Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 19.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenke 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 1. oktobra 1938
Za narod in državo
Govor ministra dr. Krelca na Jesenicah ob prililci proslave 20 letnice Dugoslavile
Jesenice so zelo važen inclustrijsiki kraj, prometno središče in turistično izhodišče. Vendar vse te lastnosti Jesenic v va.šem razpoloženju stopijo bolj v ozadje, tako da prevladi nje \ vaših dnevnih razgovorih, pogovorih in mislih predvsem okolnost, da so Jesenice obmejna postaja jugoslovanskih železnic v severozapadnem tii'kotu jugoslovanske meje. lu meji Jugosla-\ ija na svoja najmogočnejša' soseda. Morda se večkrat premalo zavedamo, da smo obmejna pokrajina. Preveč površna smo, da bi v dnevnem zasledovanju svojih interesov in vsakdanjih političnih bojih mislili iii dovolj računali s tem. da sta severna in južna meja razmeroma zelo blizu, da je vsa Slovenija |)га\ za prav obmejna pokrajina.
IJbmejni kraji vsake države imajo svoje posebne dolžnosti, pa tudi posebne čas:ti in odlike. I rebivalstvo obmejnih krajev mora 'biti j)oseb-"o državi vdano, za državno .skupnost požrtvo-^"bto, na vsako žrtev pripravljeeno, ker je ono ^ miru ill vojni pred straža državnih in narodnih '"lei4-«ov na iiiejali. Po uoiuejiieni prebivalstvu N veliki meri sodi svet celo državno skupnost. Ited in stopnja kulture na mejah vzbuja pohvalo ali zasmeh preko meja. Državljanska trdnost in narodna zavednost ob meji širi ugled in spoštovanje državne moči preko meej, ali pa jo ruši med sosedi.
Slovenci smo se te svoje, v državnem življe-".iu tako izredno važne vloge, vedmo zavedali. Nikoli in nikdar nista bili in nista državna in "«ro<lna misel med Slovenci v debati.
Nedržavnih, nejugoslovanskih, nenarodnih gi-l>anj med Slovenci ni. Nasprotno skušamo Slovenci ves čas našega državnega življenja v Jugoslaviji najvzorneje izpolnjevati vse dolžnosti, ki jili imamo napram državni skupnosti v vsakih razmerah. Saj nas v nekateriji krajih drža-^e kar zasmehujejo zaradi najvišje davčne morale v Sloveniji. Ljudje, ki so bolj »široki« \ razumevanju in izpolnjevanju zakonov, ne 41 o rej o <lonmeti naše vestnosti in točnosti pri \ seli državnih dajatvah in vseh javnih dolžno-"^tih. Taki ljudje, ki ne razumejo, kaj je vestnost. ki izvira iz ljubezni do <lržave. ne razumelo našega ži\ Ijenja in siiialrajo, da se |)o Sloveniji cedi med in mleko, ker Slovenci tako 'očiio izpolnjujemo vise obveznosti.
I a sodba je napačna, naravnoist grda. Slo-yi'iiski človek iz zavesti č.isie dolžnosti in s|)o-^'ovaiija do države in državnega zakona <la vse, more in več kol more, da izpolni svojo dolž-"f>sl v poi|)olnosli lin v celem njenem obsegu. Kolikor od nas življenje zahteva, smo vselej ves glas izpovedali in dokazali, da smo z v"**'« srcem in z vsakim dejanjem brezpogojni "V(i|.ji Jugoslavije. Mislim, da smo Slovenci v "iiilih 2tl letih napram državi kot obmejno
prebivalstvo v celoti in popolnoma storili svojo dolžnost ter doprinesli svoj bistveni del k nesporni moči in ugledu, ki ga Jugoslavija danes v meddržavnem življenju uživa.
Letos Slino to storili še prav posebej. Ob 20 letnici države smo kot obmejno prebivalstvo smatrali za svojo posebno dolžnost, da na zborih, taborih, mimohodih in manifestacijah z zastavami in slavoloki, cvetlicami in svečanimi oblekami, s klicanjem, petjem, govori in godbo, z veliko državno in narodno manifestacijo ši-rom cele naše dežele na ves glas poudarimo, da hočemo biti najzvestej.ši državljani Jugoslavije, najvrednejši sinovi njenega kralja in kraljevskega doina ter najvzornejiši državljani in sodelavci z ostalimi brati Jugosilovani.
