlade pa .je izjavil, da ti angleški oddelki niso nič večji kakor pa v mirnem času. Prof Sulejman je odgovoril, da se je varal v pričakovanju, da bo egipt-eka. vlada poskrbela za zaščito dežele pred Angleži, ker vse kaže da vlada temu vprašnju namenoma noče posvečati jx>trebne pozor- Britanska vlada je sklenila omejiti porabo bencina za polovico. Listi pa pravijo, da bo venetno prišlo celo do tega, da zasebniki splon ne bodo dobili več bencina. Avstralski letalci, ki so sedaj v Angliji, se bodo najbrže vrnili domov, ker jih tam bolj potrebujejo, je izjavil avstralski minister Drake Ford. Težkoča je le v tem, ker je prevoz težaven in bi tudi v Angliji težko nadomestili novi primanjkljaj letalcev. Japonska poročila s Filipinov vedo povedati, da se mnogo Filipincev zateka k Japoncem zaradi ker jim primanjkuje hrane. Turški prometni minister je v svoji izjavi za časopise povedal, da je led na reki Marici naredil veliko škodo pri novih gradnjah mostov čez to reko ob bolgarski meji. Ledene plošče so odtrgale več podpornikov, razen tega pa 60 zara-i. mraza morali sploh ukiniti vm dela. f-aradi tega 60 tudi tako pogoste velike za-kasmtve vlakov iz Turčije v srednjo Evropo. Zaloge papirja je dala zapleniti turška vlada pri nekaterih carigrajskih časopisih. Zadnje čase se je pomnajkanie papirja občutno pokazalo, navzlic temu, da je vlada že prej odredila omejitve. ‘ Kitajsko univerzo v Jenčingn so na ukaz poveljniška japonskega ekspedicijskega zbora zdai dokončno zaprli. V kratkem bo na Japonskem sestavljen svet, ki se bo bavil z načrtom za zgraditev Velike Azije. V tem svetu bo zastopanih 40 strokovnjakov katerim bo predsedoval japonski ministrski predsednik. “b >*. omfiiI“ finska vlada. Odslej bodo tudi to vazno živilo dajali na karte. Letni lov na Finskem ,e dal zmerom več rib kakor pa v c mi Potre,bovali za domačo porabo. obilk.K prAi^peI.gener®1 Franco po končanih obiskih v Algecirasu, Tariffi in Čadizu Povsod ga ie prebivalstvo radostno sprejemalo. V evi i je general Franco obiskal kardinala oegurja. fcSS 0b,aSn s° "ka*ale izseliti civilno pre-pr*j .. »z Queenslanda, poročajo iz Šanghaja. Pred svojim odhodom Iz Nemčije ji bil predse!-no,rYeške v,a?e Quisling na svečanem sprejemu, ki mu ga je v Berlinu priredilo društvo za gojitev zvez s severom. Na spreiemu so bili številni odličniki. Preden bo oJšel domov, „?.Qu,sh% le »«*?] tfost nemškega mi-p . o.f nza Vzhod Alfreda Rosenberga. Samt Pierrn je bila potopljena degaulistična konfeta »Oakland«. Od posadke pogrešajo 26 ES, ^.Ie ™>rnarje pa je rešila kanadska ™ adia' Amenkanci poročajo, da je ladjo potopila nemška jrodmornica. IZ Sn?£k,l"!,T P°roJaj°- da washing!onaki dopis-niklondonskega »Timesa« omenja ▼ nekem poročilu govorice, da namerava ameriški zu-nanji minister Cordel Hull podati ostavka Do-wlsnik ga sicer zagovarja, pripominja pa, da bo odšel za nekaj tednov na oddih, ker se pri njegovih 70 letih že nekaj časa ne počuti dobro. Stran 2. Uspešni razgovori maršala Antonesca s Hitlerjem Bukarešta, 16. fel^. s. Maršal Antonescu se je včeraj vrnil v Bukarešto. Berlin, 16. febr. s. Diplomafsko-politiiSna korespondenca razpravlja v kratkem poročilu o nedavnem obisku maršala Antonesca v Hitlerjevem Klavnem stanu in pravi med drugim, da se je tudi pri tej priliki znova potrdilo bratstvo v orožju med Nemčijo in Romunijo in da se to prijateljstvo še ojačuje zaradi sodelovanja romunskega naroda, ki ga vodi maršal Antonescu v sedanji borbi za boljše mesto v novi Evropi. Nemško-romun-sko sodelovanje je že v teku dosedanje vojne rodilo velike rezultate. Med drugim si je Romunija pridobila nazaj svoje pokrajine, katere so ji ukradli boljševiki, in tedaj so se z ramo ob rami borili nemški in romunski vojaki za osvoboditev krajev, ki spadajo v sestav romunske države. Razgovori med maršalom Antonescom in Hitlerjem so dali novo priložnost za temeljit pretres o življenjskih vprašanjih, ki se tičejo bodočnosti obeh narodov. Nemški narod, ki pozna staro in utrjeno prijateljstvo romunskega naroda, pozdravlja Romunijo, ki je vedno služila le ciljem pravice in katera sedaj pomaga pri utrjevanju temeljev nove evropske ■*»«•<»'«■ ki io Vezi med dvema revolucijama«' Članek o italijansko-hrvaških odnošajih. Najprej poudarja, kako velike zasluge si je pridobil l)uce za vzpostavitev prijateljskih odnošajev med Italijo in novo Hrvaško, nato pa pravi, da Hrvaška spada med mlade evropske narode in da je v kratki dobi svoje neodvisnosti dokazala svojo živ-ljensko silo in zmožnost, da se sama organizira. Kakor je fašistična revolucija pokazala, da je italijanski narod začel živeti novo življenje, tako pomeni tudi ustaška revolucija začetek nove dobe hrvaškega naroda. Ta revolucija ne pomeni samo prekinitev s preteklostjo, pač pa zagotavlja tudi boljšo bodočnost. Cut dolžnosti za vse ter boj duha proti zmoti — to je nauk, ki se ga drže Ducejeve črne srajce in poglavnikovi ustaši. List zaključuje svoja izvajanja s trditvijo, da je ta misel dobila znova svojega poudarka ob priliki sedanjega obiska maršala Kvaternika v Rimu. Italijanske in -Ota iicvaške oborožene sile so pripravljene na skupne žrtve, saj jih veže prijateljstvo in tesno politično sodelovanje •nivc: , Obvezen pouk italijanščine na hrvaških srednjih šolah Zagreb, 16. (ebr. e. Znano je, da je bil uveden obvezen pcuk italijanščine ne 6amo po hrvaških poklicnih, trgovskih, mornariških in poljedelskih šolah, pac pa tudi v realn-.h gimnazijah, klasičnih gimnazijah, na učiteljiščih in meščanskih šolah. V zvezi s tem je treba omenita, da od začetka 1. 1940 ta pouk ni bil obvezen v nobeni srednji šoli bivše Jugoslavije. Italijanščina je bila uvedena proti koncu leta 1940 kot neobvezen predmet in da 6i vsak lahko italijanščino izbere med tujimi jeziki. Z ministrskim odlokom od 6. oktobra 1941 je bilo določeno, da 6e uvede neobvezen pouk italijanskega ■ezika in po izbiri. Z včerajšnjim odlokom pa je pouk italijanščine postal obvezen v vseh srednjih šolah, po klasičnih in realnih gimnazijah, učiteljiščih in meščanskih šolah. Odlok |e bil uveljavljen z včerajšnjim dnem. Pouk italijaščine bo prav tako kot rfouk nemščine obvezen od druge do osme šole, na učiteljiščih pa že v prvem razredu. Z letošnjim šolskim letom je bila na zagrebški univerzi ustanovljena stolica za fašistično omiko. Nameravajo pa ustanovit1 še drugi dve 6toIici, eno za politične, socialne in korporacijske vede, drugo pa za proučevanj Danteja. Zahtevajte povsod naš list! Podrobnosti o pomorski bitki v Rokavskem prelivu Berlin, 16* febr. s. Nemška uradna agencija je zdaj objavila podrobnosti o uspešnem delu nemških pomorskih sil v Rokavskem prelivu. Bojni ladji »Scharnhorst« in »Gneisenau« ter križarka >Prinz Eugen« so v spremstvu drugih enot dne 11. febr. zvečer nenadno zapustile neko luko ob atlantski obali, da bi preplule Rokavski preliv in bile nemškim pomorskim silam na razpolago za drugo delo. Plule so mimo Calaisa 1‘2. febr. opoldne, ne da bi jih sovražnik opazil in docela izpolnile določeno nalogo, kljub trditvi Angležev, da so gospodarji v Rokavskem prelivu tako v zraku kakor na morju. Po sovražnem napadu je nemška sila izgubila samo eno ogledno ladjico, neka torpedovka pa je bila lahno poškodovana od bomb. Nemško poveljstvo je vse možnosti natanko preračunalo in izdelalo zmagovit taktičen