Po&nisa plačana v gotovi«) Ljubljana 16. januarja 1941. — Leto XIV. — Št. 3. % I I I /A GLASILO KR.J C ANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Usodna nevarnost Zadera prehrane Novoletna številka »Delavske pravice« je pokazala obupno sliko delavskih družin. Vedeti' pa moramo, da ni bila ta slika popolna. Za skrito bedo ‘in revščino še ne vemo. Ko bd mogli še to naslikati, bi se pokazal položaj v še obupmejši .lučL Dokler so taki primeri osamljena, je tak pojav le žalosten in obtožba razmer. Če pa prihaja skoraj že v splošnost, je velika nevarnost za delavski sitain. Prezreti .ne smemo, kako kvarno vpliva beda ina duševtno stani j e človeka. Tak človek postane apatičen, nezaupljiv, izgubi vero v okolico iin v samega sebe. Če bi zapadel taki1 duševnosti ves stan, bi mogel postati tak položaj usoden ne le za delavski stan, ampak, tudi za družlbo. Zakaj ? Bolgarski ministrski predsednik dr. Ki lov je v svojem govoru v nedeljo 12. januarja poudaril, da je sedanja vojna ideološka vojna. Isto (poudarjata oba vojskujoča se tabora. Potem bo že res tako. Iz tega sledi, da bo rodila vojna ttopohionia mo ve razmere, druiubno in gospodarske. Gre za nov «ociial>ni red. Razni obstoječi družbeni sistemi še -niso dograjeni. Stara meščanska demokracija, kakršno je izoblikoval kapitailistični red, je v razsulu, ilazni sistemi so pri tem delovali kot potresi, ki so to stavbo pošteno razmajali prav do temeljev. Zato pričakuje še zadnjega sunka, da se popolnoma zruši. Človeštvo bo moralo zgraditi nekaj čisto novega. Pri graditvi .so najbolj uspešne mja-de moči. Najmlajšo moč v človeški družbi predstavlja ravno delavski stan. Vsi drugi stanovi so svojo nalogo na zgodovinski .pozornici že davno nastopili in se tudi udejstvovali. Le delavski stan še ni bil pripuščen na oder. Zgodovinski razvoj in doslednost življenja kažeta na to, da bo pri bodoči graditvi moral prevzeti glavni del najmlajši stan človeštva. Delavstvo se mora zavedati svoje bodoče naloge in se tudi ina njo pripravljati. Zaradi itega mora iti v odločilno borbo proti takim razmeram, ki vplivajo kvarno zlasti na notranjo odpornost delavstva in povzročajo, da positane delavstvo zaspano in neaktivno, predvsem pa da smatra, da se razni dogodki njega ne tičejo; da mora torej ostati ob strani teh dogodkov. Taka miselnost bi mogla postati za delavstvo usodna^ Da je naša trditev resnična, dokazuje razvoj dogodkov po prvi svetovni vojni. Meščanstvo, prestrašeno po različnih pojavih delovnih množic, je bilo pripravljeno na razne koncesije in je samo od sebe začelo govoriti o socialnih pravicah delavstva. Sad tega so bili razni socialni zakoni. Tudi pri nas je bil sad te prestrašenosti zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev. Toda oba zakona sta bila še deloma nepopolna. Bilo je treba dopolniti zakon o zaščiti delavcev (n. pr. obratni zaupniki, brezposelno zavarovanje in .podobno). Zakon o zavarovanju delavcev je pustil odipnto še izvedbo zavarovanja poljedelskih delavcev in zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Statut za obvezno zavarovanje stalnih poljedelskih delavcev bi moral biti izdan v enein letu, ko stopi v »eljavo zakon; zavarovanje za onemoglost, starost in smrt bi'moralo biti Iz časopisnih poročil smo zaznali, da se je vršila v Belgradu konferenca o preskrbi države s prehrano. Rezultat konference je, da bomo dobili tri nove uredlbe o prehrani prebivalstva. Prva uredba bo določala prisilen odkup (pšenice im koruze. V.si pridelovalci pšenice in koruze bodo morali prijaviti svoje .zaloge. Za tiste, ki bi ne hoteli priglasiti zalog ali ki bi jih napačno priglasili, bodo določene visoke kazni. Druga uredba se 'bo nanašala na omejitev prodaje živil. Vsebovala bo pa tudi ukrepe, kako naj se pravično razdelijo (življenjske potrebščine. V ta namen bodo uvedene posebne legitimacije in živilske izkaznice. Tretja uredba bo obsegala določila o surovinah in kako naj se pravično razde le. Toda konferenca še ni končala svojega dela. Treba bo med drugim tudi določiti, po kakšnem ključu se bo nakupljeno žito razdelilo med ravnateljstvo za prehrano in armado. Videz je, da so odločilni činitelji odločeni, da uvedejo sistematičnost in red v preskrbi s prehrano. To je tudi potrebno. Kajti 'vojne težkoče se vedno bolj čutijo in bodo povzročale vedno več težav. Brez dvoma je, da ise ne bomo mogli, izogniti raznim neprijetnostim in da 1k> moral vsak prevzeti nase neizogibne žrtve. Po pravici pa sme zahtevati delovno ljudstvo, da .so ite žrtve za vse državljane čim bolj enake. Za detloivno ljudstvo so žrtve, kar tiče prehrane in celotne oskrbe, večje, kakor pri ostaili.h slojih že zaradi tega, ker ni imelo potrebnih sredstev, da bi. si nabavilo vsaj skromne rezerve. Zaradi tega je ostalo brez rezerv v hrani. K temu pride še nova okolnost. Skoraj z vsakim dnem raste draginja. Predmeti, ki so nujno potrebni za vsakdanjo preživljanje, iso poskočili neprimerno bolj v cenah, kakor znašajo morebitni skromni ,poviški plač. Zaradi tega obstoja resna nevarnost, da si ne bo mogel delovni človek niti tega nabaviti, kar se mu bo nudilo od organizirane preskrbe ^prehrane, To je zelo težka žrtev vojnih razmer. izvedeno najkasneje do 1. julija 1925. Zakon o zavarovanju delavcev je stopil v veljavo 30. maja 1922. Torej bi moralo biti izvedeno zavarovanje poljedelskih delavcev do 30. maja 1923. Pa ni bilo v zakonitem roku izvedeno niti zavarovanje poljedelskih delavcev, niti zavarovanje za onemoglost, starost in simrt. Razumljivo! Delavstvo je namreč stalo prekrižanih rok. Usodo svojega zavarovanja je prepustilo milosrčnosti drugih, namesto da bi vzelo njegovo usodo v svoje roke in zahtevalo z vsem poudarkom, da se izvaja in izvede obstoječa socialna zakonodaja. Ko bi to napravilo, bi marsikaj zglodalo drugače kakor danes. Meščanstvo je. namreč videlo, da ni nikjer tiste strašne sile delovnih množic, ki je grozila, da bo v svoji revolucionarnosti vse pom and ra La. Videlo je, da je bila tista revolucionarnost lo_ bolj v njegovi domišljiji in da se da tudi sila delavstva dobro uspavati. Zaradi tega je postavilo nova gesla, nove obljube, nato