Danes za isti namen manifestirajo industrijske delavske Jesenice. Jesenice, ki so letos priredile že celo vrsto naj vzglednejših kulturnih prireditev, hočejo v vrsti drugih slovanskih mest ob 20 letnici slaviti tiste, 'ki so ustvarjali Jugoslavijo in vodili Slovence vanjo. Industrijske Jesenice opozarjajo danes mladi rod, ki ne čnje drugega kot dnevni ropot strojev in težo kladiva, in prelepo <lomačo govorico v svobodni narodni državi, da pred 20. leti ni bilo tako. Je-■senice kažejo na zglede, ki se še danes odigravajo pred njihovim pragom. Trdo je življenje in človek ni rad zadovoljen z njim. Ali strahot-si;i je usoda tistih, ki so pozabili na naravno okolnost, da kri ni voda, ali pa so jih razmere prisilile, da jim gospodujejo narodi tuje krvi. Saj Slovenci to na svoji koži čutimo in vsi Jugoslovani z veliko bolestjo spremljajo sinove in hčere našega rodu, ki morajo kdo ve kje zunaj po svetu živeti, se vzdrževati in trpeti, ne da bi njihovi trudi in znoji večali skupno narodno bogastvo in bogatili našo narodno zgodovino. Mi pa smo srečni, da so v Jugoslaviji našli svoj narodni dom, svojo domačo hišo, svojo ljubljeno domovino in si ne želimo nič drugega, kakor v njej ostati za vedno v miru, v svobodi, medsebojni ljubezni in spoštovanju.
C. minister se je nato dotaknil viharnih razmer \ L v ropi in poudaril, da nas je dalekovidna modrost in srečna roka jugoslovanske zunanje politike pripel j ala v srečen položaj, da se vsa ta nevihta odigrava daleč od nas in gre mimo nas tako, da zanjo vemo samo zaradi tega, ker živimo \ modernem času časoipisja, telefona in radijskih aparato\.
/adnji čas sem \eliko potoval ])o najjužnejših krajih naše države, ])o dolini Vardarja, po Južni Srbiji, Bosni, Hercegovini, Črni gori in Sandžakn. Najmogočnejši vtis, ki ga človek dob s teh potovanj širom domovine, je prepričanje: \ ('lika je Jugoslavija, silna je njena moč. V ne-\irjelno hitrem tempu se i%|)opolnjiije in napreduje njeno gospodarsho in njena kultura. Jugoslovani 1000 kilometrov odtod ljubijo in
Z 3esenic
Shod JRZ. Politična organizacija JRZ na Jesenicah je priredila dne 18. septembra dopoldne shod, ki je bil združen s proslavo 20.1etnice obstoja Jugoslavije. Zborovanje je imelo tudi narodno obrambni značaj. Po dolgem času je bila velika dvorana v Krekovem domu spet napolnjena z našimi somišljeniki. delavci, obrtnik in uradniki. Na. odru so bile razporejene narodne noše, v ozadju od vrha do tal velika državna zastava in tudi ospredje je bilo po vsej dolžini okrašeno z državnimi zastavicami. Za uvod je zaigrala godba, nakar je predsednik Bertoncelj otvoril shod in dal besedo g. ministru dr. M. Kreku. (Govor prinašamo v uvodniku.) C. minister je bil za svoja izvajanja nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem, godba je pa za zaključek spet zaigrala. Gosp. minister je nato stopil z odra v dvorano ter odgovarjal na razna vprašanja. Pri teli odgovorih je bil ponovno deležen splošnega odobravanja. V imenu ZZp je gosp. Gaser opozoril g. ministra na vlogo, ki jo je ])oslala IIa oblast ZZD v delavskih zadevah. G. minister je obljubil, da se bo tudi sedaj zavzel za delavske zadeve, kakor je to vedno rad storil. — Po Jesenicah se še vedno komentira govor g. ministra in se hvali pametna politika naše vlade in postopanje naših voditeljev.
Shod v Krekovem domu (v nedeljo 18. septembra) je opisal tudi »Naš kovinar*. Iz dopisa se vidi, da je bil dopisnik v dvorani le do konca slavnostnega dela zborovanja, ker piše, da je po ministrovem govoru prevzel besedo g. bertoncelj, ki je naznanil, da je shod končan, ter dalje, da je bil ob pol 11 shod končan in da so SI! zhorovalci razšli. Očitno je bil od »Našega kovinarja« prisoten samo g. dr. Stem-piluir. Njega smo res videli, da je po govoru g. ministra odšel. Gosj). Bertonclja pa najbrž ni
2
razumel, kajti g. Ber-■toncelj je naznanil po {fovoru g. ministra in po himni >Lepa naša domovina«, da je s tem slavnostni del shoda zaključen in da sledi debata. Prav ta debata je bila posebno zanimiva, ker je dala g. ministru priliko, da je povedal in pojasnil še marsikaj, česar v govoru ni. Ako bi imel pri tej debati »Naš kovinar« količkaj dovzetnega in resnega dopisnika, bi se najbrž tudi njega vsaj nekaj zdravega pojmovanja politike prijelo in bi nehal s hujskaškimi metodami ljudske fronte, ki je dobila s sedanjo laži-komedijo francoske ljudske fronte krepko po nosu, tako da bo le težko našla zadovoljiv izgovor za svoje pristaše, ki so menda le malo začudeni. Navdušenja in ploskanja menda že več ni. Hitro se je postaral ta politični otrok, kar čudno ni, ko pa se je že hrom in okužen rodil.
Občni zbor fantovskega odseka bo v sredo 5. oktobra ob 5 zvečer v prvi sobi za odrom. Udeležba vsega članstva je strogo obvezna. Novinci in prijatelji so iskreno vabljeni!