načrt. Opoldne omenjenega dne so začeli Angleži z.letali in ladjevjem napadati. A nemško spremstvo je s protinapadom oviralo nasprotnikove tor-pedovke in potopilo dve od njih, nato pa angleške I ladje preganjale prav do Good Winsandsa. Križarka >Prinz Eugen« je potopila sovražni rušilec ter zažgala še drugega. Nato je britanskb topništvo vzdolž obale začelo z zapornim ognjem preko Rokavskega preliva ovirati nemške pomorske sile. Toda vse je bilo brezuspešno. V obrambi proti nasprotnikovim napadajočim letalom sta nemška mornarica in letalstvo delali pravo čudeže. Lovska letala in protiletalsko topništvo so zavrnili vse napade in prizadejali sovražniku prav hude izgube. Poleg uspehov protiletalskega topništva na večjih ladjah, je protiletalsko topništvo na spremljevalnih ladjah, na rušilcih in torpedovkah ter oklepnicah^ sestrelilo deset angleških letal. Ko se je zmračilo, se je sovražnik umaknil, takp da so v nočni tišini nemške ladje lahko varno plule proti svojim ciljem. V vsej operaciji so nemške sile odnesle novo taktično zmago. Nemško orožje vseh vrst je znova dokazalo, kako prekaša sovražnikovo in kako je z angleškim gospostvom nad Doverskim prelivom. V treh vrstah... Pri smučanju se smrtno ponesrečil 12 letni posestnikov sin A. Capuder iz Moravi. Doma se je smučal nedaleč iz vasi. Ko se je po hribu peljal navzdol, *je padel tako nesrečno, da si je zasadil smučarsko palico v trebuh. Imel pa je še toliko moči, da sl jo je sam izdrl. Domači 6o ga hitro pripeljali na Golnik. Zdravniki so ga takoj operirali, niso mu pa mogli rešiti življenja. Zadnjo soboto so r Rogaški Slatini priredili drugi dobrodelni koncert, katerega čisti dobiček je šel za zimsko pomoč. Koncert je vrgel 1000 mark. Novice iz Države Prijeta dva francoska ujetnika. Vojaška železniška straža v Pratu je prijela dva francoska vojaka, ki sta bila pobegnila iz nekega nemškega ujetaiškega taborišča. Najprej sta se oskrbela z živili, nato pa se izmuznila mimo nemških taboriščnih straž ter se dokopala do nek*ga tovornega vlaka. Vselila sta se v vagon in se v njem spretno skrila, da ju niti mejna kontrola na Brennerju ni našla. Pripeljala sta se do kraja Prato, Kjer pa ju je radovednost premagala, da sta izstopila ter začela povpraševati, kje sta. Tedaj so ju italijanski vojaki opazili in prijeli. Francoza sta povedala, odkod 6ta pobegnila, vendar svojih imen nista hotela izdati. Oba ujetnika sta bila oddana italijanskim vojaškim oblastem im bosta po vsej verjetnosti vrnjena tja, odkoder sta bila pobegnila. Prihodnji mesec se bo delil kristalni slad-.kor. Rimsko časopisje je objavilo, d« je kmetijsko ministrstvo odredilo, da bo vse prebivalstvo v kraljevini dobilo prihodnji mesec pripadajoče količine sladkoija in sicer kristalnega mesto zdrobljenega kakor do sedaj. Cena temu kiristalnemu siladlkorju bo za 15 centesimov nižja kakor dosedanja cena. Sreča planinca, ki ga je zasul plaz. Trije turinski planinci, po imenu inž. Cusmano, uradnik Zangelmi in grof Fenaroli, so se vračali s smuškega izleta v dolino. Pred vstopom v dolino Marmore pa je nadnje prihrumel velik plaz Dva sta se še mogla umakniti, tretjega, Cusmana, pa je plaz pograbil in ga odnesel s seboj proti strugi hudournika Cervino. Njegova tovariša sta sklicala na pomoč vse vojake in učence iz bližnje planinske šole, nakar 60 se lotili težavnega reševalnega dela. Več ur so zaman iskali, dokler niso izpod debelega sklada snega začuli obupne klice na pomoč. Hitro 60 kopali in v globini okrog pet metrov so našli Cusmana vsega potolčenega, vendar šo živega. Mož je imel silno srečo, da se ni zadušil, čeprav je nanj več ur pritiskala pet metrov debela snežna plast. Sladkorne zaloge. Agencija »Eco di Roma« javlja, da statistični podatki o pridelku sladkorne pese odnosno sladkorja za lansko leto, še niso znani, pač pa je gotovo, da je bil pridelek večji kakor leto poprej. Razen tega je treba reči, tako nadaljuje agencija, da so o6tale vse stare zaloge sladkorja še nedotaknjene in da se bodo verjetno celo povečale. Več kakor 400.000 hektarjev je v Italiji posajenih s sladkorno peso. Ker pa oblasti store vse za povzdig tudi te koristne kulture, je treba računati, da se bo letos pridelava še povzdignila. Prav tako se bo povečala tudi alkoholno industrija, ki dela v vojne namene. Še nekaj športnih dogodkov po državi i Kolesarska dirka. Včeraj je bila v Vetralleju velika kolesarska dirka na 30 km. Dirko je organiziral športni list »Gazzctta dello Šport«. To je bila obenem tudi spominska dirka v spomin na športnega novinarja Rafaela Garaneja. Rezultati so bili naslednji: 1. Mario Gentilli 1.29,16; 2. Maggiani iz Torina; 3. Chiappini iz Rome; 4. Zanotti in 5. Scap-pini. Tekme v rugbyju. Včeraj so se nadaljevale tekme v rugbyju v seriji A italijanskega prvenstvenega razreda. Rezultati: PaviaBattisti 8:6; Rugby Padova:GUFF P^rma 11:0- Guf Torino: Mi-lizia Roma 6:3 Vrstni red po teh tekmah: Ama-tori Milano 21, Guf Milano in Guf Torino 16, Mi-lizia Roma 15, Rugby Padova 13, Guf Parma 6. Battisti 5, Guf Pavia 4. Smučanje: Včeraj so bile velike patrolne tekme v' Asiagu. Tekem se je udeležilo kar 63 patrol. Tekme je priredil GILL. Nastopali so sami mladi 'fašisti, da tudi na smučeh pokažejo, kaj znajo. Na tekme so prišli tudi mladinski odseki iz Nemčije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške. Rezultati na progi 5 krat 3 km: Vicenza l-:09.39; 2 Sondrio 1:11.13; 3. Aosta 1:12,26. Tekme v košarki. Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje v košarki Rezultati: Pirelli:Guf£ Livor-vorno 32:21, Bruno Mussolini: Reyer Venezia 20:20, Pavia Guf:Giordana 27:20, Borletti:Guf Roma 32:13, Guf Napoli:Cantieri Adriatico 29• 19. Vrstni red: Rayer 17, Triestina, Bruno Mussolini Virtus 16, Borletti, Guf Napoli 12 itd. Težka atletika Tudi v tej ategoriji so nadaljevali s tekmovanjem. Rezultati: Milanski gasilci so premagali napoljske gasilce s 5:0, Sampiedarenna: Roma 4:1, pro Patria:rimski gasilci 3:2. Vrstni red: Gasilci Milano 14, Pro Patria 11. Ostali slede. Do izida »Ovčarja Marka«, katero knjigo je spisal Janez Jalen, imate še čas, da se naročite na drugo polovico »Slovenčeve knjižnice« in s tem pri« dobite pravico, da boste prelepo knjigo »Veliki beli molk« dobili za 5 lir, ko bo sicer za nenaročnike stala 20 lir V Darmstadtu sta sc pomerili najboljši nemški waterpolo moštvi. NSRL je premagal H.I a 5:2. 