pa izvedlo nadaljnjo socialno zakonodajo po svoji vo- Popoilnoma naravno je, da se žrtve laže prenašajo, če ima ljudstvo zavest, da visi enako trpijo zaradi neizogibnih razmer. Zaradi tega je dolžnost odločujočih, da ustvarjajo tak položaj. Kaj bi bilo potrebno? Delovni človek je imel pred vojnimi razmerami prenizke dohodke. Sedaj so najmanj dvakrat, trikrat prenizki1, Če se življenjske potrebščino dražijo že zaradi davčne politike, zaradi uvedbe novih trošarin in podobno, ne vemo, kako bo to učinkovalo na gospodarstvo malega človeka. Ali ne bi bilo bolje, da bi se krili višji izdatki s prisilno oddajo premoženja? Kdor iiina veliko, laže da, kaikor tisti, ki ,n im a ničesar. Delavstvo želi in zahteva, da bi bil v prehrani red in pravičnost. Tega pa ne bomo dosegli le z uvedbo živilskih nakaznic, aunpak bo treba napraviti še korak naprej. Karte bodo uvedene za posamezno osebo in za vsako Vsi smo bili prepričani, da se bo po zadnjih iprotidraginjislklh odredbah draginja le malo ustalila, toda vse skupaj nič ne zaleže. Draginja raste dalje ne gilede na razne odredbe in ukrepe, oblasti. Indeks cen Narodne banke za cene na malo v Ljubljani se je dvignil od septembra 1939 (tedaj se je namreč začel sedanji draginjski val) v mesecu decembru 1940 za 54.70%. Zagrebški indeks se je dvignil od avgusta 1939 do decembra 1940: pri hrani za 60.08%, pri obleki in obutvi za 72.77%, pri kurjavi in .razsvetljavi za 32.89%, povprečen dvig znaša torej 50%. Indeks Jugoslovanske: strok, zveze se je dvignil od septembra 1939 do decembra 1940: pri hrani 66.10%, pri obleki in obutvi 84.20%, pri kurjavi in razsvetljavi 25.40%, povprečno torej za 53.4<)%. (Pri tem so računani samo stroški za delavca samca. lji. Obliko je dalo socialno, vsebino pa beraško. lak porazen razvoj je zakrivilo delavstvo saimoi. Zaito bi bilo krivično in napačno, če bi obtoževali za razne ne-dostatke samo meščanstvo. Te nedo-statke ja zakrivilo delavstvo samo. Preteklost mora biti delavstvu opomin in šola. Opomin za lastno dejavnost na vseh delavskih področjih. Sola in nauk: da bo delavstvo iinelo le to, kar si bo samo ustvarilo. Življenje ne pozna ni-lcakega usmiljenja. Za tako dejavnost je nujno potrebno vodstvo, ki je kos svoji nalogi, potrebno je šolanje in vzgoja. Vse to more dobiti delavstvo le v svobodni delavski strokovni organizaciji. Če kdo trdi kaj drugega, je alli izdajalec delavstva ali pa zavajalec. Naša dolžnost je, da delavstvo neprenehoma opozarjamo na to resnico. Naša dolžnost je, da gremo ina delo za strokovno organizacijo s še večjo vnemo i;n da prevzamemo za to nalogo nase še večje žrtve, če jih bo od nas zahtevalo izvrševanje to naloge. osebo bo določena količina molke. Zakaj pa samo za moko? Ali ne bi bilo bolje, da bi bile uvedene karte tudi za ostale življenjske .potrebščine? Kdo bo navajal, da niso potrebni taki ukrepi za ostale predmete. 'Fak se moti! Saj tudi za moko ni bila i>o-t robil a uvedba kart pred enim letom. Toda koliko na boljem bi bili, ko bi jili bili uvedli že pred onim letom! K pravični porazdelitvi prehrane spada še nekaj. Vsi- vemo, da so so nekateri zelo oskrbeli ,z raznimi potrebščinami. Baje so i[X)inekod spremenili stanovanjske sobe v skladišča. Potrebna bi bila brezobzirna ugotovitev vseh zalog — tudi pri privatnikih. Kajti bogataši niso kake boljše vrste državljani, ki bi bili upravičeni do drugačnega ravnanja ikot ubogi delovni človek. Znova poudarimo: Žrtve s6 neizogibne in jih 1)0 treba vzeti nase. Toda zahtevati sinemo, da bodo za vse državljane enake. Pred časom sem n. pr. kupil drva in jih plačal po 120 din meter. Te dni sem govoril z istim trgovcem in ga vprašal, kako je kaj z drvmi. Odgovoril je, da jih dan«s prodajajo vsi lesni trgovci po 130 din in še dobiti jih ni. Ko sem pripomnil, da je cena drv uradno maksimirana na 110 din za kubični meter. r. Razvoj indeksov Narodne banke Te dni je Narodna banka objavila najnovejše številke o gibanju indeksa cen za mesec september 1940. Iz tega poročila je razvidno, da se je indeks con za trgovino na debelo dvignil v poldrugem letu za 87%. Indeks rastlinskih proizvodov pa je od avgusta 1939 do decembra lanskega leta po raste! za 159%. Indeks cen v trgovini na drobno se je od avgusta 1939 dvignil za 65%. Življenjski stroški so od septembra 1939 do sedaj porasli za 39.2%. Pri tem Narodna banka računa indeks delavske oz. nameščenske družine v Belgradu. Indeks življenjskih stroškov, katerega računa Narodna banka na osnovi povprečnih življenjskih stroškov za leto 1937 kot 100, je znašal v avgustu 1939 107.7 in je v decembru lanskega leta dosegel 150.—. V primeri z avgustom 1939 znaša tedaj dvig cen za 39.2%. Indeks cen na drobno za mesto Ljubljano je porastel na 136, oz. za 54.7% proti septembru 1939. Iz tega sledi, da so se cone življenjskih potrebščin v /iasu od septembra 1939 do decembru 1940 pod raži le za več kot polovico. Draginja brez prestanka raste ir', " : .l. , t 9 — Št. 5 — £941 DELAVSKA PRAVICA Po začrtani poti Letošnja rima nam odkriva prav jasno vso veliko revščino v našem malem slovenskem narodu. Dnevno časopisje nam stalno prinaša in nas opozarja na slabe socialne razmere, ki vladajo pri nas. Kdor bere dopise teh listov iz posameznih krajev, spozna prav lepo, kako živi naše delovno ljudstvo, predvsem pa delavstvo. Obdarovanje šolskih otrok s toplo odejo, obleko, čevlji itd. kaže sicer na eni strani delno razumevanje bojje situirane javnosti do revnih slojev, kar je seveda hvalevredno, na drugi strani pa tudi dejanski položaj, kako zelo je obubožal naš delavec. Nas predvsem zanima uboštvo delovnega človeka. Pri slabem socialnem položaju je sicer človek vesel vsakega darila in tudi hvaležen zanj, toda dejanski stan se prav za prav nič ne »premeni. Kaj pomaga brezposelnemu delavcu nekaj kilogramov moke, kak kos obleke ali kaj podobnega, če bo pa on še vedno brezposeln in niti ne ve, kdaj bo lahko zopet zaslužil kak dinar. Ali družinskemu očetu s kopico otrok, če pa zasluži premalo, da bi svojo družino pošteno preživljal. Večkrat smo že tudi brali, da trpi pomanjkanje naša srednješolska in akademska mladina. Nismo pa še brali odgovora, zakaj trpi. Pri goli ugotovitvi smo se ustavili in si skušali pomagati in ničesar drugega. Zato pa je danes predvsem važno, da ne ostanemo pri ugotovitvah, ampak da gremo vprašanju, ki bo verjetno vedno težje, malo globlje naproti, h korenini, in tam pričnemo z zdravljenjem razmer. Dejstvo je neovrgljivo, da je naš delovni človek silno obubožal. Njego- vi otroci v ljudski šoli so potrebni pomoči, njegovi srednješolci in njegovi akademiki. To je bistvo vprašanja se-dan j ega časa. Delovni človek ne more kupiti svojim otrokom potrebne obleke, on ne more svojemu sinu-dijuku dati potrebnih sredstev na poti v šolo, da bi si kupil pošten kos kruha in topel zajtrk in tudi njegovi akademiki stradajo v Ljubljani. Važno in potrebno je, da se pomaga naši mladini, toda predvsem je važno, da se pomaga očetu. .