Kultura in prosveta. Občni zbor Krekovega prosvetnega društva se vrši nepreklicno v torek 11. oktobra ob pol 8 zvečer v veliki dvorani. Zaradi tega se prosijo vsi odseki, da do 6. oktobra zaključijo svoje poslovnike, pregledniki pa se pozivajo, da do istega dne izvršijo zaključni pregled. Za vse članstvo in odseke je udeležba obvezna.
C. sestre de Notre Dame v Krekovem domu so pričele s tečaji in z učnimi urami za nemški, francoski in italijanski jezik, za klavir, violino, stenografijo in strojepisje. 0|X)zarjanio vse, ki želijo temeljitega pouka iz katerega koli predmeta, da pohitijo s prijavami, ker bodo drugače mesta in proste ure zasedene.
Ubožnica se bo zidala. Na občinski seji dne 23. septembra so se oddajala stavbna dela za novo jeseniško ubožni-co na Plavžu. Delo je bilo oddano tvrdki Bel-cijan Boštjan, kot najnižjemu izmed štirih ponudnikov. Tvrdka Bel-cijan je vse potrebno pripravila, da prične takoj z delom, ko bodo urejene zadnje tozadevne formalnosti. Upamo, da bodo med tem. ko izide naš list že zapele lopate na stavbiščn. Vsa ostala dela za stavbo se bodo oddajala na prihodnji seji.
Beg levice. Levičarski zastopniki iz opozicije se<laujega občinskega odbora hočejo iz-
cenijo Slovence, veliko vetlo o nas in nas res rati i imajo. Kjer sem hoclil, sem nosil pozdrave Slovencev. Našim domačim političnijn nasprotnikom povem, da nisem prav nič drugače govoril, kakor govorim doma v Sloveniji. Govoril sem o slovenski Ijubezini do vseh Jugoslovanov, o Jjratstvu, ki nas vse veže, o sorodstvu, ki nam .diktira isto usodo. Govoril sem o tem, da Slo-lenci poznamo in ljubimo srbsko junaško prostost. srbsko borbo za svobodo, silno odpornost srbskega življa v letih suženjstva slovanstva na Balkanu. Govoril sem jim o Slovencih in njihovem življenju, o naši kulturi in našem narodnostnem boju. Qb takih premišljevanjih smo vsi od severa do juga samo po sebi čutili isto skupnost in sorodnost krvi, ki nas je v jugoslovansko državo gnala in ki nas v jugoslovanski narodni državi srečne dela.
Kamorkoli sem prišel, povsod so me ljudje spraševali o našem voditelju g. dr. Korošcu, iako da sedaj res ne vem, kje ga bolj ljubijo in bolj cenijo. Morali se komo Slovenci zelo truditi, da nas drugi ne prekose v vdanosti in sipoištovanju do njegovih silnih sposobnosti. Povsod smatrajo za veliko srečo, da imamo Slovenci takega voditelja in državnika. Smatrajo to za srečo za Slovence in za Jugoslavijo. Samo po sebi se jim zdi, da se morajo Slovenci stoodstotno zgrniti okrog njega in mu slediti kot od Boga danemu voditelju. Povsod sem zatrjeval, da se bomo vsi Slovenci resno trudili, da ho naš uspeh na skupni zmagi predstavljal vse naše moči. ker smo in bomo vselej in ob Л5ак1 priložnosti kot zvesti in disciplinirani vojaki v prvih vrstah boja za zmago programa in načel stranke, v katero smo včlanjeni in ki jo smatramo za najprimernejše organizacijsko sredstvo v naši politiki.
Minila je doba taborov in zunanjih mani-
Godina Jože:
Proslava in drugi doecxlki oh priliki proslave 60 letnice dr. Korošcu v Ljubljani so močno razgibale zanimanje za enake proslave po deželi. Za kamniški okraj je bila ta proslava že sama po sebi skrbno pripravljena. Po dogodkih v Ljubljani je bilo pričakovati naravnost ogromne udeležbe. Naj poudarim, da je bila proslava in priprava na njo pravilno prijavljena politični oblasti in zato ni bilo ničesar treba skrivati in delati tajno. Natisnjenih je bilo že okoli 5{)00 vabil. Proslava je bila določena na binkoštno nedeljo, dne 15. maja, torej teden pozneje ]w ljubljanski proslavi. Prav v tu teden priprave na domžalske slovesnosti je padel dun 60 letnice našega voditelja, to je na 12. maj; tisto leto na četrtek. Kakor je tudi že zgoraj omenjeno, je bilo dano iz l.jubljane po časopisih in v okrožnicah navodilo, naj se v .sredo zvečer, dne 11. maja, to je nu predvečer obletnice zažgo nu vseh vidnejših mestih kresovi. Tudi v domžalski okolici je bilo pripravljenih več kresov. Najbližja sta bila na Sumberku in ob drevoredu v Grobljah. Fantje in možje so na vozi I i na kraj kresov ogromne količine gorivu.