15. marca se bodo pomerili v berlinski športni palači najboljši orodni telovadci iz Nemčije, Italije, Finske in Madžarske. Operno gledališče uprizori dne 17. t. m. ob 17 »Pustni večer pri grofu Orlovskem«, na katerem nastopijo skoraj vsi člani opernega gledališča. Posadimo čim več sadnega drevja! Zaradi lanskih spomladanskih dogpdkov je odpadlo mnogo krajev, ki so Ljubljani dobavljali sadje. Zato bodo Dolenjci in Notranjci kaj lahko s pridom prodali svoje sadje, saj bo vedno več več povpraševalcev. Mnogo gospodarjev je že v lanski jeseni posadilo mlada sadna drevesca, precej pa jih je počakalo, da opravijo saditev spomladi. Vse te pa je treba opozqriti, da je sedaj prav zadnji čas, da se pobrigajo za sadnja drevesca in da pripravijo vss potrebno za njih pravilno saditev. Kdor hoče res gojiti sadno drevje mora upoštevati, sledeče nasvete. Kakor vsaka rastlina tako tudi sadno drevje potrebuje primeren prostor * Sadnega drevesa nikdar ne posadimo na mesto starega drevesa istega plemena. Tudi v star sadovnjak ne spada mlado drevo! Če nameravamo fiosaditi več drevesc, tedaj si izberemo primerno ego z odgovarjajočo zemljo. Žlahtne sorte sodijo v zavetne prostore v bližino hiš, medtem ko mošt-ne in gospodarske vrste lahko sadimo bolj daleč od bivališč, v manj primerne lege. Jablane niso tako občutljive za lege, pač pa potrebujejo dobre in rodovitne prsti, hruške pa prav obratno zahtevajo zavetne in sončne lege, a uspevajo tudi v slabši, a globoki prsti. Orehe, ki prenašajo suho, kamenito in na apnu bogato zemljo, sadimo v zavetne, proti pomladanskemu mrazu zavarovane zemlje. Tudi žlahtnejše koščičasto sadje spada v zavetne lege. Preden posadimo drevo, skopljemo primerno jamo, ki naj bo vsaj 1.20 m široka in 60 cm globoka. Jame skopljemo, če le mogoče že jeseni ali pa vsaj pozimi. Če hočemo, da nam bo drevo dobro uspevalo, moramo k vsaki jami pripraviti za saditev potrebne. dobre vrtne prsti, komposta in pridelanega gnoja. preden pričnemo saditi, postavimo v sredo jame primerno dolg, priostren in obeljen kol, potem pa jamo napolnimo malo manj kot do vrha z zemljo. Zgornjo dobro prst zemlje 6pravimo spodaj, do- čim mrtvo plast zemlje pustimo za površino. Tudi kompost in gnoj ostaneta za saditev. Če imamo čas, opravim oto delo mesec dni pred saditvijo, da se zemlja sama usede in je ni trebe zahoditi. Pred saditvijo moramo sadno drevesce pravilno obrezati ltKi in 6icer krono in korenine. uebeleiSe k pr« ni ne skrajšamo le toliko, da odstranimo odtrgan ali odsekan ranjen konec, manjše koreninice pa,, kolikor mogoče varujemo. Za krono pustimo 5 stranskih vejic in vejo voditeljico. Vse pa skrajšamo za dve tretjini, vendar tako, da oblika ne trpi in da je veja voditeljica sorazmerno daljša. Na ta način obrezano drevesce posadimo. Tu moramo upoštevati, da uspeva sadno drevje le tedaj dobro, ako sega površina zemlje, potem ko 6e je že usedla, ravno do mesta, kjer prehaja deblo v korenine. Ker pa se drevo zaradi sesedanja zemlje tudi ugrezne, ga posadimo najmanj za 10— (5 cm više kot bo stalo kasneje, ko se zemlja ustali. Pri saditvi moramo koreninice pravilno razpeljati na vse strani, mednje pa zatlačiti dobro vrtno prst ali kompost. Na vrhu natresemo toliko zemlje, da so korenine dodobra pokrite. Nato zemljo nalahko zahodimo. Sedaj pokrijemo zemeljsko površino s predelanim gnojem in sicer tako, da ga namestimo od notranjega oboda jame pa le do tri četrt polmera, to se pravi, da sega gnojni kolobar za ped stran od debla. Vse skupaj pokrijemo s preostalo mrtvo zemljo in sicer spet fako, da je ob zunanjih robovih kolobar višji in se deževnica lahko steka k deblu. Posajeno drevo privežemo prav rahlo s trtico h kolu, vendar tako, da drevo ne bo obviselo, ko se bo zemlja sesedla. Trajno ga bomo privezali šele prihodnjo pomlad. Velike važnosti je tudi, da damo drevesu pravilno razdaljo. Še vedno greše sadjarji, ker sadna drevesca pregosto sade. Pri kvadratni saditvi naj bodo jablane vsaj 7—8, hruške pa 10 m vsaksebi. V vrstah sajeno drevje lahko za kak meter primaknemo bliže drugega k drugemu, vendar moramo zato vrste bolj razmakniti '^Earl Derr Biggers MM A JLM ILAf Julija ga je hrabro pogledala. »Mr. Chan, vi niste prišli sem, da bi z menoj govorili o podnebju in obrežju!« »Prav za prav ne,« je priznal brez nadaljnjega. »Vendar sem pa zmerom za primeren uvod. Primeren uvod odbije sledečim vprašanjem vedno nekaj njihove osti. Bilo bi, da navedem primer, silno nevljudno in trdosrčno od moje strani, če bi vas taikoj napadel z raznimi vprašanji: miss Julija, zakaj ste me nalagali v zadevi glede smaragdnega prstana?« Zardela je po vsem obrazu. »Mislite, da. sem vas nalagala?« »Več kot samo mislim, miss Julija. Dobro vera. Tildi druge oči, ne samo Jeseopove, so videle prstan na roki Shelah Fane še potem, ko ste vi od^li včeraj zvečer v vodo.« Molčala je. »Boljše bo, če vse poveš,« ji je svetoval Brad-shaw. »To je brez dvoma najpametnejše. Chan pa bo Se naprej naš prijatelj, ali ne, Charlie?« »Priznati moram, da bi se moja prijateljska čustva v tem primeru močno ojačila,« je potrdil Chnn. »Miss Julija, kaj ne, da ni res, da bi »vam miss Fano včeraj zjutraj dala prstan, da ga iprodate?« »Res je!« je vztrajala. »Prav to je resnica.« »Potem pa ga je vzela nazaj?« »Da — takoj potem, ko je opoldne prišla od Tarne\, ra.« »Vzela ga je nazaj in ga nosila?« »Da.« • / »In po groznem zločinu st« si ga vi 6pet prilastili?« »Da. Ko sva jo jaz in Jimmy našla, sem stopila k njej in [Kikleknila zraven. Tedaj sem ji vzela prstan.« »Čemu?« 59 »Tega, tega vam ne morem povedati.« | »To 6e pravi: nočete.« I »Ne morem in nočem. Prav žal mi je, mr. Chan.« »Tudi mene je to močno zabolelo.« Charlie je molče premišljeval. »Verjetno je treba nazlog za vaše stuliiSče iskati v tem, da je bilo ime Dennyja vrezano v prstan?« »Ka—aaj veste vi o Dennyju?« Chan se je vzravnal. »Vam bom pa povedal. Morda mi boste potem povedali vso resnico. Slišal sein, da je bila Shelah Fane isti večer, ko je bil Denny Mayo ubit, v njegovem domu v Los Angelesu. Bržkone ve, kdo je bil morilec. To tajno svoje preteklosti je hotela pokopati. In da bi ji pri tem pomagali, ste tudi vi hoteli, da bi bilo ime Maya popolnoma izključeno iz te preiskave. Čisto razumljivo, da ste hoteli ščititi dober glas svoje prijateljice. Kakor pa vidite, vaši napori nikomur več ne koristijo. Zdaj lahko govorite, ne da bi žalili svojo ljubljeno dobrotnico.« Mladenka je gledala v tla in tiho jokala. »Res, zdaj verjetno smem o vsem odkrito govoriti. Silno hudo mi je, da vi vso to veste. Dala bi nc vem kaj za to, da bi ime Dennyja Maya ne . bilo omenjeno.« { »Vi ste torej vedeli za to afero iz preteklosti svoje prija- teljice?« I »Mislila sem si, da se je takrat moralo zgoditi nekaj zelo hudega, vedela pa nisem nič točnejšega. Bila 6em še zelo mlada in sem ravno prišla v Shelahino hišo, ko je Mayo umrl. Tisto noč je prišla Shelah domov živčno popolnoma uničena. Jaz sem bila edina, ki sem ji lahko pomagala. Storila sem vse, kar sem mogla. Več kot teden dni je bila v takšnem stanju, da je ni bilo mogoče več prepoznati. Vedela sem, da je vse to v neki zvezi z umorom Dennvja Maya, toda do danes o tem nisem imela nobene točnejše slutnje. Navzlic svoji mladostnosti sem vedela, da je boljše, če jo o tem ne 6prašujem.« * \ »In zdaj, kaj je bilo včeraj...?« je silil Chan. »Najprej je bilo vse tako, kakor sem vam bila že pripove- dovala. A^eraj zjutraj mi je rekla, da nujno potrebuje denar in mi dala prstan, da ga prodam. Potem je odšla v Grand hotel k Tarneverru. Ko se je vrnila, je bila vsa histerična. Poklicala me je k sebi. Dobila sem jo, ko je razburjeno hodila po svoji sobi sem in tja. Niti slutila nisem, kaj se ji je pripetilo! ,Ta vrag, Julija!1 je vzkliknila. , Ta Tarneverro je hudič, da bi vsaj nikoli no bil« poslala ponj! Pripovedoval mi je stvari s Tahitija in s parnika, le kako jih je izvedel, in me do smrti oplašil. In nekaj nepopisno numnega sem storila, Julija, morala sera biti zmešana...‘ Potem 60 postajali njeni stavki vedno bolj nerazumljivi. Končno sem jo vprašala, kaj se je zgodilo. .Prinesi mi smaragdni prstan!* mi je velela. ,Na noben način ga ne smeva prodati, Juli ja 1 Ime Nennyja Maya je na njem in to ime se nikjer in nikoli ne sme imenovati!