-ii Našega delovnega človeka je treba gospodarsko dvigniti. Nujno mu je treba dati delo. pa ne samo delo, ob katerem l>o stradal on in njegova družina, ampak za delo dati tudi plačilo v taki meri, da bo on svoje dolžnosti do vseh obveznosti tudi v polni meri lahko izvrševal. Le tako bo odpadlo vse uboštvo, vse pomanjkanje. Mladina ne bo trpela pomanjkanja niti ne stradala, ker bo oče skrbel za njo. Dokler pa bo dejanski položaj delovnega človeka tak. kakršen je danes, ali pa še celo slabši, bo socialna slika vedno žnlostnejša. Potrebne bodo nabirke za stradajoče ne le pozimi, ampak tudi spomladi, poleti in jeseni, torej neprestani darovi. Veliko delo v tem vprašanju vodijo delavske strokovne organizacije. One rešujejo to pereče vprašanje pri glavi in udarjajo žebelj naravnost na glavo. Nemogoč je namreč gospodarski dvig delovnega človeka, če ne bo zahteval zanj pravice in sicer tam, kjer je res pravo mesto za to. Ves vir dohodkov našega delavca je pri njegovem delu. Z delom si služi svoj vsakdanji kruh in za storjeno delo mora prejeti tako plačilo, kot mu je za oskrbo potrebno. Pri tem vprašanju pa si more delavec le sam pomagati. Združen in tesno organiziran mora od svojega delodajalca zahtevati, da mu delo, ki ga je storil zanj, tudi pošteno plača. To je najvažnejše vprašanje današnjega časa za delavca. Spoznanje, da si danes kuje delavec sam svoj kos kruha, Svojo lastno bodočnost, je najdragocenejše in tudi najbolj trdna podlaga za uspešno delo. To spoznanje pa da tudi potrebno delavsko zavest, ki je vir boljših časov. Delavec mora v svojem srcu in v svoji duši doživeti to spoznanje, potem bo šele pravi delavec z zavestjo enakovrednosti z vsakim drugim. vTa zavest pa ni marksističnega izvora, ampak predvsem krščanska in sicer bistveno krščanska. Ni Bog človeka ustvaril, da bo hlapčeval celo življenje svojemu slučajnemu delodajalcu, pri tem pa trpel pomanjkanje in stradal on in njegova družina in tudi njegovi otroci po ljudskih šolah, gimnazijah in univerzi, ampak zato, da bo s svojim delom po- šteno živel. Pri poštenem delu očeta ne sme stradati noben njegov otrok, pa naj bo kjer koli. To je naše delavsko in tudi krščansko načelo o ureditvi človeške družbe. Za tako delo strokovne delavske organizacije pa je v današnjem času bistveno važno, da je delavska organizacija v resnici svobodna in neodvisna. Nikomur drugemu ne sme delavska organizacija služiti, kot edino le delavstvu. Le tako more ona služiti svojemu pravemu namenu, obenem pa tudi reševati težka vprašanja današnje splošne in socialne anarhije. Gospodarstvo se mora tako preurediti, da ne bo služilo samo posameznikom, ampak celoti in tudi politika se mora usmeriti na pot zdravega socialnega napredka. Ko bo čas spremenil današnjo mi-selnost človeka toliko, da bo spoznal važno resnico, da se blagostanje narodov in družbe prične pri delovnem človeku, takrat bo zasijala šele prava zarja lepših dui in srečnejše bodočnosti. Zato je naša prva in največja naloga, da gremo po od dr. Kreka začrtani poti naprej in neomajno stoji, ino na načelu svobodnegu in neodvisnega udejstvovanja delovnega človeka prav povsod, kjer se rešuje njegovo vprašanje. Le tako bomo omilje-vali vsa težka vprašanja, za katera ima današnja družba le lepe besede in darila. S. Ž. S treho d mi poreeUa. Delavstvo tovarne „Jugobruna v Kranju stopa v borbo za povišanje plač Delavstvo tovarne »Jugobruna« v Kranju se nahaja v zelo težkem življenjskem položaju. Skrajšani delovni čas, ki je nastal zaradi pomanjkanja surovin, traja že nad leto dni. K temu »e je pridružil še visok dvig cen, posebno tistim življenjskim potrebščinam, katere delavec v svojem preživljanju najbolj potrebuje. Razumljivo je, da delavstvo v tokih življenjskih razmerah nikakor ne more vzdržati. Te nevzdržne razmere so vrnile delavstvu zopet zaupanje do strokovnih organizacij. Tako je zadnje .mesece začeilo pristopati v organizacije, posebno v tkalnici, kjer je delavstvo v veliki večini organizirano v J SZ. Dela v siki zaupniki so zatdm i i f.as od strani delavstva iz vseli oddelkov dobivali željo, naj se pristopi k akciji za povišanje plač. K teimu koraku, ki ga je delavstvo storilo, je bilo popolnoma upravičeno. Od septembra 1039 so bile delavstvu povišane plače za 41.54% v obliki dr-aginiških doiklad, všetv-ši tudi povišanje, ki so ga podjetja morala izvesti na podlagi novo uredbe o minimalnih iplačah. Uradni indeks za november 194<) pa izkazuje porast cen za 52 ^%. številke, ki so ugotovljene na podlagi delavskih plač, nazorno pokažejo, da delastvo še daleč ne prejema svojih plač v taki višini. kakor to razmere narekujejo. Teh odstotkov povišanja pa delavstvo v mnogih primerih miti ne dosega, kar se doga/ja v tkalnici in predilnici pri akordnem delu. Polmo je primerov, ko v tkalnici pri akordnem delu delavstvo ne -dosega minimailnih plač, še manj pa 15% na akordno delo Tovarna j,min tudi novo ip rodilni po. V tem oddelku delavske mezde niso dosegale mezd določenih v nekdanji kolektivni pogodbi. Zato je delavstvo v predilnici v tem oziru oškodovano, iker ne prejema mezd. kakršno orejema delavstvo po drugih predilnicah. V ta namen se je v solboto 11. januarja vršili v dvoTami »Stare pošte« v Kranju članski sestanek, katerega se je udeležilo nad 400 delavcev članov. Na sestanku je jx>ročal tov. Zorman o pomenu delavskih zaupnikov. Strokovni tajnik Pestotinik je pa razložil pomen strokovne organizacije, ki vodi mezdne akcije za izboljšanje delavskega položaja. Delavstvo je pooblastilo strokovne organizacije, da se pristopi1 k mezdnemu gibanju in maj se stavijo tovarni »Jugobruni« naslednje zahteve: 1. Zaradi porasta draginje maj se dosedanje urne in akordne mezde povišajo za 15 odstotkov. 