Ta predvečer so hotele Domžale proslaviti še na svoj način. Poseben odbor za proslavo v Domžalah, je |H)zval hišne posestnike nuj ob določeni uri razsvetlijo vsa oknu. Vsepovsod, nu cesti, v tovarnah, nu polju, domu, se je govorilo sunio o teli prosluvali. Sresko načelstvo je pu moralo dobiti nuruvnost ular-niuntne vesti o numeravunili slavjih v Domžalah. Cj. sreski nučelnik Vovšek me je v sredo popoldne dvakrat klical k telefonu in nupovedovul, du bo mo-rul prepovedati vsuko pripruvo in vsako inunifestu-cijo, ker je dobil poročilo, da se bodo vršile v Domžalah demonstracije. Zagotovil sem ga, da se mu ni treba bati nikakih demonstracij, da so posestniki hiš pozvani sumo, du ruzsvetlijo okna in da numeruvu ob tej razsvetljavi skozi trg igrati domžulsku godba koručnice, Ruzsvetljuvo je še nekuni prenesel, todu zu godbo ni bil nuvdušen. Ker godbe ni dovolil, sem mu obljubil, du poskrbim, da ne bo igrala. Naprosil me je, naj res storim vse, da v Domžalah ne bo prišlo do demonstracij, on pa, du ne bo dal nobenih [»osebnih navodil orožništvu.
festacij. Gremo zopet v notranje delavnice, posvetovalnice, predavalnice, učilnice. iNepre^tano mora med nami biti živo življenje, ki va:bi, topla in požrtvovalna pridnost, ki ogreva, čista .poštenost in zvestoba, ki nam daje lep obrtiz in sveti na vse strani. Ko bodo videli tisti, ki zunaj stoje in jim je mraz. da je pri nas toplota, jih bo zamikalo, pa bodo pristopili v našo druščino. In tisti v temni nejasnosti bodo videli našo luč jasnega spoznanja in čis'tih načel ina nas, zvestih strankinih pristaših, pa si bodo zaželeli resnice in družbe nosilcev resnično pravih .političniii misli.
Neprestano živahni delavci, vedno goreči apostoli za svojo stvar bomo na vseh stratiieh pridobivali nove prijatelje, vedno množili naše vrste in bojno v vsakem trenutku pripravljeni za vsak nastop, ki ga bo od nas zahtevalo politično vodstvo. Le tako bomo dobro pripravljeni in vedno pripravljeni, le tako moremo računati na zmage in uspehe.
Jeseničani ste trdega organizacijskega dela in boja vajeni. Od takrat, ko so vas marksistični proletarski tovariši iz tovarne metali, do predzadnjega časa, ko so vas iz političnih razlogov zasledovali in zapirali, pa do zadnjih let. ko ste \odilni v jeseniškem komunalnem iu javnem življenju, vse to je dolga doba zmag in bojev našega jeseniškega ljudstva, ki ima za nasprotnike marksistično levico in neki liberalizem. ki spreminja svojo vsebino, kakor mu drugi kapo krojijo, le ta stalna poteza mu vedno ostane, da se v družbi z inozemskim kapitalom neiprestano bori proti večini slovenskega ljudstva. Tako so Jesenice miniaturna slika političnega življenja med Slovenci sploh. Prepričan sem. da bodo Jesenice tudi slika .splošne naše zmage, kakor so to v preteklosti večkrat bile.
Komaj se je lulino zmračilo, so zagoreli nu nekaterih hribih, tako nu visokem Krvavcu kakor tudi pri Sv. Primožu v Kamniških planinah, prvi kresovi, ki so bil vidni po vsej Gorenjski. Ko je zemljo zajel popoln mrak, je vsa Slovenija kakor gorela v kresovih. Od bližnjih so se videli mogočni plameni, oni v daljavi so pa delali utis brlečih lučk. Toliko kresov na Slovenskem gotovo ni gorelo hkrati še nikoli. Posebno pripraven za kresove je kamniški okraj, ker se od Bistrice dalje začno hribi v smeri proti Štajerski stopnjevaje višati in tako je bilo mogoče videti vse kresove tju do Sv. Plunine nud Zagorjem. Pri kresovih je bilo zbrano tudi občinstvo. Povsod so v/klikuli dr. Korošcu in svobodni domovini. Orožniki v domžalskem okolišu sicer niso s silo /abiunjevuli kresov, vendur pu je bilo njihovo nu-stopunje tako, du je ljudstvo dobivalo utis, du bo lcii/.ito\Hiio, če bo prisostvovalo kresovom. Seveda »nt tak nastop ni veliko izdul. V Domžuluh je bilo sli.š.iti tudi slavnostno streljanje iz topiča. Orožniki so takoj začeli zasledovati, toda, ko so šli na kraj, od koder so slišali strel, so zučuli drug strel iz istega topiča na drugem kruju. Ko so gu hoteli turn zusučiti, je počilo že nekje drujjje. Orožniki so sumili, du je s topičem streljal g. I'rune Končun iz Domžul.