*« >Bila je histerična, ste rekli?« »Da. Večkrat je bila takšna, tokrat pa gotovo najhujše. — ,Denny Mayo še vedno noče umreti, Julija,* mi je rekla ,še iz groba se bo dvignil, da bi mi škodoval.* Potem mi je ponovno naročila, naj ji prinesem prstan in jaz sera tako tudi storila. Rekla je, da morava kaj drugega najti za prodajo. Toda trenutno da je nesposobna, da bi o tej stvari mogla razmišljati. Popoldne sem jo videla, kako se je sklanjala nad sliko Dennyja Maya in jokala.« »Ali,« je vzkliknil Chan, »tisto je bila slika Dcnnyjq Mava na zelenem katonu?« »Prosim, nadaljujte.« »Ko sva ra id vi z Jimmyjem včeraj zvečer naredila tisto «trašno odkritje, sem se takoj spomnila tistega, kar mi je Shelah pripovedovala. Denny bo vstal iz groba in jo onemogočil. Mislila sem si, da mora biti njegov umor vsekakor v nekakšni zvezi z njeno usmrtitvijo. Če bi se le njegovo ime vpletlo vmes... sicer — nisem vedela, kakšen škandal bi se iz tega še lahko | izcimil. Zaradi tega sem snela prstan z njene roke. Ko sem potem čula, da je bila omenjena tudi slika, sem stekla gor, jo raztrgala in ostanke skrila pod palmovim stojalom.« Znamenita knjiga o početkih človeštva Vsaka Družina v ledeni dobi ki jo je spisal znani pisatelj HAGGARD, je izšlo. Dobite jo po vseli knjigarnah in trafikah, ter pri naših zastopnikih po farah Knjiga ,Slovenčeve knjižnice4 le S lir Ljubljana v snegu in mrazu Velika škoda na sadnem in drugem drevju Po raznih podatkih, ki jih je zbral kmetijski oddelek Visokega Komisariata, referat za 6adje, je dognano, da je bilo v zadnjih dveh zimah uničeno do 60.000 dreves različnega sadja, posebno jablan in hrušk, kakor tudi orehov. Letošnji sneg je sicer tudi napravil znatno škodo po sadovnjakih, zlasti dni že oktobra zapadli, ki je bil težak in moker. Najhujšo škodo pa je povzročil sedanji januarski in'1 februarski mraz. Že januarja smo poročali, da j*'začelo ob naj hujšem mrazu drevje močno pokati, zlasti li6jna1o. Kolika je škoda na 6adnem drevju v Ljubljani in okolici, ni še popolnoma dognano. Uničenih pa je mnogo dreves zaradi mraza. Človek, ki je imel priliko zadnje dneve opazovati po tivolskih nasadih različno listnato drevje, ie opazil, da je mraz močno razpokal v prvi.vreti kostanje. Naštel je v raznih drevoredih in nasadih do 116 kostanjev, ki kažejo velike razpoke. Bolj 60 trpeli že nad 120 let stari kostanji, ki so že v zimi lv29_ pretrpeli mnogo. Mla;ši kostanii 60 bili odpornejša. Kidanje snega m in čiščenje hodnikov Da 6e odstranijo Vse ovire na prometnejših cestah, 60 začeli hitro odkidavati in odvažati sneg v Ljubljanico in v razne večje kanale. Občina je najela nekaj več delavcev in voznikov'. Proračun za sneg pa je že skoraj prekoračen. Tudi zasebniki pridno odvažajo sneg s svojih dvorišč. Čiščenje hodnikov, kar je 6veta in velika dolžnost hišnih gospodarjev, pa še vedno ni povsem v redu. Mali gospodarji so pohvale vredni, ko se veliki prav nič ne zmenijo za vzdrževanje reda na njihovih hodnikih. Uprava velikega hotela «Slon« naj bi 6i vzela za vzor tnale hišne poeetnike v Rožni u\ici. Kako imajo ti hodnike či6te in v redu? In znameniti Slon? Cele gore zledenelega 6nega čakajo, da se bo uprava usmilila in jih odstranila. Takih kotanj v ledu in snegu že kmalu nikjer ne najdemo, ka-kor prav pred to važno postojanko v 6rediišču mesta. Tudi pred Kresijo ni vse v redu! Zanimivost pri šentjakobski šoli Zima je prinesla tudi gotove lepote in krasote. Kako je lepa 6lika ledenih sveč ki vi6e z mno- Union« drobnih lednih kapnikov visi nizdol, a žica 6e ne pretrga. Celotna 6lika nam kaže kakor kako zagrinjalo, slično onim po kraških jamah. Neznane roke pa 60 pred dnevi kaj naglo na prostoru med stiškim dvorcem. Širile najboljši slovenski oopol^evnik »Slov. dom« Ljubljana, 16. fbruarja. j gih bakrenih žic, napeljanih tam ob hotelu « Nedelja je bila še prav mrzla. V 6oboto je ne- j na Miklošičevi osti. Cela vrsta malih in < prestano snežilo do popoldneva, nakar 6e je zjasnilo in je nato v nedeljo zjutraj, ki je bila pustna, pritsml zmeren mraz. Davi pa je mraz povsem odnehal in zavel je topli jug. Bilo ie davi do —7° C, ko je bilo v nedeljo še —16° C. Kakšna je drugače Ljubljana v tem snegu in mrazu, smo že v soboto nekoliko očrtali. Sedaj še nekaj razlik in drugih zanimivosti napram zimi izza 1. 1929 Drva in piščalkarji Leta 1929. je vladalo v Ljubljani prav februarja 6ilno pomanjkanje kurjave, taiko drv, kakor tudi premoga. Stranke so se kar teple za vsako vrečo premoga, ki so ga razvažali razni »piščalkarji* po ulicah. Stranke 6ame so ta premog dostikrat radevolje kupovale proti velikim nagradam, 6amo da so dobile nekaj kuriva in 60 6i mogle ogreti kuhinje in stanovanja. Hlapci raznih trgovin s kurjavo 60 takrat dobro služili, kajti najmanjša napitnina pri vreči je bila do 5 din. Kakor hitro 60 ti takrat spoštovani možje v kaki ulici zapiskali na svoje piščali, že 60 gospodinje drvele na ulico in hlapcem ni bilo treba odnašati vreč v stanovanje in hiše. Letos so «piščalkarji« odšli v pokoj, kajti že dolgo časa ni videti nobenega voznika z vrečami premoga in drvmi na ulici ''.Ljubljančani pa so 6e drugače zaradi Sedanjih razmer dobro preskrbeli 6 kurjavo in 6e založili tako s kočevskim premogom, kaJcor tudi 6 trdimi, bukovimi drvmi. Kljub temu, da je zaradi visokega snega dovoz drv iz gozdov precej oviran in težaven, vendar imajo trgovci z drvmi sedaj še prav čedne zaloge drv na razpolago. Postali pa so nekam ošabni m prevzetni. Nejevoljni 60, ko pride kak revež do njih in naroči 6amo pol metra drv. Sarkastično in jeznorito pripominjajo: »Kaj pol metra? Se ne izplača drv žagati ra jih tja voziti! Naročite vsaj meter ali več!* Taki so ti ljudje, ki skušajo sedanji položaj izrabiti tudi na ta način, da za drva zaračunavajo višje cene. Stalna prehodna mesta in predpisi za prestop nemške meje Z nemške strani je sporočeno, da 15. februarja stopijo v veljavo novi predpisi za prehod nemško-italijanske meje. Prehod bo mogoč samo osebam z veljavnimi listinami, in sicer na prehodnih mestih Rateče, Bohinjska Bistrica, Žiri, Št. Vid, Črnuče, Sv. Jakob in Laze. Organom, ki jim je poverjeno nadzorstvo, je pa naročeno, naj rabijo orožje takoj proti vsakomur, ki bi brez listin skušal priti čez mejo. Da se že na samem začetku prreprečijo incidenti, nai ljudie drug drugemu sporočajo to odredbo.f Vsem župnim uradom čimprej sporočite, koliko slik presv. S.,. Jezusovega, ki jih je založil pripravljalni odbor za pobožnost deveterih petkov v spomin na to pobožnost, želite za prodajo v Vaši fari. Slike so nenavadno lepo umotniško delo in bodo lahko služile tudi za posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu. Vsaka slika slane le 3 lire. Slike naročite na naslov: Pripravljalni odbor devet, prvih petkov (pisarna Katoliške akcije), Pred Škofijo 1, Ljubljana. Domači športni dogodki so bili bolj skromni. Skoraj jih ne bi mogli zapisati, če ne bi SK Mladika priredila namiznega turnirja najboljših^ namiznih teniških moštev. Kaj drugega v Ljubljani včeraj ni bilo. Več športnih dogodkov pa je bilo po ostali državi. Razen tekmovanj v košarki je bilo še zanimivo smučarsko tekmovanje v Asiagu in pa nadaljevanje državnega nogometnega prvenstva, v katerem gre za naslov državnega prvaka. Tudi v rimsko-grški rokoborbi so 6e pomerili najboljši Italijani, v