2. Pri delu v tkalnici naj se akordne -postavke uredi jo tako, da bodo zaslužki dosegali zakonite minimalne mezde. Pri akordneni delu v tkalnici- in predilnici naj se delavstvu izplačuje 15% pribitek na akordno de,lo._ 4. Plačilne razmere v predilnici maj se urede enako z drugimi predilnicami. S temi zahtevami stopa tekstilno delavstvo tovarne »Jugobruna« v meizd-no gibanje, zavedajoč se, da bo borba težka. Od vseh bo treba pokazati požrtvovalnost in vztrajnosti. Delavstvo tovarne »Jugobruna« se dobro zaveda, da je v tern oziru še osamljeno, da delavstvo drugih tekstilnih tovarn v Kranju še ne čuti potrebe po mezdni borbi. Hoče pa s tem pokazati ostalemu delavstvu, da je le skupnost in enotnost delavstva tista gonilna sila, ki ilailiko ureja delovne in plačilne raz-mfire po posameznih tovarnah. Kljub vsem zaprekam, ki bodo temu mezdnemu gibanju postavljene, pa bodisi od koder koli, mora delavstvo pri svojih zahtevah vztrajati toliko časa. dokler tega ne doseže Delavstvo drugih tekstilnih tovarn v Kranju pa 'pozivamo, da sledi koraku delavstva tovarne »Jugobruna«. Ako bo to delavstvo storilo, se lahko upravičeno reče, da se bodo delovne in plačilne razmere pričele postoipoma urejati. S tem se 'ho pa tudi1 približal čas, ko bo tekstilno delavstvo iznova izpregovonlo o svojih krivica,li, ki jih dan za dnem doživlja. Nova skupina JSZ v Kočevju 7e dalj časa so delavci in delavke tovarne »Tekstiilatna« v Kočevju organizirani v JSZ Od časa. ko se je med delavci v tej tovarni -začelo delavsko gibanje, je organizacija izvedla tri1 utspešna mezdna gibanja. Po doseženih uispe-hih je delavstvo sipozmalo, da je erliino z or^amiizaci io mogoče doseči zbol išan je. Zato je slkorai v celoti pristopilo v JSZ. Ker so bili delavci organizirani pri rudarskih delavcih, so izrazili željo, da si ustanove samostojno strokovno skupino tekstilnega delavstva. Zaradi tega se je v nedeljo 12. januarja vršil v Kočevju sestanek, na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je tudi takoj podpisal pravila, ki so jih nato predložili pristojni oblasti v potrditev. Sestanka se je udeležil strokovni tajnik Pestotinik iz Ljubljane. V svojem izvajanju je obrazložil pomen strokovne organizacije med tekstilnim delavstvom. V podrobnem je tudi nakazali razmere delavstva po tekstilnih tovarnah, ki so najbolj žalostne med vsem industrijskim delavstvom. Tekstilno delavstvo je v brezpogodbenem stanju. Potrebno je pričeti iz načrtnim delom za uveljavljenje move pogodbe. Na koncu je tov. Pestotnik tudi razložil pomen in tlelo vanje delavskih zaupnikov. S tem je tekstilnemu delavstvu v Kočevju daina možnost, da se v prihodnjo bori v 6'voji lastni skupini. Obenem je pa to tudi dejstvo, da stopa JSZ med tekstilnim delavstvom v ospredje. Tečaj JSZ v Kranju V nedeljo 12. januarja se je v vuisti predavanj, katere bo priredila JSZ v Kranju za članstvo svojih skupin, vršilo dvoje zanimivih predavanj, Prvo »Tehnika mezdnega gubanja« je obdelali tov. Jože Rozman iz Ljubljane. V referatu je lepo Obrazložil, kako bi moralo delavstvo samo voditi, predvsem pa sodelovati pri mezdnih gibanjih. Drugo predavanje' »O delu im važnosti delavskih obratnih zaupnikov v Obratu« je imel tov. R. Zorman. Kot obratni zaupnik je v primerih zelo lepo nakazal vse težave, s katerimi se morajo boriti obratni zaupniki. — Udeležba je biila sicer bolj šibka in bo v prihodnje treba skrbeti u?a boljšo organizacijo udeležbe tako važnih predavanj. Ze danes opozarjamo članstvo, -posebno pa obratne in organizacijske zaupnike, da se bo- tečaj nadaljeval prvo nedeljo februarja. Brezposelnemu sezon-sitemu delavstvu Delavci, ki so bili zaposleni pri sezonskih delih in ,so sedaj brezi]xwelni, naj se glede prejemanja brezposelne podpore -prijavijo s -staro im novo delavsko knjižico pri Javni borzi dela v Ljubljani; v kolikor pa spadajo pod področje ekspozitur, pa pri pristojnih ekispoziturali v Celju, Mariboru im v Murski Soboti. Letos imajo namreč vsi sezonski delavci zaradi izrednih razmer pravico do brezposelnih podpor, česar naj se v največji meri poslužijo. Naši čJ-aini naj svoje prijave urede preko centrale, tako da bo cen-tnaila potem vodila tudi -evidenco o tej stvari im mogla po potrebi pri Borzi dela posredovati. Za zvišanje plač tekstil« ne in u delavstvu Delavstvo je zaradi draginje vedno bolj prizadeto. Dviganju cen živiljonj-slkih potrebščin noče biti konca. Prav posebno pa to občuti tekstilno delavstvo, ker mora polog Tazimero-ma nizkih mezd še praznovati -zaradi pomanjkanja surovin. Zaradi tega je potrebno, da se tudi temu delavstvu primerno zvišajo plače. — Zveza delodajalcev tekstilne stKuko KB dravfiko banovino j« v pišu. z dne 12. oktobra 1940, ko, nam je odgovorila na našo izahtevo po zvišanju plač, izjavila, da bo vzela mezdno vprašanje ponovno v pretres in izdala včlanjenim podjetjem potrebna navodila, čim bodo razmere to zahtevale. Mislimo, da j-e ta trenutek že prišel in pričakujemo, da bo zveza to zadevo čimprej obravnavala ter prilagodila zaslužke tekstilnega delavstva sedanjim zvišanim cen-aim življenjskih 'potrebščin. Nove cene olja Urad za kontroilo cetn v Belgradu je na novo določil maksimalne cene za olje v prodaji -na debelo in drobno. Za območje Belgrada in Zemuna je oena olju določena v trgovini na debelo na 21.83 din za sode po 200 kg, na 22.18 din za sode po 100 kg im na 22.41 din za sode po 50 kg, na podstavi cen franiko postaja, mestna trošarina po 1.50 din, prevoza do obrato-vališča 0.05 diiin in kosmatega zaslužka po 0.70 din od kg. Na podlagi navedenega preračuna je za mesto Bel-gra-cl in Zemun določena maksimalna cena olju v prodaji na drobno na 22.50 din za 1 iliter, v območju mesta Pančeva pa zaradi n iž j e trošarine na 21 din za 1 