Z ozirom na prošnjo g. sreskegu načelniku sem dobil dovoljenje, du sem šel zvečer v Domžule nu stanovanje trgovca g. Jožefa Senice. Sicer sem bil tudi drugače prepričan, du do kakih demonstracij vsaj od naše strani ne bo prišlo, ker jih ni nihče omenjal in nihče nikogar zu to pripruvljul. Glede godbe sem pa že prej sporočil, da nuj tu točku pro-sluve odpude. In tuko se je tudi vse izvedlo. Hiše so bile večji del ruzsvetljeiie in tudi nu tu način po svoje pripomogle k tihi manifestaciji. I a večer smo os tuli na stanovanju, pri g. Senici do 11. ure zvečer v družbi g. Senice, ukudemiku Lazarja in od časa je prišel še kdo izmed vodilnih Domžalčunov. O kakih demonstracijah ni bilo govora. Ob enajstih sem spremil g. Lazarju nu dom, potem pa sva se dogovorila, da spremi on mene mimo železniške postaje ob progi nekuj časa v smeri proti Grobljani. Na poti od njegovega stunovunju do žeU^zniške postaje sva
V znamenju zelene кшш
Na predvečer 60 letnice dr. Korošca v Domžalah. (Kresovi)
3
opazila, da je pred poštnim poslopjem v Domžalah stala gruča ljudi in glasno govorila. Iz razgovora je g. Lazar prepoznal, da so to člani domžalskega Sokola in da so imeli v rokah platno slovenske zastave. Bili so očividno zelo razburjeni in vzklikali, da jo bodo sežgali. Midva sva odšla in ne vem, kaj so s to zastavo v resnici naredili. Ugibala sva tudi, od kod naj bi bila ta slovenska zastava, pa si nisva znala razložiti. Ko se je nato g. Lazar vračal domov, je spet šel mimo postaje. Nekdo ga je videl in to je bilo zanj usodno. Nanj je letel sum, da je on razobesil zastavo.
Jutro dne 12. maja 1952 je bilo izredno jasno. Na nebesu ni bilo niti najmanjšega oblačka. Solnce je
izšlo v rahli jutranji megli, ki se je kmalu razpršila pod močjo solnca. V Domžalah so se na cestah zbirale gruče ljudi in gledale na vrh dimnika tamkajšnje tovarne. Na vrhu dimnika je plapolali! več metrov dolga narodna zastava. Prišli so tudi orožniki, toda kaj so hoteli, ko nobeden ni znal plezati na dimnik. Med ljudmi je vladalo veselo razpoloženje. Orožniki so sicer vabili nekatere fante, naj poskusijo plezati, toda nobeden ni hotel. Končno so šli po dimnikarja in so mu zapovedali, da jo mora sneti. Ta je moral ubogati in je splezal po klinih na vrh ter snel zastavo, ki so jo nato orožniki dalje časa hranili na orožniški postaji.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Seja občinskega odbora
Zanimanje za sejo občinskega odbora jeseniške občine, ki se je vršila v petek zvečer, 25. septembra, je bilo dokaj veliko, udeležba skoro polnoštevilna; seje se je udeležilo tudi nekaj poslušalcev. Namesto odsotnega g. župana jo je vodil prvi član občinske uprave g. Peter Arnež.
Važnejše točke dnevnega reda so bile: sklepanje o zaključnem računu občine, ubožnega sklada, tujskega prometa, odkupnine za osebno delo ter o depozitu občine. Med finančnimi zadevami je obč. odbor odobril prenos iz poglavja kredita za nezadostno preliminirane razhode v znesku 5000 din za izpopolnitev pisarniške opreme. Dalje se je odobrilo izplačilo stroškov, nastalih ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne. Stroški za to so se poravnali iz postavke za kritje nepričakovanih izdatkov, ker v lednih izdatkih za take namene ni predvidenega kredita.
Kot naslednja važna točka je bila sklepanje o izrednem kreditu k proračunu za letošnje proračunsko leto, in sicer za popravo občinskih cest, ki so znatno trpele ob hudih nalivih. Za to je bil soglasno odobren kredit v znesku din 99.542.57. Ker se je pokazala potreba, da bi se povečala meščanska šola, Se je izglasoval kredit zanjo v znesku din 200.000.—. 'zčrpno poročilo k temu vprašanju je podal občinski odbornik in ravnatelj meščanske šole g. Jaka Gospo-"arič. ki je jasno po'kazal na nevzdržno naraščanje •'cencev od ustanovitve pa do danes. Nujnost tega uredita je občinski odbor z razumevanjem uvidel in
ga odobril. Oba zneska se bosta krila iz presežkov proračuna za leto 1957/58.