Rimu pa so bile razen naveder^a še velike konjske dirke. Prvi del turnirja na Mladiki Ljubljana, 16. februarja. Mladi, delavni športni klub Mladika se je ponovno odločil, da bo priredil tekmovanje v namiznem tenisu. Tokrat je povabil na »bojišče« moštva vseh ljubljanskih klubov, ki se ukvarjajo z belo žogico. Ker se je za zanimivo tekmovanje prijavilo kar osem moštev, se je prireditelj odločil, da bo obširni program razdelil na dve nedelji. Na tekmovanje so prijavili svoje najboljše može vsi klubi ki kaj pomenijo v namiznem tenisu. Prireditelj sam je postavil kar tri moštva, saj pa to tudi ni čudno, če vemo, da je Mladika eden izmed najbolj delavnih klubov, ki se navdušuje za namizni tenis. Razen prireditelja so prišli na tekmovanje tudi Hermes iz šiške, Korotan iz jugovzhodnega mestnega dela in pa mladi Slavijaši, ki bodo v kratkem zavzemali kar vidno mesto v ljubljanskem namiznem športu. Tekme so se začele že v soboto, vendar pa sobotne tekme niso bile takega značaja, da bi bilo radi njih potrebno izgubljati kaj več prostora. Krog tekmovalcev je bil še velik in borbe prav lepe; vse prireditve namiznega tenisa vedno bolj dokazujejo, da imamo v Ljubljani kader Izvrstnih Igralcev, ki se jim obeta še velika bodočnost. Tudi včeraj dopoldne in popoldne so a tekmovanjem nadaljevali. Rezultati včerajšnjih tekem so bili naslednji: Hermes : Korotan jun. 5:0. Hermes : Mladika III 5:3. Hermes : Mladika jun. 5:0. V prvem delu današnjega tekmovanja so posegli v »bitke« tudi juniorji, ki se pa starejšim, izkušenejšim tovarišem niso mogli dovolj krepko upirati. Nadaljni rezultati: Korotan : Mladika II 5:2 Korotan : Slavi ja I 5:1» Korotan : Mladika III 1:5 Mladika I : Slavija I 5:1 Mladika I : Korotan jun. 5:1 Mladika II : Korotan 2:5 Mladika II : Mladika III 5:2 Mladika jun. : Mladika II 3:5 Mladika jun. : Mladika III 2:5 Slavija : Mladika I 1:5 Glavna moštva so nastopila v naslednjih postavah: Hermes: Djinovski, Božič, Bogataj Korotan: Bradeško, Strojnik A., Žgajnar Mladika: Krečič, Blažič, Medved Slavija: Poženel, KamenŠek, Pavlič. V včerajšnjem tekmovanju je bila najbolj ogorčena borba med Korotancem Bradeškom in pa Sla-vijašem Poženelom. Zmagal je Bradeško, toda lesno. Kakor rečeno je bilo sobotno in nedeljsko tekmovanje le prvi del tekmovanja moštev na turnirju Mladike. Z borbami pa bodo nadaljevali prihodnjo soboto in nedeljo. Nedeljski športni dogodki Roma še vedno krepko vodi Fiumana 3:2; .Tek ekma odgo- Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 16. februarja: Julijana, t. Torek, 17. februarja: Frančišek K. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustek, Res-sljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaškd cesta. Peta. st. maša zadušqlra za pokojnim g. Jožetom Gostinčarjem bo jutri, v torek, ob 8. uri zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov. Vabljeni vsi jijegovi bivši sodelavci, prijatelji in znanci 1 Včeraj se je po vsej državi nadaljevalo zanimivo nogometno tekmovanje. Bilo je to VI. kolo ali pa prvo povračilno kolo. Včerajšnje tekmovanje je bilo zanimivo še zaradi tega, ker so morala najboljša moštva na tuja igrišča, da poizkusijo tam svojo srečo. Tako je morala Roma v Napoli, Torino je bil gost v Genovi, kjer je igral proti Liguriji, Venezia je igrala v Milanu proti Ambrosiani Genova je pa morala po kostanj v Bologno. Tekme so bile ostre, saj gre za ponosen naslov državnega prvaka. Včeraj je morala Triestina zapisati hud poraz, ki ga je doživela v Rimu proti Laziu. Rezultatov dveh parov pa nismo mogli dobiti. Objavili čih bomo kasneje. Rezultati včerajšnjih tekem: Roma — Lazio : Triestina 5:1; Genova — Liguria : Torino 1:0; Milano — Ambrosiana : Venezia 1:1; Livorno — Livorno : Atalanta 3:1; M od e na — Modena : Milano 1:0; Torino — Juventus : Fiorentina 4:2. Po teh izidih je vrstni red takšenle: Roma 23, Torino 21, Venezia 20, Genova 18, Liguria 17, La-izo, Ambrosiana in Juventus po 16, Bologna, Atalanta, Triestina po 15, Milano, Livorno po 14, Fio-rentina 13, Napoli 12 in Modena 11 točk. Tekme v B razredu Rezultati: Spezia — Spezia : Lucchese 2:1 Krasne slike in pisana vsebina il Letna naročnina samo 40'— lir EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK Novara — N ovara Brescia — Brescia : Vicenza. dena zaradi neuporabnega igrišča; Pescara — Pesccra : Pro Patria 3:0; Siena — Siena : Udine 3:0; L o dl — Fanfulla : Prato 3:1; Pisa — Pisa : Bari 3:1; R e g g i o — Savona : Keggiana 4:0; Padova — Padova : Alessandria 3:0. Vrstni red po včerajšnji nedelji: Bari 24, Vicenza, Padova, Alessandria po 22, Brescia, Pescara in Fanfulla po 19, Udinese 17, Spezia 16, Savona 15, Siena 14, Pisa 12, Pro Patria, Reggiana in Prato po 10, Fiumana 9, Lucchese 3. Zdravo spanje je korisinu za vsakogar Velikokrat je človekovo zdravje odvisno od dobrega in zdravega spanja. Ce se človek v spanju dodobra ne odpočije, potem se ne počuti svežega in zdravega, pa tudi za delo je nerazpoložen. Dolgotrajno trajanje slabega spanja vodi do velike utrujenosti, ki je dober pogoj za okuženje s kakršno koli boleznijo. Higiena spanja ni tako zamotana, kakor se slišimo. So ljudje, ki vedoma ali nevdomn kvarijo svoje dobro spanje. Tako se najdejo ljudje, ki ne pazijo zvečer preveč, kaj jedo. Jedo celo težka jedila in s tem preobremenjujejo želodec, tako da se ta ne more mirno odpočiti in mora prebavljati, namesto da bi se odpočival tudi on. Potem so spet ljudje, ki se čez mero utrujajo in žive neredno življenje. In res: vse zabave, vse »krokarije« in ponočevanja so združena s prekomernim pitjem in uživanjem najrazličnejših jedač. Vse to spet sila slabo vpliva na že-, lodec in na splošno človekovo zdravje. Po prekrokani noči ni človek za nobeno rabo in tudi zelo slabo se počuti. Za zdravo in koristno spanje je treba, da človek izpolnjuje tri predpogoje in to: mrak, svež zrak v spalnici in odgovarjajoča tišina. Za dobro spanje je prav dobro, da ima človek noge na toplem in da nima v glavi vro* Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 Naročila za seno s precejšnjo primesjo detelj« in za korenje sprejema med uradnimi urami oc 9—15 najdalje do četrtka, 19. t. m od članov društva »Mali gospodar« in članov »Zegoze« posled njič v tej sezoni »Splošna gospodarska zadrug; železničarjev Ljubljanske pokrajine«, Bleiweisov cesta 35-11, proti predplačilu. Seno in detelja bi v balah od 40—50 kg. Naznanite sobe! Ljubljansko mestno poglavar stvo potrebuje za oficirje in uradnike več opremljenih sob sredi mesta z eno, dvema ali tremi posteljami ter s souporabo kopalnice. Prijave spre jema mestno glavno vložišče na Mestnem trgu 27 soba 1 v veži na levi strani. Soboslikarske, pleskarske in ličarske pomoč nike iz Ljubljane vljudno vabimo na sestanek, k bo v sredo, 18. februarja 1942 ob 2 popoldne \ Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 27, I, nadstr., soba 3. Na sestanku bo poročano o te-| kočih zadevah in vprašanjih naše stroke. Vabimr i vse tovariše, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Skupina soboslikarskih, pleskarskih in ličarskih pomočnikov pri Pokrajinski delavsk; ■»v<>z; -Ljubljani. T^liihljunnlio Drama Ponedeljek, 16 februarja: zaprto. Torek, 17. februarja ob 17.30: »Človek, ki je del smrt«. Premiera. Red Premierski. Opera Ponedeljek, 1(?. februarja: zaprto. Prvo romunsko