liter. — Kako bo -s cenami pri -nas, še ne vemo. Drobne gospodarske vesti V »Službenem listu« (ko-s 102 -z dne 21. dec. 1940) je izšel pravilnik o uslužbencih bratovskih iskl-adnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pni rudarskih podjetjih. Listi poročajo, da v Belgradu preučujejo predlog, na podlagi katerega bii »Pri-zad« dobil monopol za nakup in prodajo pšenice. Spekulacijo in izigravanje uredb je treba preprečiti na drug način, kar je mogoče Delavstvu nihče ne bo pomagal: naša rešitev je le v samopomoči in borbi! »Jug. Kurir« poroča, da se namerava v naši državi poenotiti in omejiti proizvodnja tekstilnega blaga. Na ta način bomo kmalu vsi enako oblečenL S 1. januarjem 1941 je stopila v veljavo nova banova uredba o minimalnih mezdah za gostinska podjetja. DELAVSKA PRAVICA 1941 — Št. 3 — 3 Delavska skupnost Vedno se poudarja, da le v skupnosti je moč, (pa naj bo to kjer koli. Današnji čas zahteva skupnost, prav posebno še pri našem delavstvu. Današnji čas zahteva res prave skupnosti, to poudarjamo ponovno. To pomeni, da mora biti delavstvo organizirano v res pravi, svobodni delavski organizaciji. Mnogokrait tudi skupnost ne doseže tistega, za kar se pogaja in zahteva. Zaradi tega delavstvo ne sme takoj godrnjati in kritizirati, aimpak še z večjo borbenostjo iti ma delo za 6voje pravice. Današnja človeška družba gazi m pogani tudi večino, kaj šele posamezniku. To pa zaradi tega, ker ji je pravica deveta briga. Delavci in delavke, zato Ki moramo ustvariti skupnost, ki bo kos današnjemu kapitalističnemu sistemu. Dokler pa bo še vedno 80 odstotkov delavcev izven skupnosti, ne moremo računati, da nam bodo kedaj zasijali boljši časi im da bomo tudi kaj pomenili. Na item mestu vprašujemo, zakaj delavstvo noče spoznati, kje je njegovo mesto. Saj organizacija ni nič strašnega. Ona je zato tu, da pomaga * našo pomočjo, da se delavski položaj izboljša. Ne bodimo strahopetci. Vse, kar zahtevamo, je samo pravica do boljšega koščka kruha. Res me vemo, kdaj bo delavstvo prišlo do spoznanja, da je le v pravi delavski organizaciji njegovo mesto. Povsod drugod pa podpira današnjo družbo in današnji kapitalistični isiiistem. Če 6e bo delavstvo tako počasi prebujalo in spoznavalo da je le v delavski skupnosti naša moč, , Ce bi delavstvo iprišlo do spoznanja, da umore le v skupnosti pričakovati boljše bodočnosti, potem bi bilo vse gorje in bedu današnjega časa odpravljena. Dobler ipu delavstvo tegu ne 1«) spoznalo, ne more pričakovati izboljšanja. Delavstvo, ki je spoznalo, da je le v skupnosti moč, me more ničesar storiti samo, ko pa na drugi sitrani neorganizirano delavstvo zavira njih prizadevanje za boljšo bodočnost. Na terni mostu lahko ugotovimo, da ta mala skupnost zavednega im borbenega delil vistva drži delavski položaj v višini, kakršen je danes. Delavstvo, ki stoji že. iizven te skupnosti, naj pristopi in dela za izboljšanje delavnega položaja. Ne snie pa misliti, da je borba v delavski skupnosti lahka. Vsak naj si zapomni, da je življenje večna borba. Borba pa bo takrat najbolj učinkovita, ko bo vse delavstpo kot en tmož stopilo v borbo za svoje pravice. Delavci in delavke, me odlašajte, dokler je še čas in priložnost, da 6i bomo ustvarili res pravo skupnost, ker le tako lahko račumamo, da naš položaj izboljšajmo. Odvrzimo od sebe vse tisto, kar ni delavsko in pokažimo, da »mo res delavci, me pa sredstvo, ki ga lahko vsak po mili volji izkorišča in izmozgava. S pravo delavsko skupnostjo bomo napravili konec temu našemu bednemu življenj u. Ustvarili si bomo življenje, ki mam po božjih in človeških zakonih pripada. S to skupnostjo bomo zahtevali samo pravico in poštenje. Zapomnimo si pa, da brez dela i,n žntev ni uspeha in tudi ne boljše bodočnosti, še manj vsej Italiji, kakor je to objavil italijanski časopisni urad. Bolgarski tisk proti Angliji! Italijanski časopisni urad je zib ral iz bolgarskih listov več izjav in člankov, v katerih je izraženo zaupanje v sile osi im napadi na Anglijo. Po izjavah v teh listih se Bolgarija ne misli oddaljiti od sil osi. Opozorilo naročnikom! Tej številki »Delavske pravice« smo vsem naročnikom priložili položjilce, katerih, prosimo, naj se blagovolijo poslužiti in nakažejo naročnino za leto 1941. Ker moramo v tiskarni poravnavati račune za tisk sproti in zato nujno potrebujemo gotovino, smo prepričani, da bodo naročniki uvideli naš položaj in storili svojo dolžnost. Uprava. Ali res ne bomo prišli preko eksperimen« tiru n ja V božični številki »Delavske pravice« z dne 21. dec. 1940 smo priobčili sf»stavek pod naslovom »Ali res me bomo prišli preko eksperimentiranja?« Sestavek je »Trgovski list« z dne 27. dec. 1940 v celoti ponatisnil 6 sledečim pristavkom, kii se mu v vsem pridružujemo: Kakor so upravičen besede »Delavske pravice«, tako pa se (bojimo, da še ne bodo zadosti upoštevane. Kajti eksperimentiranja — in tudi najbolj ignorantskega — ne bo konec, dokler ne bo vsak, ki eksperimentira, vedel, da 1)0 (poklican za svoje eksperimentiranje na odgovornost. Dokler se to ne zgodi, se bo eksperimentiranje tudi nadaljevalo, zlasti pa 'bodo še nadalje eksperimentirali birokrati, ki itak mislijo, da so več kot ves drugi svet in da ni instance nad njiimi. — Zato tudi vedno in ob vsaki priliki ponavljamo, da je treba povsod uvesti kontrolo javnosti, da se Ivo vodno vedelo, kdo je kaj ukrenil in da se more potem krivec tudi poklicati na odgovornost. Dokler kontrole javmosti ne bo povsod, tudi ne bo konec eksperimentiranja — in tudi najbolj nesrečnega eksperimentiranja. Nove delniške družbe v letu 1940 V letu 1940 se je delniški kapital v Jugoslaviji po-večal za 823.5 miil. din. Novih družb je bilo ustanovljenih 84 z 338.9 mil. din delniške glavnice. 54 starih delniških družb pa je zvišalo svojo delniško glavnico za 540.6 mil. dinarjev in 16 družb znižalo za 56 mil. dimu r jev. Od leta 1937. se je število delniških družb skoraj podvojilo. Skupna glavnica vseh delniških družb je znašala konec leta 1937. 