Gradnja mestnega zavetišča je že toliko dozorela, da je uprava predložila obč. odboru ponudbe za težaška, zidars.ka, železobetonska, tesarska in krovska dela. 10. sptembra se je vršila javna licitacija del bodočega zavetišča. Izmed ponudnikov za težaška, zidarska in železobetonska dela je stsnil najnižjo ponudbo podjetnik g. Belcijan Boštjan. Ponudbe je odbor za postavitev zavetišča predhodno na svoji seji pregledal ter jih proučil v vseh vari-jantah. Dela so bila oddana najnižjemu ponudniku. Glede tesarskih in krovskih del se je obč. odbor odločil, da jih še ne kaže oddajati, ker se bodo pri strehi izvršile nekatere spremembe, kar bo ugodno vplivalo tudi na cene. Pri gradbenih delih pa so bile itak stavljene enotne cene in eventuelne spremembe ne morejo imeti bistvenega vpliva.
Za naslednje točke dne™ega reda, razen za zadnjo, je bila odrejena tajna seja. Tu so se obravnavale ubožne zadeve, zasiguranje domovinstva in prošnje občanov.
Sklepanje o najetju posojila za Delavski dom, je bila kot zadnja točka zgolj formalnega značaja, ker je o tem sklepal že obč. odbor na seji v mesecu februarju. Da se je ta točka sploh postavila v dnevni red, je bilo jjotrebno vsled neke okrožnice kraljeve banske uprave, katera občini ni bila znana.
Seja je bila s tem zaključena in dnevni red izčrpan.


Jeseniška Talija
za slovenski lezlk
Zopet stojimo pred pričetkom nove gledališke sezone na Jesenicah! Vsak oder, ki stremi za tem, da ft'snifno dela za kulturo in prosveto, postavi svoj program, svoj načrt za bodoče delo.
Do nedavnega se je na Jesenicah igralo zgolj za Zabavo in t varne koristi. Zato so bila tudi naštu-dirana dela temu primerna. Za resen umetniško 'zbran program je bilo le malo smisla. Publika je bila razvajena, odri pa niso vršili svoje kulturne misije v pravem smislu.
l\a Jesenicah imamo že tri taka društva, ki so bavijo tudi z dramatiko. Med njimi je brezdvomno »Aljaž* najagilnejši, saj je dal v pretekli sezoni IS predstav (14 novo naštudiranili). Priznati moramo, da je bila pretekla sezona pri »Aljažu* korak v novo dobo odrskega udejstvovanja. Videti je bilo, da gre stremljenje društva v pravo smer.
2e v |)retekli sezoni «e je pričel položaj izboljševati. To se j(; iK)sel)no opazilo pri vseh nredstavah »Aljaža«. Da je to nrava pot, je pokazala nublika "чша, ker je za vsako prire<litev napolnila dvorano (pred tremi leti je bila dvorana prazna, če je bila sporedu drama!). Letošnjo sezono pa hoče »Aljaž« PHČeti z resnim delom po zgledu poklicnih gleda-'•šf. Z vestno izbranim programom upamo, da mu to "spe.
. Program mora biti času |)rimeren. {i<'tos mine 20 let, odkar se je končala krvava vihra. S"liko naših rojakov je ostalo na krvavih poljanah! V'm v spomin hočemo posvetiti nekaj predstav s pro-l^ojno t(4idenco, ki je danes, ko je zopet nastopila "о1)ц vojne napetosti, tako zelo potrebna. Na Jeseni-so zahteve večje kot v podeželju, saj tu je Ijnd-visoko inteligentno, zato je zahteva po dobrili in '"'-''»insko bogatih igrah tem večja.
, Da se more vsem ustreči, da pride vsak gledalec Svoj račun, mora biti program )> e s t e r. Ne У '"<> drame, ne samo burke in komedije, pač pa v pravi meri. Program Aljaža« za letošnjo
sezono je izbran iz del, ki so bila igrana v izklicnih gledališčih in ki imajo svojo umetniško vrednost!
Naša inteligenca se navadno ni udeleževala iger. To je deloma razumljivo, kajti predstave, ki so se dajale, so bile slabe še po svoji izbiri in kar je najhuje, bile so slabo naštudirane. To je greh, ki je dolgo moril naše odre, kateremu pa je enkrat za vselej narediti konec. Z letošnjim programom hoče »Aljaž« pričeti z resnim delom. Ustreči hoče mestu in deželi! Ze s prvo predstavo hoče postaviti mejnik med preteklostjo in prihodnostjo.
Da pa bo vse to mogoče, je treba temeljitega dela in resnih ljudi. Zato hoče pritegniti »Aljaž« v svoj delokrog vse resne in dela voljne. Vse, ki jim je igranje sveta stvar! Zato so vsi taki dobrodošli v njegovi sredi.
Pri dramskih tečajih, ki jih bo prirejal »Aljaž«, bodo sodelovali tudi člani Nanxlnega gledališča iz l.jubljane, da bo predpriprava čim i)opolnejša!
Pa tudi oder je treba modernizirati in opremiti z mixlernimi napravami. Tudi to bo v letošnji sezoni. Moderni žarometi z barvnimi filtri se že montirajo. Oder se predeluje in že pri prvi predstavi bo vsa odrska oprema nova in moderna. Dolge pav-ze bodo odpravljene, ker bo novi ustroj odra dopuščal hitre izpremembe.