delo na našem odru. V tore! ob 17.30 bo premiera tridejanske komedije, ki ji je napisal dramatik Victor Eftimiu, z naslovom »Človek, ki je videl smrt«. Igra je zgodba iz pro vincialnega življenja. V njej so opisani dogodki iti konflikti, ki nastanejo, ko reši eden izmed uglednih meščanov iz vode potepuha, ki je hoteli storiti samomor. Osrednji lik igre je potepuh, ki zanese s svojo miselnostjo in dejavnostjo nemir, razdor in najrazličnejša razburjenja v mirno provincialno življenje. Igrali bodo: potepuha — Jan, njegovega rešitelja Filimona — Cesar, Filimonovc ženo — Gabrijelčičeva, njeno hčer Aliso — Sim čičeva. apotekarja Leona — Vlad Skrbinšek, njegovega sina Georga — Raztresen. Režiser in in-sccnator inž. arh. B. Stupica. čine. To so prav za prav pogoji, ki jih ima vsak zdrav človek pri svojem spanju. Ce pa imnti glavo prevročo, jo ohladite s tušem, ali pa hladnimi obkladki; če vas boli glava, pa vzemili proti temu lek. Hladne noge si pa ogrejte prej v topli vodi, če boste hoteli, da bo spanec trden. Pogosto kopanje v mlačni vodi pripomore do dobrega spanja in trdnega sna. Pri spanju je treba dihati enakomerno in Globoko, ker se s tem kri enakomerno porazdeljuje po telesu in tako blagodejno vpliva na možgane. Vprav zaradi tega nervozneži nemirno zaspe, ker nervozneži prehitro dihajo in tudi kri jim je razburjena. Ni dobro, če imate v blazinah preveč perja. Vzglavja naj bodo bolj trda, tako da blazine niso preveč tople. Dobri predpogoji za dobro spanje so torej zmerno življenje, čim manj razburjanja, telo nai ne bo preveč utrujeno. Zraven vsega tega pa še nekaj dobre volje in imenitno boste spali, če ne boste zaspali kljub vsem tem nasvetom, potem pa glejte samo na to, da boste pravilno dihali in da boste čim bolj mirno ležali. Čez nekaj časa bo tudi vam uspelo, da boste dobili pravilen in globok sen. Velikokrat tudi pomaga, da tisti, ki nc more zaspati, prične sam enakomerno šteti in se pri tem zaziblje v spanje. ^inko Lavrič: Jakobovi sinovi v Egiptu 'In tako je prišlo/ nesrečno leto, ki ljudem ni dalo prav nobenih življenjskih pogojev. Ljudje so obupali, da bi Nil poplavil, cene življenjskih potrebščin eo rasle, zemlja 6e je osušila: prebivalci 60 že v naprej videli nesrečo. Iz strahu pred lakoto 60 6e ljudje izselili, prebivalci črne, obdelane zemlje so bežali..._ veliko jih je šlo v Sirijo, Maroko, Hedžas in Jemen in so 6e razkropili na vse strani, kakor to delajo Sabejci... lakota je bila vedno hujša in smrt je divjala med njimi... Ljudje so jedli trupla, gnijočo mrhovino, govno in gnoj. Da, celo otroke so jedli... V mesecu ramadanu so našli moža, ki 60 mu meso odrezali 6 kosti in ga pojedli. Bil je zvezan, kakor kuharji zvežejo žival... Kamorkoli je popotnik prišel, povsod je trčila noga ali zagledalo oko mrtvece — naposled ni bilo več m6-či, da bi mrliče pokopali, pa eo jih pustili, da so ležali na vseh koncih m krajih.« Pisatelj popisuje usodo beguncev: »Drugo za drugim prihajajo poročila, da je postala Sirija polje za setev in že-'ev ljudi, da je povabila ptice in leve na pojedino človeškega mesa in da psi, ld 60 jih spremljali na begu, jedo njihovo meso. Prvi, ki so na tej poti poginili, 60 bili iz Zgornjega Egipta, ki 60 prišli v Sirijo ko so iskali živeža, in 6e razpršili po teh prostranih krajih ka'kor kobilice: prav do te ure ni nehalo nepretrgano umiranje.« Pisatelj konča ©voje ganljivo poročilo o stiski in bedi v letu, ko Nil ni prestopil bregov, takole: »Mi pričakujemo tolažbe _od Boga, visoko blagoslovljenega, kajti on meri milosti po svoji dobroti in radodarnosti.« Kdr bere to poročilo in premisli gorje, ki je prišlo nad Egipt, ko Nil ni dal vode, temu bo šele prav jasno, da je mogel Jožef — tudi če ne prizna božjega prsta — na mah postati najbolj popularen mož v Egiptu, prvi za faraonom, »oče faraonu«; narod in kralj 6ta pač dobro vedela, kaj bi jih doletelo, če bi ne bil vmes posegel mladenič u Kanaa-na. Tisoči in tisoči so gledali v njem svojega rešitelja in umljivo nam bo, zakaj ga je kralj imenoval »rešitelja sveta« ali po egi p teko »tistega, ki daje življenje« in zakaj ga je ljudstvo priv z i6tim imenom navdušeno pozdravljalo, najsi je bil tujec. Amenemhet III. je v Fayumu dal tudi sezidati svetovno čudo znano pod imenom .labirint’, ki je bila ogromna 6tavba, dolga 300 m in široka 200 m; Strabo, ki ga je Še videl, poroča, da je bil v vsaki sobi strop iz ene 6ame Škrlji. Slovstvo je pod tema dvema vladar- jema doseglo svoj višek: bil je to čas klasičnega pravopisia in klasičnega stila. V tem času je nastala tudi zgodba o Robinzonu. egiptska pravljica o brodolomcu na Kačjem otoku. Oba velika faraona, ki jima je bil Jožef prvi svetovalec, jx>čivata v »hiši večnosti«, v piramidah južno od Nila pri Lištu in Dahšurju. Priselitev Izraelcev in še marsikaterih drugih semitskih nar<5dov se je, vršila v času, ko je bil Egipet na zunaj in znotraj močan in urejen. Pa čas teče in nič ne reče in sreča ie opoteča: Azijci so bili vedno bolj in bolj 6itrai, bolj in bolj vsiljivi, le prepogo6tokrat so se 6ilili v Ni-lovo pokrajino, moč faraonov je pa pojemala, dokler niso slednjič krdela Azijcev preplavila deželo piramid in labirinta in postavila na ruševinah faraonske oblasti svojo lastno. Novi tuji vladarji so se imenovali Hik6i — vladarji pastirjev. So pa pokazali, da niso nikakršni barbari, ki bi rušili in uničevali vse, kar je kultura dotlej ustvarila dobrega in lepega, temveč so egipfsko kulturo sprejeli in gojili. Njihov največji je bil kralj Hian, ki 6e je či6to po egifrtsko imenoval »ein Re-e« — »dobri bog«. Zdi se, da je vladal veliko državo; razen Egipla tudi velike dele Prednje Azije. Njegovo ime so dobili uklesano v Oazi, Bagdadu in celo na Kreti. Hiksi 60 bili Semiti kakor Izraelci, torej nekaki rojaki njihovi. Ne bi mlatili prazne 6lame. če bi trdili, da so 6e Izrae- lovi otroci neovirano lahko razvijali pod dobrotnim varstvom svojih rojakov. Bržčas pa Jakobovi sinovi niso bili edina kolonija, ki je prišla iz Azije. Prav v Fa-yumu 6o odkopali pokopališče, kjer so pokopavali tujce. Sicer vemo prav malo o Hiksih. Nacionalistični EgijDČani. ki so jim eledili, 60 se prav gotovo potrudili, da 60 temeljito zabrisali 6ledove sramotnega tujega jarma, kakor vedno in povsod. Izhod. Egipt 6e je pripravljal da 6e otrese jarma Hiksov. Vladarji v Južnem Egiptu, ki niso tako hudo čutili pritiska Hiksov, ker 60 bili pač daleč od njihovega središča, so se po dolgotrajnih bojih in borbah povzj;>eli do veljave in postavili zasovraženim tujcem strnjene vrste: začel se je lov na Hikse. Tebanski kralj Sekenere 6e je bržča6 prvi spoprijel z njimi; njegovo truplo ima na glavi več težkih ran, ki jih je dobil nedvomno v boju 6 Hiksi. ’ Njegova naslednika sta bila Kemose in Ahmose (1580—1557). Ta •slednji je prav za prav premagal Hikse. Z njim 6e prične v Egiptu nova doba; razširiti Egipt v znamenju neizprosnega nacionalizma. Ta nov in nenaden preobrat Egipčanov je popolnoma zasukal u6odo Jakobovih otrok in je jasno začrtan v 2. lojzesovi knjigi: »Tedaj je nastopil nov kralj v Egiptu, ki ni poznal Jožefa.« 1 Lahko si mislimo, kako je egipteki narod zadihal, ko je postal svoboden Narodno čustvo, stoletja tlačeno in po niževauo, se je vzbudilo in roko v roki ( tem je vzkipel srd do tujcev v deželi. Po. V60d se je razlegal klic: »Smrt barba. rom!