7441 mil. din, ki se je v letu 1938. zvišala za 5.08%, leta 1939. za 3.45% in leta 1940. za 7.42% v primeru s prejšnji,m letom. Od vseh novo ustanovljenih družb odpade na Belgrad 54 družb ali 66.6%, na Zagreb im banovino Hrvat siko 11 družb ali 13.4%, na vse ostale banovi-, ne pa 15 družlb ali 20%. Od delniških glavnic odpade na Belgrad 152,2 mil.' din ali 71.78%, na Zagreb in banovino Hrvatsko 20,5 mil. din ali 9.65%, na vse ostale banovine pa 39.9 mil. dim ali 18.57%. (»Trg. list« 10. I. 1941.) Krize tedaj pri tem poslu mi. Večina novih družb pa ostaja v Belgradu, ki seveda s tem močno pridobiva na finančni in gospodarski vrednosti. s ž : Pi i bolnem starosti V nedeljo dopoldne se je oglasil pri meni tov. Štefan Ravnik 7. Jesenic. Kadar le more, prihiti v Vižmarje, da obišče tov. Gostinčarja. Z jutranjim vlakom je prišel v Vižmarje, nato pa s cestno železnico v Ljubljano. Povedali je, clu želi tov. Gostinčar, da greva oba k mjemu. Ko stopiva v rumeno hišico v Viž-marjih, sva bila sprejeta seveda nad vse prijazno kot stara znanca. Gospa Gostinčarjeva im njegova hči gospa Portratova z Jesenic nama hitro opišeta položaj bolezni. Z veseljem se je gospa spomnila obiska zadnje nedelje, ko so tovariši z Celja, Laškega, Škofje Loike, Jarš pri Kamniku iin iz Ljubljane obiskali tovariša Gostinčarja. Po njihovem odhodu ji je Gostinčar pril)Himni!: »Ali imamo fest fante v Jugoslovanski strokovni zvozi. Ne bo je še tako kmalu konec!« Gospa je z majvečjo pazljivostjo pogledala iz prve soba v drugo, ali je Gostinčar buden, ali pa morda spi. Ker ni sipal, sva vstopila. »O, živijo!« naju je pozdravil s že krepkim glasom, kar naju je razveselilo, iker sva vedela, da se je bolezen obrnila na bolje. Kot običajno pri vsakem obisku, je tudi sedaj stavil vse polno vprašanj o Jugoslovanski strokovni zvezi. Predvsem pa se je zanimal za Jesenice. Z vese- ljem je pripomnil, da ga je pred kratkim obiskal tov. Puikšič. Zelo se je razveselili, iko mu je Ravnik povedal, da se ma Jesenicah dobro držijo in da so prav v zadnjem letu zelo porastli. »Tako jo prav!« je veselo odgovoril tov. Gostinčar. »Saj vsak pameten delavec mora danes vedeti,'da za njega ni nikjer drugje mesta kot samo v JSZ!« Zanimal se je še, kako živi delavstvo na Jesenicah, kako delajo itd. Po tem razgovoru, ki se je tikal v prvi vrsti JSZ, se je Gostinčar spomnil na svojo bolezen. Pričel je tožiti, kako silne bolečine trpi. Po prestani hripi in po odvrnjeni pljučnici je nastopila bolezen v udih. Noge iin leva roka ga tako bole, da ne prenese najmanjšega dotika. Hotela sva ga prenesti iz ene postelje na druero, pa ni šlo. Bolečine v rokah in nogah so bile tako hude, da sva namero mo'rala opustiti. Le z veliko težavo sva ga privzdignila toliko, da je na pol slonel na vzglavju. Vsa Štefanova modrost kot nekdanjega bolniškega strežnika ni pomagala nič. Vendar sva mu tudi s tem vsaj nekoliko olajšala lego. Potožil je Gostinčar, kako hude in dolge so noči. Pa zopet je kmalu prešel od bolečin, o katerih sicer zelo malo in zelo nerad govori, ma organizacijsko življenje. Pregledali smo položaj našega gibanja z vseh strani. Priznal je, da je delo v JSZ v današnjih zmedenih in težkih časih težavno in da za- hteva res močnih in zavednih delavcev. Ni delo lahko tudi zaradi tega, ker mora JSZ poleg vsakodnevne borbe za delavsko pravico, poleg težkega organizacijskega dela, tudi delavstvo vzgajati in kovati iz njega prave zavedne krščanske socialiste, ki so za delavsko borbo pripravljeni tudi potrebno žrtvovati. Le tako (bo JSZ vršila svojo nalogo v polni meri in tako čakala ma čas, ko bo treba polagati našemu človeku in družbi nove temelje, v katerem bo morala JSZ po svojih načelih odlično sodelovati. Vsi vi-r Kar j i bodo minuli, čas 'bo rabil pametne in trezne ljudi. Lepo število teh bo moralo dati naše gibanje. Vsega priznanja im hvaležnosti jo pa vredna Gostinčar jeva gospa Fani. Kot za dete skrbi zanj sicer že vseli 26 let, odkar sta skupaj. Toda skrb in postrežba, ki jo nudi našemu starosti sedaj, je vredna vse hvale. Z njim prečuje vse moči, vsako minuto stoji pripravljena na visaiko željo, da jo izpolni. »Ko bi mu mogla odvzeti vsaj malo bolečin, bi bik vesela!« jo nama vzdihnila. Ob .postelji začne gospa naštevati, kaj bo napravila, ko bo Gostinčar ozdravel, pa jo je tovariš Jože hitro zavrnil: »O, kom bom vstal, bom najiprvo šel v Ljubijamo v pisarno JSZ.« S to žel jo v srcu smo se po končanem daljšem razgovoru poslovili in si obljubili da se zopet kmalu vidimo. 4 — Št. 3 — 1941 DELAVSKA PRAVICA Urednikovi pomenki To ,pot sem ipa res v Škripcih. Sam ne vem, kaj bi. Dobim pismo od navdušenega krščanskega socialista: »Talko se govori! To je prava beseda!« Srečam se z izobražencem: »V bistvu se strinjam s teboj, saimo to in ono je še nedognano, nejasno povedano.« Naletim spet >na profesorja: »Ta je pa nekoliko prehuda; Im tako naprej. Pa recite, če nisem res v škripcih? Talko zdajle res ne vem, ali naj se zagovarjam, ali obujam kesanje, ali zavihtim bridko pero polemike ali pa naj se vdajam samozadovoljstvu, da sem vendar enkrat pravo zadel. Da pri vsej stvari ni prav nič krščanskega, Krekovega, našega, ampak zgolj materializem — je jeznorito povedal nekdo. Samo kratelk odgovor: Večna težnja človeške duše po pravici je v bistvu krščanska. Vsajena je v človeško dušo in skozi vso človeško zgodovino sc vleče rdeča nit tega prizadevanja človeških otrok. Najtemnejše dobe zgodovine niso mogle zamoriiti te 'težnje. V vsakem človeku živi ta čut, tudi pri taikem, ‘ki se je do vratu zaril v krivico in hudobijo ali v materializem. Slabost človeške narave je nagnemje k slabemu, k samoigoltnosti,. Vendar pa v nobeni duši popolnoma ne zamre čut pravice, ki znova im znova sitli na dan. To je 'človekova vest, ki je neizprosen sodnik med dobrim in hudim. Ta težnja, (ki tli v sleherni posamezni človeški duši, ise odraža itudi v skupni zgodovini človeštva. Udarjala je na plan v starih suženjskih časih, dobila žive zunanje oblike v velikih socialnih gibanjih, v krščanskem življenju je ta vest ustvarjala skupno socialno miselnost in življenje prvih vernikov, ki so spoznali, da krščanstvo ne ureja samo razmerja človeka do Boga, ampak v enaki tudi razmerje človeka do človeka, razmerje človeka do družbe. Ko je prvotno socialno