»Aljaž« torej dela, dela za prosveto, za narod, zato mora tudi publika sama podpreti njegova prizadevanja, da bo uspeh čim večji, dorasel našim potrebam.
»Bela bolezen«
Za otvoritev sezone pripravlja »Aljaž« Karel Čapkovo dramo v treh dejanjih (12 slikah) »Belo bolezen«.
Capek je najlx)lj svojevrsten dramatik češke literature. Ne hodi po konvencijonalnih potila že utrjenih in preizkušenili potih dramatike, temveč išče kot krepak ter absoluten individualist in iskalec resnice nova pota!
rahljati občinske sejq za nekake strankarsko j>olitične shode. Tak političen shod sta nameravala uprizoriti občinska odbornika gg. dr. Stanovnik in dr. Štem-pihar, ki se naziva voditelja socialistov na Jesenicah. Predložila sta za občinsko sejo dne 24. septembra tri nujne predloge, ki naj bi se prebrali kot uvod v strankarsko političen govor. Ker pa ima občinska uprava na Jesenicah s predlogi g. dr. Štempiharja slabe skušnje (nekoč se je zavzela po njegovem nasvetu za njegova izvajanja, pa je končno sodišče izreklo, da predlogi g. Štempiharja ne spadajo v kompetenco občinskega odbora), je g. podžupan iz previdnosti rajši preje vprašal nadrejeno oblast, da li spadajo ti predlogi v kompetenco občinskega odbora. Šele potem bodo prišli pred sejo. Ker torej gg. dr. Stanovnik in dr. Štempihar pri obč. seji dne 23. septembra nista prišla na svoj račun, sta s svojimi tovariši zapustila sejo.
Gorje
Proslava Nj. Vel. kralja Petra 11. je, kot je bilo že naprej soditi, dvignila vse katoliško prebivalstvo k manifestaciji vdanosti in Iju-, bežni do svojca mladega kralja. Fantovski odsek, dekliški krožek in prosvetno društvo so se kot edine korporativ-no zastopane organizacije udeležile sv. maše, ki jo je daroval č. gospod župnik. Po sv. maši so šla uniformirana zastopstva fantovskega odseka in dekliškega krožka na Bled, kjer so osebno izročili mlademu kralju iskrene čestitke in udanostne pozdrave gorjanske kat. mladine ter mu izročili tudi čestitke Triglavskega fantovskega okrožja. Zastopstva so se šla vpisat v dvorsko knjigo. Nj. Vel. kralj Peter 11. se je osebno razgovar-jal s fanti in z velikim zanimanjem si je ogledoval kroje, nad katerih pestrostjo je bil vidno navdušen.
Občni zbor fantovskega odseka se je ob veliki udeležbi vršil dne 18. si^ptenibra. Udeležili so se ga tudi gg. ban-ski svetnik Jakob Jan, župan Jožef Slivnik, predsednik JRZ Matija Klinar, župnik Demšar iz Zasipa in kaplan Sou-kal z Bleda. Slednji je imel na zbrane kre])ak nagovor, v katerem je podčrtal važnost organiziranja slovenske katoliške mladine in nje veliki pomen za narodnostno življenje, ki mora ravno v teh dneh
4
pokazati vso svojo sa-inoniklost ill borbenost. Po |)oročiliii so pregledniki podali staremu odboru absolutorij, na kar je bil soglasno izvoljen nov odbor s preizkušenim in delavnim predsednikom Polakom Viktorjem na čelu. Odbor je sprejel nekaj novih točk glede na notranjo organizacijo, kar naj da odseku še večji vzgon in možnost čim večjega razmaha. Ta drugi občni zbor je potrdil vse upe, ki jih je gorjanska javnost pričakovala od fantovskega odseka, kateri je v dveh letih pokazal ideal mladinske organizacije in pritegnil v svoje vrste vse katoliško in slovensko misleče fante. Bog živi!
Triglavsko fantovsko okrožje. Pozivajo se vsi odseki Triglavskega fantovskega okrožja, da pošljejo svoja zastopstva na drugo redno zasedanje Triglavskega sveta, ki bo v nedeljo <). oktobra ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma na Jesenicah. Zastopstva se morajo izkazati s pooblastilom ali pa s potrjenim letnim poročilom. Začetek bo točno ob uri in se na morebitna zakasnenja ne bo oziralo. Bog živi!
Odbor.
V sleherno hišo list »Na mejah«, ki je izviren slo-venski list!
Tako svojevrstna stvaritev je tudi njegova »Bela bolezen«. Bela bolezen je samo fingirana in na svetu ne obstoja, podobna je srednjeveški kugi, podleže ji pa vsak zemljan med 45 in 50 letom. Avtor je hotel posamezne momente in vso lokali-zacijo svoje igre prenesti kolikor mogoče v fiktivno sfero, da ne bi bilo treba misliti, ne na resnično bolezen ne na resnične države in režime. Kajti vse bistvo te »Bele bolezni* je v njeni tendenci: vse za mir, nikoli več vojne! Dva svetovna nazora se tu spopadeta tako rekoč nad bolniško posteljo in v njunem konfliktu se odločuje o življenju in smrti bolnega človeka.