« Jakobovi otroci so postali zaskrbljeni, kaj bo. Ko se Egipčani rešijo po, glavMiiega sovražnika, pridejo na vrst« ostali tujci. Izšla sta dva dekreta zopet Izraelec. »Postavili so torej nad njim rabotne priganjače, da bi ga stiskali 6 težkimi deli; tako je zidalo za laraona mesta za skladišča, Pitom in Rameses... In Egijičani so nalagali Izraelovim sinovom dela s hudo 6ilo. Grenili so jim življenje s trdim delom z ilovico m opeko in z vsakršnim delom na pOiju, z vsa raboto, h kateri 6o jih hudo silili.« Tak je bil prvi dekret »stiskati in mučiti jih s težkimi deli do 6mrti«. Drugi dekret je bil hujši: »Vsakega dečka, ki 6e narodi, vrzite v Nil«. S temi dekreti so Egipčani pokazali, da so v boju zoper Semite zelo, zelo praktični in temeljiti. V letu 1446. ko so Izraelci šli izEgip. ta, je bil Mojzes star osemdeset let, torej je bil rojen t 1526. Dekret, po katerem‘naj 6e utope izraelski dečki, bi bil PO tem takem izšel v letih 1520—1526: kajti brata Arona, ki je bil tri leta starejši od njega, dekret ni zadel. Ta leta pa eo nekaj dcnetlefii po tem. ko 60 bili Hiksi izgnani. Da bi Izraelce popolnoma onemogočili in, če le mogoče, zatrli, temu ni bilo vzrok samo sovraštvo do tuj. cev. amoak tudi čisto treaen oretniiileV- Žalost in VeSGljG« °e pri 6vojih bodočih nalogah in svojem razvoju, ki naj bo čimvečji, ne bo ravnalo točno po nemškem vzortu, ker so tam pač razmere nekoliko drugačne kot v Nemčiji, vendar bodo narodi jugovzhodne Evrope v bodoče morali prevzeti glede poljedelstva in oskrbe z živili veaj temeljna načela, na katerih temelji ljudska 'prehrana v Nemčiji. Splošno znana je resnica, da življenje nikomur ničesar samo po sebi ne podari. Vsako stvar si je treba priboriti, če gre le vse po pošteni poti, s trdim delom. Tega 6e prav gotovo dobro zavedajo kmetje z evropskega jugovzhoda, ki v potu 6vojega obraza obdelujejo ponekod tako malo rodovitno zemljo. Pot k obnovi tistih balkanskih držav, ki so lani doživele svoj polom, bo odvisna od tega, koliko bodo ti narodi znali dvigniti svoje kmetijstvo kot bodoči, trdnejši temelj gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Ce naj se evropski jugovzhod gospodarsko bolj okrepi in dobi trdne temelje v kmetijstvu, bo treba posvetiti kmetu in njegovi strokovni izobrazbi večjo pozornost in delo njegovih rok tudi bolj ceniti kot dozdaj. Kmet se mora počutiti svobodnega in bolj upoštevanega. Le tako se bo z večjo ljubeznijo oprijel dela na polju, le tako bo iz zemlje izvabil iz lastne pobude čimveč in le tako se more njegova kulturna 6topnja dvigniti na višjo raven. Prihodnjo pomlad bo kmetijstvo evropskih jugovzhodnih narodov imelo priliko pokazati, kaj premore. Narediti bo moralo takorekoč 6vojo težko skušnjo. Poljedelstvo v jugovzhodnih državah, ki 60 lani doživele 6voj polom, ni bilo bogve kako dobro in načrtno organizirano ter urejeno, kakor je to v Evropi samo v Nemčiji in Italiji. Zato je vojna prinesla tudi na tem polju svoje hude jx>-sledioe, velike težave pri celotni organizaciji prehrane. Nemčija je tudi v tem oziru hitro priskočila na pomoč in upa, da 6e bodo premagani narodi čimprei postavili tudi, kar se tiče njihovega kmetijstva, spet na noge. V Franciji in drugih zahodnih podjarmljenih deželah bo ta stvar brez dvoma že letos spet urejena, prav tako tudi na bivšem Poljskem V balkanskih deželah so posledice vojne še občutne in bo zato preekušnja zmogljivosti tamkajšnjega kmetijstva še prav posebno pomembna in odločilna. Več pozornosti spomladanski setvi Vedno bolj dobiva v jugovzhodnih deželah 6voja trdna tla nemški način prehranjevalne organizacije, čeprav ne gre za to, da bi jo dobesedno posneli. Treba je poiskati la6tne, balkanskim deželam prikladne oblike. To se je dozdaj pokazalo že na Madžarskem, v Bolgariji (vsaj kmetijski načrti pričajo o tem), jjotem na Hrvaškem, kjer je primerne ukrej^e izdal kmetijski minister Toth, v vsej zakonodaji nove Grčije in slednjič v Srbiji, kjer nemške vojaške oblasti tudi na polju kmetijstva sodelujejo s pristojnimi činitelji v novi srbski vladi. Na kratko se lahko reče, da 60 temelji za boljšo kmetijsko proizvodnjo v vseh deželah jugovzhodne Evrope ze položeni. Prenagla zima je ponekod preprečila, da bi kmetje jjospravili vse poljske pridelke z njiv in svoja polja posejali z ozi-mi.no. Zato bo spomladi treba posvetiti vso pozornost vprašanju, kako nadomestiti tisto, kar je pokvarila huda in prenagla zima. Treba bo v zadostni meri poskrbeti za spomladansko setev. Oljčnioe, sladkorna pesa, krompir Posebno pozornost bo treba jiosvetiti tudi čim večjemu bodočemu pridelku olja iz raznih oljčnic, sladkorne pese in krompirja, čimveč zemlje bo zasajene z oljčnicami, tembolj 6e bodo lahko zamašile luknje, ki so nastale glede preskrbe z maščobami. To bo vsekakor jx)membni prispevek z evropskega jugovzhoda k splošni evropski preskrbi z maščobami. Goveja živina in prašiči V Srbiji in Romuniji 60 bili jsoleg tega izdani že nekateri novi ukrepi glede zboljšanja živinoreje, s čimer bo mogoče zrediti več živine in si s tem zagotoviti tudi večje množine mleka. Če naj tudi prašičjereja dobi boljšo podlago, bo treba ]xwkrbeti za čimvečji pridelek krompirja, Koliko 6e na tem polju lahko doseže, nazorno kaže dejstvo, da je mala Srbija pred prvo balkansko vojno ieta 1912 sama lahko izvozila 200.000 dobro zrejenih prašičev, kljub temu, da se je sama doma lahko boe a to založila e svinjski^ mesom in mastjo. Zanimiva primerjava Zlasti v deželah, kjer "je prišel do veljave nemški vpliv, zboljšanje kmetijske proizvodnje ne sme imeti le tega namena, da 6e popravijo nujne posledice vojne. Treba je gledati tudi na to, da sesploh doseže čim večja zmogljivost poljedelstva, da bo zemlja tudi jx>zneje dajala čimveč. Tako naj tudi dežele evropskega jugovzhoda v večji meri prispevajo k celotnemu blagostanju prenovljene Evrojje. Koliko zemlja tu lahko da, se vidi iz primerjave, koliko pridelajo na vsakem hektarju zemlje v Nemčiji in v deželah na evropskem jugovzhodu. V vzhodnih balkanskih deželah ije pridelek komaj jx>lvico tolikšen kot v Nemčiji. V dobi od leta 1933 do 1939 60 v Nemčiji pridelali na vsakem hektaru površine 24.8 stotov koruze, dočitn je znašal pridelek koruze na isti jx>vršini v Bolgariji le 12.0, v Romuniji 11.4, na Madžan&kem 19.2, v bivši Jugoslaviji pa 15.2 stota. Pšenice so v Nemčiji pridelali v i6tem razdobju na hektar 23.0 stotov, v Bolgariji 12.5, v Romuniji 9.7, na Madžarskem pa 14.1 stota. Kar 6e tiče živinoreje, kažejo podatki, da je v Nemčiji prišlo jx>vprečno na vsakih 100 ha obdelane zemlje po 69 goved, v Bolgariji 37, v Romuniji 23, na Madžarskem pa 25. Prav tako velike razlike eo tudi glede prašičjereje. Na površini 10 ha je v Nemčiji odpadlo f>o 81 prašičev, v Bolgariji 22, v Romuniji 17, pa Madžarskem pa 41. Glavna misel nove poljedelske politike 2e iz teh številk 6e vidi, kaj vse se še da v balkanskih državah v tem oziru doseči. Povsod 6eveda ne bo mogoče priti na tisto stopnjo (ne pri poljedelstvu in ne pri živinoreji) kot 6e z njo ponaša Nemčija, oziroma, kakršno je bilo stanje tam v letih od 1933 do 1939 t. j. do 'a če tka vojne. Svet v jugovzhodni Evropi je namreč dosti bolj gorat in zemlja prav gotovo ni tako rodovitna kot v nemških ravninah. Ni treba pričakovati, da bi se že v bližnji bodočnosti dosegli v tem oziru kakšni izredno presenetljivi uspehi — pripominja na koncu svojega jjoročila omenjeni belgrajski nemški časopis — pač pa bo treba dolgoletnega dela. Predvsem bi bilo potrebno dvigniti življenjsko raven balkanskega kmeta ter mu dopovedati, kako velikega pomena je delo njegovih rok za 6plošno ljudsko prehrano ne 6amo v lastni domovini, pač pa tudi za tiste kraje, kjer pridelkov ni toliko da bi od njih lahko vsi dostojno živeli. To je temeljna točka V6e kmetijske politike v deželah jugovzhodne Evrope, če 6e hočejo dostojno pridružiti odločujočim evropskim državam. Kupujte slike presv. Srca Jezusovega v spomin na pobožnost devet, petkov! Kako je nastala zastava z vzhajajočim soncem 0 japonski zastavi ter njeni zgodovini pravi poročilo iz srednje-evropskega vira takole: Za- stava s sončno oblo danes plapola na vrhu svete gore Fudjijama, v višini štiri tisoč metrov nad morjem; plapola na japonskih bojnih ladjah, ki gospodujejo nad Tihim oceanom, na starodavnem kitajskem zidu, v malajski džungli, na petrolejskih ležiščih na otoku Borneu ter na starodavnem obzidju mesta Manile na Filipinih. Danes vihra zastava, na kateri je narisana sončna obla, na neštetih japonskih letalih, ki gospodujejo na nebu Daljnega vzhoda. Mnogo tel zastav je popisanih s krvjo umirajočih japonskih vojakov. Japonska zastava ima, čeprav je bila uvedena šele s cesarskim odlokom leta 1872, zelo dolgo preteklost. Ze v dobi Tokugawa so na japonskih ladjah vihrale zastave, na katerih je bilo upodobljeno vzhajajoče sonce. V resnici so bili Kitajci tisti, ki so dali Japonski ime dežela vzhajajočega sonca. Zanje je Japonska res tista dežela, izza katero vzhaja sonce. 2e leta 6O7. je napisal japonski cesar na tedanjega kitajskega cesarja pismo, ki ga je naslovil takole: >Cesar dežele vzhajajočega sonca cesarju dežele zahajajočega sonca.« Najstarejša japonska zastava, na kateri je bila upodobljena sončna obla, je iz dobe 14. stoletja. Slišala sem v S. Mametti o veliki pojedini, ki jo je priredila babica v Brescii, jaz pa nikakor nisem mogla preskrbeti za našega ljubega strica jedi in pijač, ki mu jih je predpisal zdravnik, ko j? bilo v nevarnosti njegovo desno oko. Borila sem se, Franco, s to strahotno temo in sem zmagala. Res je velika zasluga naše Marije, da sem zmagala. Hočem reči, če mi še tako črni oblaki skrivajo bivanje višje Pravice, se mi vendar razodeva njen žarek v MaTiji. In zaradi t ga žarka verujem in upam v Nebo. Zakaj grozno bi bilo, če vesoljstva ne bi vladala Pravica! Tisto noč sem Tf torej mogla reči samo to, da drugače pojmujem vero kakor Ti; da se mi molitve in verske vaje krščanske vere ne zde bistvo verskega mišljenja, pač pa je glavno ljubezen in delo za tiste, ki trpe, ter upor in delovanje proti tistim, ki povzročajo trpljenj."! Ti hočeš spet molčati? Ne, ne smeš. Da si slab, praviš. Slab Ti ali Tvoja vera? Razgovorila se o tem in razpravljajva! Priznaj, da vi verujoči ljubite vero tudi zato, ker nudi razumu tako udoben počitek. Ležite v-nji kakor v mreži, viseči v zraku na tolikih vrvicah, ki so jih spletlo in zvozlnle lloveške roke. Dobro vam je v njih; če pa pride kdo, ter (»otipa in preskusi eno samo teh vrvic, se vznemirite ter zbo-Jite, da se bo utrgala. Zakaj zelo lahko se odtrga potem še soA'dna vrvica, za njo še druga in vse vaše ležišče bi strmoglavilo iz zraka na zemljo in potem bi se bali iti bili žalostni. Poiznam ta strah in to bolest, vendar plačaš ugodje s tem, da moraš potem hoditi po trdnih tleh. In zato me ne zadržuje , napačna pobožnost, da ne bi govorila o tem s teboj. Mogoče se motim in me boš Ti dvignil v svoje ležišče h. tenkih vrvic. Marija n-* more storiti toliko. Če Marija pripomore, da verujem v Boga, ne rečem, da me bo pripravila tudi do tega, da bom verovala v Cerkev. Ti pa veruješ zlasti v Cerkev! Poskusi me torej prepričati in s trepetajočim'srcem Te bom poslušala. In če ne molim, pa vsaj upam, zakaj bolj kot kdaj si zdaj želim, da bi bila čisto združ-na s Teboj. Poleg prejšnje ljubezni čutim zdaj do Tebe še novo občudovanje, novo hvaležnost. Ali te je užalil ia moj izbruh? Pomisli, da si pred osmimi meseci našel moje pismo v potni torbici in da sem osem mesecev čakala na odgovor! Profesorja in Ester imamo v naši hiši zdaj kot zaročenca. Ona hodi v cerkev, on ne hodi in niti eden, niti drugi si zaradi tega ne belita glave nič več, kakor zaradi različne barve svojih las. In tako dela, mislim, devet sto in devet in devetdeset mož od tisočih! Objemam Te, piši mnogo, mnogo! Luiza. To pismo je šlo iz Lugana šele 26. septembra iti Franco ga je dobil 27. sepetmbra. 29. septembra ob osmih zjutraj pa je dobil brzojavko, tudi iz Lugana: »Punčka nevarno zbolela. Pridi takoj! Stric.« X. poglavje. Ježeš Marija, gospa Luiza! Sedem in dvajsetega septembra v prvih popoldanskih urah s-'- je vračala Luiza od notarja iz Porlezze z nekaj listinami1 za prepisovanje. V tistem času so bile pečine med S. Michelom in Polezzo še čisto divje, ni bilo še tiste ozke stezice, po kateri »o zdaj dostopne. Lnizn sc je prepeljala ta košček s čolnom, pot'm pa je šla peš po ozki potil Zakaj vsa pota v tem mojem malem svetu, starodavnem in novejšem, niso dovoljevala drugačnega potovanja. Prijazna in zlobna mala pot je vse poskušala, da ne bi peljala tja, kamor je bil popotnik namenjen. Pri' Cressognu je zavila pod Maironijevo vilo, ki je ni niti videla. »Če bi jo srečala!« je pomislila Luiza in kri ji je zavrela. A ni srečala nikogar. Strmine Cressogna je pri Čampu obsevalo sonce. Ko je dospela do hladne, visoke doline Čampo, je s^dla v senco velikanskega kostanja, ki še stoji, in je zadnji izmed treh ali štirih častitljivih očakov. Gledala je hiše svojega rojstnega kraja Castella, ki so se stiskale v krogu nad visokim kupom senčnih pečin. Mislila jr na svojo ubogo mater ter jo blagrovala, da je vsaj ona našla mir. Tedaj je zaslišala vzklik: »O ljuba Mati božja!« Bila je gospa Pepina, ki je tudi prihajala iz Cressogna. Vsa obupana je bil, ker ni dobila niti v S. Mametti, niti v Loggiu, niti v Cressognu jajc. »Carlo me bo natepel! Kar ubil me bo, draga moja!« Hotela je iti še v Purio, a bila je napol mrtva od utrujenosti. Kakšen pasji kraj! Kakšna pota! Kakšno kamenje! »če pomislim na svoj Milan, draga moja!« Sedla je v travo poleg Luize, govorila ji je tisoč nežnosti', hotela je, naj ugane, s kom je prav zdaj govorila o njej. Z gospo grofico vendar! Seveda! »Oh, draga moja! Ta svet!« Zdelo se je, da ima Pepina povedati važne stvari, a si ne upa. Jezik jo pa srbi in liofr\ da bi ji to potegnila iz ust. »Kakšne stvari!« je neprenehoma vzklikala. »Kakšne stvari! Tako govorjenje! Ta svet, ta svet!« Luiza je molčala. Tedaj Pepini ni dala žilica miru in povedala je vse. šla je h kuharju gospe grofice, da bi si izposodila nekaj jajc. Ko je gospa grofica slišala njen glas, jo je hotela za vsako ceno videti, t^r ustaviti, da bi se malo pogovorila z njo. Ona pa je začutila v arcu navdihnjenje Ie neba, ki ji je reklo; 2* IJodKkc tiskarno * LJnMJanli Joia Kramar« - Izdajatelj tnt Sodja - Urednik Mirko Javornik - Rokopisom «e »racamo - »At<**ea*kt Hom« tokaja Mesečna naroCnina je * lir. ta Inozcmstno I« lic - UredaiStioi Kopitarjeva allca */Ul - Upravat kopitarje?« allca «» Uiibljaa« - lalatea Iti Podtalnica t Nor« atesta •uk deia*nlk ob Q lalatea It««, iui da IMS —