življenje prvih kristjanov zamrlo v prevladi posvetnosti, materializma, je bilo spet to večno stremilje-nje živa sila, iki je oživila puste egiptovske puščave s s to tisoči versko in socialno gorečih puščavmikov, ki so si tu, daleč od zrnat e ri ail M r a n ega sveta, urejali skupno življenje po zgledu prvih kristjanov. V srednjem veku so iz iste težnje nastali veiliki cerkveni redovi. Ta težnja je dvignila nad povprečje stoletij in okolja ljudi, kakor so bili Frančišek Asiški in drugi. Odziv tej pratežnji človeške duše v krščanski družbi je tudi naše krščansko-isocialliistiično gibanje. Toda ne le v Cerlkvi, tudi pri drugih socialnih gibanjih je osnovno gibalo ta duševna težnja. Kljub temu, da so si razna gibanja privzela bolj ali manj materialistične oblilke in nauke, je njihov pravi izvir in tudi cilj le naravna človeška težnja po pravici in nje zadostitev. V današnjih časih blazne in nečloveške vojne udira ta težnja spet z viso siilo na dan. Polno razlogov imamo za vero, da bo prav v današnji dobi uredilo človeštvo svoje razni ere pod vplivom svojega večnega stremljenja. Ne ibi se hotel spuščati v prerokovanja. (Prav imaš, prijatelj France, naš list niso Šembiljine bukve ...) Toda smer prihodnjega razvoja je že nakazana. To sta spoznala n. pr. tudi že Churchill in Gobbels, ki sta obljubili a delavstvu pravične čase po zmagovitem zaključku te vojne. Vsak danes namreč ve, kje je ključ do prihodnosti. Torej, niikaikih prerokovanj (čeprav se jih dandanes človek stežka ubrani), ampak zadostuje hladno opazovanje im mrzla matematika, da pridemo do takih zaključkov — seveda če bomo upoštevali vse silnice, ki bodo ali 'bi utegnile poseči v razvoj človešike družbe. Gornjih stvari prej morda misem za vse dovolj jaisno povedal. To pa je k vsej zadevi prav za prav le uvod. Nadaljnja dejstva in zaključke mi bo morda dano povedati v prihodnjih številkah. Urednik. naših krajih LZitpiskt. Št. Vid nad Ljubljano Deflo naše skupine v preteklem letu je bilo polno dela in skrbi za naš delavski obstanelk in smo s svojim delom dokazali, da delavstvo lahko ureja svoje delovne razmere, če ima evojo močno delavsko skupnost. Ta naša d e. la vsika skupnost ne da miru in pokoja zelencem. Mi simo o njihovi vnemi do delavca že povedali svoje mnenje. Gospodje so mislili, da bo delavstvo kar drlo v novo nastavljeno past, ki je vsa pogrnjena z najlepšimi dobrotami, ki jih delavstvu obetajo lin dajejo Vse pa ostane samo pri besedah in delavci danes tudi več vemo, kakor si to gospodje imisilijo. Delavsko gibanje samo jim ni dosti važno, važne so čisto oseibne koristi, ki jih razni gospodje za svojo vnemo in s pomočjo delavcev prejemajo'. Delavstvo samo se za simpatizer j e zelencev prav nič ne ogreva .in si jih tudi prav nič ne želi. Le čemu se vsiljevati tja, kjer nisi dobrodošel? Polje za organizacijo je široko in neobdelano. letu in tudi razna nasprotovanja, ki jih je odbor doživel. Zavest imamo, da smo storili vse, kar se je dalo. Pri vsem pa se vprašajte, če ste tudi vi storili svojo dolžnost do skupine in centrale JSZ. Ali iste pridobili v preteklem letu skupini kaj novih sodelavcev, ali ste redno obiskovali sestanke, na katere vas je organizacija vab M a. Ali pa ste morda čez delo odbora zabavljali in godrnjali? Tako ravnanje ni biilo pravilno in ne v korist splošnemu delavskemu gibanju. Ko pričenjamo novo leto, odpravimo vse slabosti, delajmo za skupni blagor delavstva! Vse, kar delamo, delajmo bratsko, vsaka neodkritost naj odpade! Mnogo, premnogo dela inas še čaJka, zato ob nastopu novega ileta z vso vrnemo, pogumno dm samozavestno naprej! — F. S. Jarše Po dalljšem presledku se je v nedeljo 12. januarja [»poldne vršil dobro obiskan članski sestanek naše Jutranje halje* HarniCnik. Nebotičnik Ministrstvo notranjih zadev je razpustilo centralo in vse organizaci je so-cLalliističnih sindikatov v Jugoslaviji. Dan za tem je za hrvaško banovino isto napravili hrvaški ban. Razlogi razpusta niso navedeni, (iz razlogov, ki jih ni uredništvo zakrivilo, objavljamo to novico šele danes. Ur.) Zelo redki so naivneži', ki danes zelencem verjamejo in še kaj dajo na njihove velike obljube, ki se vselej, preden pride do dejanj, razpihnejo kakor milni mehurček. Delavci si svoje skupnosti ne bomo pustili omajati in bomo še naprej zaupali le sami sebi .im svoji borbi’. - Delavke iz Store. Jesenice Tovariši, v nedeljo 19. januarja bo ob pol 10 dopoldne občni zbor naše organizacije. Občni zjbor je obračun dela, o katerem poroča odbor svojim članom ob koncu leta. Zato se vsak član, ki se zaveda dolžnosti do organizacije, občnega zbora udeleži in presodi, če je bilo delo odbora pravilno in za delavstvr koristno. Važno je tudi, katere ljudi boste izvolili, da v prihodnjem letu zastopajo vaše koristi in pravice. Zato vsi na olbfini zbor! Solčava V nedeljo 19. januarja ob 11 dopoldne bo v gostilni Berile v Solčavi sestanek. Poročal bo zastopnik JSZ iz Ljubljane. Claini naj se ga polnoštevilno udeleže! Hrastnik Obratovodstva obrata »Hrastnik« in »Ojstro« sta pretekli teden poklicala na zaslišanje vse v preteklem letiu bolne rudarje, in sicer vse tiste, ki so imeli bolniški list od 1 do 3 dni. Vsakega so natančno izprašali, kaj mu je bilo itn zakaj je imel bolniški list. Da navedem en sam primer: Obratovodja vpraša rudarja, kaj mu je bilo. »Imel sem tvore.« Obratovodja: »To je vse od nesnage!« Kakor da je delavec sam kriv. Treba je bilo še dati nekakšno izjavo, da v letošnjem letu ne bo več bolan. Lepo prosim, ali ni to navadno šikaniranje rudarjev? Ali ni bili vsak rudar pri sprejemu v službo pregledan od našega zdravnika? Kdor ni zdrav, ga ne sprejmejo. Ce pa kdo izlboili, si je gotovo nalezel bolezen pri svojem težkem rudarskem delu v jami. — Kaj praviš, 'tovariš urednik, zaupniki in odborniki prii bratovski skladnici, zakaj plačujemo v bolniški sklad, če pa se imoiraš zavezati, da me boš bolan? S takimi šiikainami pobijajo gospodje še to malo volje za delo pri rudarjih. Zato odločno zahtevamo, da se s takim početjem neha enkrat za vselej! — Organiziran rudar. Nazarje Zapustilo nas je staro leto, Ileto mnogih bo.rb in izkustev za skupino lesnih delavcev JSZ. Saj smo člani skupine JSZ v minulem letu morali prenesti veliko neprijetnih napadov in neresničnih natolcevanj. Nahajamo se v težkih časih; draginja kruto razsaja, družinski očetje obupujejo, kaj bo z družinami, če ne bo kruha. Zato čaka v prihodnjem letu člane JSZ in njihove funkcionarje veliko deila in težav. Ko ob nastopu novega leta obujamo spomine, prosimo članstvo, da odboru skupine in zaupnikom oprosti ono, česar zanje kljub vsemu prizadevanju niso mogli doseči. Vemo, da ste opazovali maše delo v minulem skupine. Vodili ga je tov. Slkofic. Poročal je tov. tajnik Rozman. Njegovo vsestransko objektivno iin stvarno poročilo je članstvo z zanimanjem ]>o-slušalo. — Glede volitev obratnih zaupnikov je poročal, da so preložene na nedoločen čas. Glede govoric ob priliki razpusta URSa, češ, da je bila: razpuščena tudi JSZ, je delavstvo opozoril, maj ne naseda zlohotnemu za-plotnemu govoričenju. Nato je še pojasnil, kakšen je naš gospodarski položaj v zvezi s sedanjo draginjo. Delavci iso predlagali, naj bi ponovno predlagali podjetju vlogo za povišanje plač. V zadnjem času se je namreč vse 'spet znatno podražilo. — Tov. Škofič je maito podal še obširno poročilo o razmerah iin delu zaupnikov v podjetju. Kamnik Izjava. Podpisani izjavljam, da zaradi svojih osebnih razmner odlagam vse funkcije pri JSZ. — V Kamniku, dne 14. januarja 194-1. — Stare Ivan. Trbovlje Strokovna skupina rudarjev sklicuje svoj članski sestanek za ponedeljek 20. januarja ob 5 popoldne v prostoru tajništva. Na sestanku bo poda-no poročilo o razpravah na TPD in o drugih važnih organizacijskih zadevah. Blagajnik opozarja vse člane, ki še niso oddali članskih legitimacij za kontrolo plačilnih znamk, da jih gotovo oddaljo v tem mesecu. Oddajo naj jiih ipodbllagajnilkom ali naj jih sami primeiso med uradnimi urami v tajništvo. Podblagajmilki vljudno prosijo člane, da ob plačilnih dneh gotovo poravnajo članarino, ko jih pod-blagajniki obiščejo, da jim ne bo treba imeti nepoitrebrnih potov zaradi članarine, kar se sedaj dogaja. Posebno pa prosimo, da se vsi zavedajo, da je treba vsaj v tem mesecu poravnati viso lansko zaostalo članarino in druge obveznosti v smislu sklqpov sej in okrožnic centrale JSZ. Važno za nočne čuvaje, vratarje in druge Okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani, odd. 111., je pod predsedstvom sos. dr. Šenka, v navzočnosti sos. dr. Rupnika in dr. Grobelnika v pravdni stvari tožeče stranke Žbogarja Ivana, žamd. narednika v p. v K ran ju, Klanec, ki ga zastopa dr. Jože Vilfan, proti toženi »tramlki Juig«lforuna, <1 r z o z., tekstilni tovarni v Kranju, iki jo zastopa odvetnik dr. Stanko Sajevic, zaradi 600 din s pp. zaradi priziva tožene stranke proti sodbi okrajnega sodišča v Kranju z dine 1. V. 1940 op. št. P 296/40-4, s katero je bil toženi zahtevek zavrnjen, na podlagi ustne prizivne razprave, opravljene z obema strankama, sklenilo: Prizivu so ugodi in se pobijama sodba razveljavi ter vrne stvar prvemu sodišču z naročilom, da po pravnomočnosti tega sklepa o stvari ponovno razpravlja in sodi, pri čemer bo upoštevati prizivne stroške kot nadaljnje pravdne stroške. Razlogi : Pravilno naziranje prizivatelja, da je odločba ministrstva za socialno politiko iin narodno zdravje od 15.^ V. 1931 št. 23.565 podvržena preizkušnji sodišča v pogledu zakonitosti, t. j. ali je izdana v okviru zakonitega ipoobla-stiila S 3., odst. 3. zakona o zaščiti delavcev. Pravilna so prizivateljeva izvajanja, ki pripeljejo do zaključka, da ta odločba ni izdana v okviru tega pooblastila, marveč da je ta okvir ^ prekoračila in da je protizakonita in za sodišča neobvezna. Zakon o zaščiti delavcev opredeljuje v paragrafih 1. in 2. obrate v § 3. pa osebe, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva odnosno ustanavlja pojem pomožnega osebja v smislu zakona o zaščiti delavstva v S 1. odst. 2. izvzema zakon eno vrsto podjetij, v § 3., odst. 2. pa eno vrsto oseb, na katere se zakon ne nanaša, oziroma, ki se ne smatrajo za pomožno osebje po tem zakonu. Končno sledi v § 3., odst. 3. pooblastilo, da odloča minister za socialno politiko v spornih primeriti, ali naj se kdo šteje za pomožno osebje. Logično je mogoče razlagati to pooblastilo samo v tem smislu, da se more razlagalna odločba Tnuniistra za socialno politiko nanašati zgolj na to, ali je v spornem primeru oseba zaposlena v obratu, ki spada pod predpise zakona o zaščiti delavstva odnosno ali je ta oseba izvzeta od zaščite po tem zakonu. V slednjem primeru pa ministrstvo za socialno politiko s svojo odločbo ne more ustvariti novih izjem, temveč more razlagati .samo tisto izje- mo, ki jo vsebuje zakon v § 3., odst. 2.. ali so osebi zaposleni v obratu, ki spada ipod predpise zakona oi zaščiti delavstva poverjeni višji posli. Ministrstvo ipa ni pooblaščeno, da bi smolo izdati odločbe o item, da določene v takem obratu zaposlene osebe, ki jim niso. ipovftr j#»in i višji ,p<>uili aji drugega razloga ne spadajo med pomožno osebje v smislu zakona o zaščiti delavcev. O tem, da spada obrat tožene stranke pod predpise zakona o zaščiti delavcev, ni spoira. Prav talko ni spora o tem, da tožnik kort močni čuvaij ni uslužbenec višje vrste. Da je opravljal tožnik kot nočni čuvaj posle r obratu tožene stranke, ni spora. Tudi posli nočnega čuvaja so del organiziranega dela v obratu samem, čoprar ne opravlja nočni čuvaj ravno tistega specifično strokovnega dela, ki je predmet tovarniškega obrata tožene stranke. Zato volja tudi za tožnika kot močnega čuvaja tožene stranke zaščita po zakonu o zaščiti delavcev. Uvodoma citirana odločba ministrstva za socialno politiko pa sodišča ne veže, ker ni izdana v okviru zakon,skeg« pooblastila. Ker se prvo sodišče glede na nepravilno pravno stališče ni bavilo z nadaljnjimi ugovori tožene stranke, predvsem z eventualnim ugovorom, da je v mezdi, ki jo je prejemal tožnik, že vsebovana primerna plača vključno povišek za nadure, je bilo prvo sodbo razveljavita in vrniti stvar prvemu sodišču v ponovno razpravo in razsodbo. Pridržati je bilo pa temu sklepu pravomočnost v smislu I 573 opp . Izrek glede stroškov temelji