Posamezne prizore, ki so nekako bežne slike iz današnjega življenja, je znal Ca pek tako oblikovati, da vseskozi priklepajo gledalca nase z napetimi prizori, s scenami groze in končno — razočara gledalca do skrajnosti. Ne, to ni navadna igra, to ni ljubezenska drama dveh src, to je usoda nas vseh.
»Bela bolezen« bo za Jesenice senzacija, saj je delo, kakršnega ni videti vsak dan. To je drama, ki zahteva študija, dela in tehnične opreme. »Bela bolezen« zahteva delo prav vseh, zato jo morajo tudi videti prav vsi!
Cedwifd V!€si*tik_
Rojeni: 1. septembra Vladimir Jože Stritih, sin Cirila, nadzornika žel. proge, Hrušica 46; 18. septembra Peter Mirtič, sin Janeza, Jadranska 1.
Poroke: 18. septembra sta se poročila Kejžar Peter, tovarniški delavec. Savsko nabrežje, in Gartner Justina iz Stražišča pri Kranju; 25. septembra sta se poročila Bizjak Avguštin, tov. delavec, Gosposvetska cesta 1, in Kopitar Ivana iz Hrušice; 25. septembra sta se poročila Slivnik Franc, tov. delavec, Hrušica, in Bizjak Marija iz Spodnjih Gorij.
Umrla: 21. septembra Aichholzer Frančiška, vdova po tov. delavcu. Delavska ul. 5.
Molitvena pomoč Katoliški akciji. Prihodnji sestanek molitvene pomoči bo v četrtek, dne 6. oktobra ob }48. uri zvečr. Spored kakor dosedaj. Na razpolago bodo zopet spovedniki, ker je naslednji dan ])rvi petek v mesecu. Prejšnji sestanek je bil v četrtek. 1. septembra. Udeležba je bila skoraj podvojena. Nagovor je imel g. svetnik A. Kastelic.
Ob sobotah zvečer so v jesenskem in zimskem času večernice (sv. blagoslov) v farni cerkvi in na Savi ob 6. uri zvečer.
Slavko Savinšek:
Uted 1ШЗ^оиЦ0'ГИ'1Ши0'
(Dalje)
»Zaradi tega bi mi bila vseeno lahko pisala, ko si vendar brala v vsakem mojem pismu isto prošnjo; Anica, piši mi. piši, meni je dolgčas!«
Zmožil se je Ureja, gleda Anica. Brke so mu nvočneje pognale, pa tudi sam se je nekam potegnil.
»Anica, daj, povej, ali je res, da si se vsa pre-drugačila? Da nisi več tista Anica, kot si bila Л-časih?«
»kdo ti je to natvezil?«
»Ne samo to!«
»Pa kaj še?
»O, še mnogo, mnogo drugega!«
»So ti pa že nametal i vse mogoče!«
»Anica, ali si res zaročena z ,|ožo?«
Od kdaj?«
»Pravijo!«
»Še drugo pravijo! Da imam vsak dan drugega, kajne, tudi? Pa da z vsakim govorim, s častniki, uradniki; da sem ošabna, da si izbiram, da nimam nič srca, kajne?
»\ se to pravijo.«
»Da sem vsak večer z doma. dti me lahko srečaš ob vsaki uri, kjer hočeš, tudi pravijo?« »Tudi!«
»In ti jim verjameš?«
».Vloram!
».Vlorčiš? Tako malo mi zaupaš?«
»kako pa naj drugače? iNa vse to, kar \ cm, kar so mi povedali, kar so mi pisali.«
»Celo pisali so ti, sevechi! \ se to so ti pisali in Bog ve, kaj še vse.«
Dopisujte v naš list „Na mejah!"
\/acM
мЛоШ/е. si/oi denac!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 40/0. Nove vezane pa po 5»/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, ka-l<or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Hrolašivo IV. Godala
Pripravili smo veliko izbiro gotovih oblačilnih predmetov, štofov, raznih ::ajnovejših vzorcev za obleke, suknje, Hubertus plašče, nepremočljive vetrne suknjiče (Vindjake), razno perilo, klobuki itd. V naši krojaški delavnici izdelujemo vsa moška, dečja oblačila ter damske plašče in kostume po najnovejši modi in brezhibni izdelavi.
Priporoča se frfiovlno In hrojaSfvo pri ,0 o 6 o I u no Jesenicah
Za elektriko
vse naicenejše In ugodnejše pri
Dože Markež
elektrotehnično podjetje
Jesenice, Murova, tel. 605
Samo v delu je rešitev!
\ JERICA REGOVC I
: :
: Trgovina z mešanim bia- ■
: gom Vam nudi pri nal<upu	=
: največje ugodnosti I i
PUte^Jn^Jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
V	Ljudfki kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katakombe
Prišla je velika količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica
Za konzorcij lista >Na niejahc Andrej Križman, Jesenice. — Ureiuje: Stanko Savinšek, Jesenice.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.
Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik