Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo X V. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani JUT— v »»»•ll/»«« . Tll^ACItA/^I . Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska uUem 61 J. Rokopisov ne vračamo. Ne/ranklranlh pisem ne »prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letne J+leSGCna pnioga »M^rOSVGia« = («M ,a inozemstvo SO Din. Člani sekcije J. U.U.piatajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poii.lek.ral. 1J.1S3. Telefon S111 Pomen vzgojiteljeve osebnosti »Vi ste vzgojitelji mladine! Kakršni boste vi, taka bo mladina, a kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost.« Kralj Peter I. učiteljem 6. avg. 1903. Te besede so bile izrečene pred eno generacijo. Njihovo resničnost gledamo danes, 33 let pozneje, tako nekako retrospektivno iz tedanje bodočnosti.. Mladina? »Nezadovoljni s samimi seboj, smo bili nezadovoljni z vsemi drugimi... Polni nevere in nezaupanja do vseh ... Bolehali smo na usodnih, dekadentnih boleznih, na desorienti-ranosti, apatiji, depresiji, pesimizmu in nega-tivizmu ... Nesmotrena trošnja energij in večja ali manjša indiferentnost do skupnih stanovskih problemov, poleg ostre in krivične kritike do vsega. Nekaj nezdravega in neživ-ljenjskega je bilo med nami... ... Brezposelnost nam je z vsemi trpkimi razočaranji in ponižujočimi izkoriščanji vzela možnost rednega in pravilnega vraščanja v človeško družbo. Razočarala nas je nad življenjem in pravico ter nam ubila ves mladostni ogenj in polet. — (»Učiteljski tovariš«, št. 10. in 11., »Iz glasu najmlajših«.) Narod? Gospodarsko se bori na življenje in smrt. Polagoma propada telesno in nravnstveno. Razkroj družine se nevzdržno nadaljuje, naša dekleta zapuščajo svoje domove ter se podajajo v tujino v emigrantsko usodo, kjer morajo biti pripravljena na najskrajnejše. Iz tujine se vračajo novi brezposelni in množijo vrste nesrečnih, telesno in moralno pretresenih. Zločini najnižje vrste se množe in zajemajo sloje, ki so bili še nedavno tega v jedru zdravi in življenjsko tvorni. Njihcva vera v lastno moč in pomoč gi-ne. Kar si je ljudstvo truda polno zgradilo na samopomožnih ustanovah in skušalo vzdržati v časovni vihri, propada in zagrinja pod svojimi ruševinami narodno samozavest. Nikakih smotrenih pobud od nikoder. Gospodarska kriza je povlekla v svoj vrtinec vse ostalo kulturno življenje. Ladja brez smeri in brez krmila. Voditelji se bore proti simptomom, a ne znajo zdraviti njihovih vzrokov. Vemo: v gospodarskih stiskah je treba modrih gospodarskih ukrepov. Vemo pa tudi, da postaja v takih časih potreba vzgoje dvakratna potreba, nujnost dobrih vzgojiteljev dvakratna nujnost. Eden najvažnejših činiteljev, ki nosi na svojih ramenih težko nalogo, zadržati s svojim vzgledom, moralno silo in naukom nadaljnje propadanje narodnega naraščaja, je brezdvomno narodno učiteljstvo. Te naloge ne smejo pravtako nikdar izgubiti izpred oči vsi, ki so kakorkoli in kjerkoli poklicani, da čuvajo nad narodnim telesnim in nravnim zdravjem. Učiteljska organizacija, ki stoji nad valovanjem dnevnih političnih strasti in gleda vprašanje celokupne narodne vzgoje z višjega stališča — sub specie aeternitatis — t. j. resnično nadstrankarska in načelno samo stanovska organizacija, bo dvigala svoj svareči opomin vedno in povsod, kjer bo zapazila nevarnost ogražanja družbenih in nravnih temeljev učiteljskega stanu, ki predstavlja v vsakem narodu najvažnejše oporišče vzgojnega dela. Naša javnost se te ozke povezanosti med stališčem učiteljstva v narodu ter vzgojnimi možnostmi širokih ljudskim plasti žal ne zaveda v tistem obsegu in v tisti intenzivnosti, ki jo zasluži. Če bi to bilo, kako naj si potem tolmačimo pojav, da je učiteljstvo bolj kot vsak drug stan izpostavljeno nenehnim besnim napadom v listih in na javnih zborovanjih! Kako to, da se mu ne proži od nikjer in niti z mesta, ki bi bilo no zakonih dolžno v to, roka obrambe in varstva? Če pogledamo naše časopisje, moramo z grenkim občutkom ugotoviti, da se — sicer menjaje v ulogi, a to z neizprosno doslednostjo — postavlja proti nam v pozo strogih tožilcev, lasteč si istočasno tudi avtoritativno sodbo o našem delu in življenju. Napadi se 6icer vrste menjaje, zaman pa čakamo, da bi prišla kedaj na vrsto tudi njihova priznanja. Ali ne govori to dejstvo celih knjig? Od kje naj jemlje učiteljstvo oni slavni pedagoški optimizem, vero in pravico, »ki končno le triumfira«, v vse te nujno potrebne rekvizite, brez katerih naj ne prestopi nikoli niti šolskega niti javnih vzgojevališč, če pa čuti to Dobroto in Pravico edinole, kadar vihte ljudski demagogi v njunem imenu pasji bič nad njegovim hrbtom? »Kakršni boste vi, taki bodo mladina, narod in njegova bodočnost!« Kakšni smo mi? Vedno obsojani, nikdar pohvaljeni; vedno tepeni, nikdar karesirani; vedno dolžniki, nikdar upniki; vedno redovi, nikdar voditelji; vedno prvi pri delu, nikdar piri plačilu. Tako vzgaja naša javnost vzgojitelje svoje mladine. Kot mora nas tlači ta narodna kulturna vest, to javno mnenje, ta pravica z zaprtimi očmi. S to moro v srcu prestopamo dan za dnevom prag učilnic stotisočev narodnega naraščaja. Ne pozabimo Naš Kako omejiti strahotne in nevzdržne moralne in materialne vplive brezdelja in ne-usidranosti na brezposelne? Kako jim omogočiti čim koristnejšo izrabo neprostovoljnih počitnic in prisiljenega brezdelja? Kako dočakati konec krize in brezposelnosti, s čim manjšimi žrtvami? To so najaktualnejši problemi, s katerimi bi se — v interesu svoje bodočnosti — morala baviti sodobna družba. Vendar manjka dovolj resne volje za rešitev teh problemov in za energično likvidacijo brezposelnosti do-raščajoče generacije. Zato ni čudno, da brezposelnost vedno bolj narašča, in da se brezposelnih polašča obup in razočaranje nad vsem. Mednarodna statistika brezposelnih. V juniju 1935. je Mednarodni urad za delo v Ženevi posvetil svoje mednarodno zasedanje problemu brezposelne mladine vsega sveta. Ugotovitve so bile nad vse porazne. Iz mednarodne statistike je razvidno, da je preko 12,000.000 mladine brezposelnih. Po izjavah uradnikov-statističarjev pa so te številke mnogo premajhne, ker so podatki nekaterih držav o brezposelnosti zelo pomanj-knjivi. Razen tega vstopajo vsako leto v vrste brezposelnih novi milijoni doraščajoče mladine. Redke izjeme pa so oni posamezniki, ki dobe po nekajletni brezposelnosti stalno in sigurno eksistenčno zaposlitev. Materialna in moralna škoda brezposelnosti. Ali se zavedate, koliko razočaranega mladostnega idealizma je v teh milijonih? Koliko mladih, idealnih sil je ponižanih, osramočenih Kako naj govorimo o vseobjemajoči ljubezni, ko se nam samim vsak dan reži nasproti grimasa sovraštva? Kako naj učimo odpuščanja, če ga sami nismo deležni? Kako naj damo nedolžnim srcem čutiti toploto dobrote, če se nam samim nikdar ne pokaže? Taki smo mi — po zaslugi vseh, ki mislijo, da smejo govoriti v narodnem imenu! brezposelnih! glas in strtih? Koliko trpkih spoznanj in socialnih krivic je ubilo mladostni zalet tem 12 milijonom? Ali se zavedate, koliko materialne in koliko več še moralne škode je povzročila brezposelnost nad 12 milijonov mladine, ki živi že leta in leta zapostavljena in izkorišče-vana, v bedi, nestalnosti in neusidranosti? Vsi smo zaposleni preveč s svojimi osebnimi problemi. Vsi mislimo preveč samo na se. Zato nimamo časa in ne dovolj resne volje, da bi se bavili s problemi brezposelnosti. To ni samo zločin, to je napaka, dalekosežria napaka, ki se lahko v bodočnosti maščuje. Zato posvetimo več pozornosti 'naši brezposelni mladini! Brezposelnost pri nas. Koliko je v naši državi brezposelne mladine — ne vemo. V evidenci vodimo samo brezposelne učiteljske abituriente, ki so z ozirom na kvantiteto brezposelnosti med inteligenčnimi stanovi na prvem in vodilnem mestu. V vsej državi je skoraj 2000 brezposelnih učiteljskih abiturientov in dobra tretjina od teh jih odpade samo na dravsko banovino. Kakor je iz naših statistik razvidno, so to večinoma otroci iz kmečkih, delavskih, obrtniških in nižjih uradniških družin, to je onih, ki jih je današnja gospodarska kriza najbolj zadela in ki komaj in komaj z vso težavo vzdržujejo doštudirane otroke. Zato žive ti naši brezposelni tovariši večinoma v skrajnem pomanjkanju vsakdanjega kruha in v vedni negotovosti za jutršnji dan. Še hujše je v družinah, v katerih je več brezposelnih absolventov, ki čakajo že po več let na zaposlitev in zaslužek. VSEBINA: Pomen vzgojiteljeve osebnosti. Ivanu Dimniku v slovo. Javno pismo gospodu Rudolfu Pevcu. Ne pozabimo brezposelnih. Poslovili smo se z vzklikom na svidenje! Fran Gabršek 80-letnik. Slovesna otvoritev šole v Topolšici. Lepo priznanje. Naša vas. Resolucija brezposelnih učiteljskih abiturientov. LISTEK: Čudne sanje. — Krizantema na grob tovarišici Mariji Klavsovi. — Pisma mlademu tovarišu. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Iz izvršnega odbora. — Iz društev. — Novosti na knjižnem trgu. Moralna škoda brezposelnosti je obupna! Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da za mlade tovariše pomenja brezposelnost mnogo več ko samo pomanjkanje kruha. Mladina se le ob delu dviga in vzgaja v koristne državl jane, zmožne voditelje naroda in pozitivne kulturne delavce. Zato problem brezposelnosti nima le materialne plati, nego tudi moralno, ki je veliko važnejša in odločujoča. Mladi tovariši, ki so prisiljeni k brezdelju in postopanju, so izpostavljeni velikim moralnim nevarnostim. Ginevajo jim sposobnosti in nujno potrebni idealizem za izvrševanje napornih poklicnih dolžnosti. Zavest, da so izrinjeni iz človeške družbe, prazno nekoristno životarjenje, polno razočaranj in neuspehov in s tem v zvezi čut nekoristnosti, nepotrebnosti in manjvrednosti jim bijejo dan za dnevom v obraz ter jih vedno bolj razjedajo in uničujejo. Poleg tega pa brez prestanka stalna negotovost, stalna nesigurnost, nikjer nobenih znakov za zboljšanje položaja v bližnji bodočnosti. In kako naj ti brezposelni tovariši še — upajo? Pomoč je nujna! Dolžnost naših sreskih društev, dolžnost sekcije je, da povečajo skrb za zaposlitev brezposelnih. Zborovanja članstva in seje predsednikov naj posvetijo temu problemu večjo pozornost. Ponovno je treba storiti energično vse potrebne korake, da se reši ta problem. Korist bo dvojna, zaposleni bodo najmlajši in razbremenjeni z delom že zaposleni, posebno po-podeželskih šolah. Nujno je, da Odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov v Ljubljani in Mariboru še bolj poživita svoje delo. Ljubljansko Ped. društvo in mariborska Ped. centrala naj omogočita tem brezposelnim tovarišem s primernimi ugodnostmi in tečaji možnost nadaljnjega strokovnega spopolnjevanja. Vsa sre-ska učiteljska društva izven gornjih kulturnih centrov naj zberejo brezposelne tovariše na področju svojih društev v posebne krožke, naj jim stavijo na razpolago nekaj številk »Učiteljskega tovariša«, »Popotnika« ter svojo knjižnico. Vabite brezposelne tovariše na zborovanja, ekskurzije in ostale prireditve. Dajte jim priliko in možnost, da se v naših vrstah uveljavljajo, da stvorijo z nami eno občestvo, da se ne bodo čutili zapostavljene. Korist bo obojestranska. V naše vrste bo prišlo več novega življenja. Brezposelni tovariši se bodo poglobili v stanovske probleme. Vzgojili si bomo nove stanovske delavce in borce za zboljšanje naših razmer. V skupnosti, v enotnem nastopu je moč! Ne bodimo preveč presenečeni in razočarani, če se brezposelni ne bodo takoj in pol-noštevilno odzvali našemu pozivu. Kdor se bo poglobil v njihov položaj, bo njihovo apatičnost prav dobro razumel. Zato je treba večkratnih stikov, tovariških razgovorov, da vzbudimo interes in dobimo zaupanje. Časovna nujnost zahteva močno, enotno organizacijo, skupen nastop vseh prizadetih. Kmalu bo zmagalo pri vseh spoznanje in zavest, da se posameznik izgubi v borbi za obstanek ter da se prav lahko utone v obupu in malodušju današnjega malomeščanskega ozračja, dočim lahko stoteri in tisoči združeni kljubujejo vsem neprilikam kot trdna skala. Brezposelni tovariši se naj počutijo domače in prijetno v naših vrstah. Sami naj dajo iniciativo za široke akcije radi zaščite njihovih interesov, za takojšnjo namestitev socialno najpotrebnejših. Sami naj vrše tudi stalno kontrolo radi preprečitve socialno krivičnih namestitev zgolj po protekciji. Naše skupno delo bo okrepilo in poglobilo zavest skupnosti pri nas vseh. Kajti le naša skupnost bo lahko koristila zavednejši narodno-kulturni in močnejši državni skupnosti ter gradila nam vsem boljšo bodočnost. Ivanu Dimniku v slovo Ne stare vihar in rja ne sne, kar bolest je skovala ... Ose se zaganjajo najrajši v drevo, ki rodi najboljši sad. Od nekdaj je bilo tako! Čim bolj se drevo Tazvija, čim lepše cvete in čim boljši sad obeta, tem več je strupenih os, ki ga obkrožajo. In čim bolj se bliža žetev lastnega truda, tem bolj se zagrizejo vanj. Odkar je naše drevo pognalo , korenine, odkar se je z lastno močjo začelo samostojno razvijati, šumi okrog njegk, brenči in histerično grize. Boleče so bile rane kakšenkrat, boleče in skeleče, tudi krvavele se* ali drevo ni izkrvavelo! Rane so se sprofj zacelile in v brazgotinah je bjlo drevosše odpornejše, kajti do življenjskega sok^i nleo segla strupena žela. Živo in zdravo jevpdše drevo prišlo v današnje dni iz hlapčevske dobe konkordata, polne poniževanja in odvisnosti, preko Lam-petovih časov, kojse je delil kruh po dvojni morali. Prekaljeno v teh dobah težkih preizkušenj je naše dievo izšlo iz raznih borb in viharjev polno volje do življenja. Zato bi mor- da ne bilo praV; ko bi teh dob ne bilo, zakaj kako naj bi drugače spoznali lastno vrednost in kako naj bi drugače vedeli, da se nam ni bati bodočnosti? Kristov nauk poštenja, enakopravnosti jn ljubezni do bližnjega se je raz-lil med člov£|tvo mimo aren in skozi tesne okove. Ali končno je le zmagal! Kajti brez žrtev ni zmage! Vsaka rana je boleča! Ali vsaka rana tudi kuje značaje, uravnava hrbtenice in onemogoča pomehkuženje. Naša borba, borba za samostojnost in za sebi vreden prostor na tem svetu ni od včeraj. Sega daleč nazaj in je bila vedno ostra. Zato je ustvarila trdne in preizkušene borce, katerih vrste se večajo iz dneva v dan. Iz dneva v dan jih skupna bolest druži v enotno voljo in vodi proti skupnemu cilju. In tako bo prišlo, kar mora priti: Prišel bo dan, ko bo borce skupna bolest tako skovala in tako v trdno jeklo prekalila, da ne bodo ose več ose, ampak muhe enodnevnice, ki jih preženeš s prezimim zamahom roke. To Tebi, Ivan Dimnik, na pot! -bič- Javno pismo gospodu Rudolfu Pevcu narodnemu poslancu gornjegrajskega sreza Prejeli smo obvestilo, da ste na sestanku zaupnikov JRZ dne 23. septembra t. 1. v Mozirju, ki je imel na dnevnem redu obravnavo občinskega gospodarstva, govorili tudi o učiteljstvu, pri čemer ste podali o njem izjave sledeče vsebine: Učiteljstvo da je oni element, ki je vseskozi protinaroden. To da so lop^ t. 1. v Mozirju, ne pričakujemo in niti ne,'reflekti-ramo, da bi dali učiteljstvu javp/b zadoščenje. Tako blatenje učiteljstva ne more doseči. Vprašamo pa Vas javno; Ali se zavedate, gospod narodni poslanec, tudi vse odgovornosti, ki pada na Vas radi tega sramotenja učiteljstva in tega hujskanja proti njeiiiu? In, ali sniatiate gosnod narodni poslanec, za možato in častno, da tako sramotite učiteljstvo' in'{iujskate proti njemu, ko veste, da Vas šeiti imuniteta, ki jo uživate kot narodni poslanec? Blagovolite, prosimo, dati odgovor vsaj na ti dve vprašanji. Jugoslovenško učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljahi, dne 19. oktobra 1936. Predsednik: Ivan Dimnik. Tajnik: Metod Kumelj. Poslovili smo se , z vzklikom na svidenje! zvečer 6e ie zbralo v prijazni Iz Logatca je prihitel tovariš V soboto zvečer 6e je zbralo v prijazni dvorani pri Slamiču nad 100 tovarišev in to-varišic iz Ljubljane in okolice, mnogi so prispeli celo iz oddaljenejših krajev, da se poslovijo od tovariša Dimnika, da mu stisnejo roko pred odhodom v Beograd. Primanjkovalo je celo prostora in nekateri so se samo poslovili, ker niso mogli dobiti prostora, da bi v prijetnem društvu ostali do konca. Ivan Dimnik Poslovilni večer je otvorila tovarišica podpredsednica Završanova, ki je nagovorila tovariša Dimnika ter v kratkih besedah orisala njegovo delo za učiteljsko organizacijo. Opisala ga je kot voditelja, nosilca učiteljskih idej in borca za naše stanovske pravice, ki ni poznal počitka nikoli, ko ga je klicalo delo za organizacijo. Izjavila je, da bo šla organizacija tudi poslej isto pot, ki sta jo začrtali sarajevska in novosadska skupščina. Njenemu otvoritvenemu nagovoru je sledila še cela vrsta govornikov, ki so vsi v kratkih, markant-nih in udarnih besedah poudarjali delo in zasluge odhajajočega predsednika Dimnika. Kaj bi mu dali na pot? se je spraševal tovariš Ribičič, ne solzavih poslovilnih besed, ne praznih obljub, marveč zagotovilo, da ostanemo vsi trdno na stanovski liniji in ne bomo oklevali ne na desno ne na levo. Iz laškega sreza je prinesel pozdrave od učiteljstva tov. Plavšak, ki se je zahvalil Dimniku za vse njegovo delo in prizadevanje v korist učiteljskega stanu. Od ostalih tovarišev in tovarišic, ki so biti tudi premeščeni iz Ljubljane, se je poslovil tovariš Mlekuž. Predsednik Učiteljske samopomoči tov. Kocijančič je očrtal delo predsednika Dimnika v vseh stanovskih, gospodarskih in socialnih ustanovah, kjer ga je spoznal kot socialno čutečega tovariša, kot človeka in kot naj-vestnejšega delavca, ki je povsod in ob vsaki pTiliki posegal iniciativno v delo in razvoj naših gospodarskih in socialnih učiteljskih ustanov. Ne poslavlja se od njega, ker je prepričan, da se bo kmalu vrnil na svoje dosedanje mesto. V imenu učiteljstva pomožne šole, kjer je bil tovariš Dimnik dolgo let upravitelj, se je poslovil tovariš Mihelič. V svojem lepem nagovoru je očrtal predvsem Dimnikovo delo za šolo za slabonadarjene otroke. Pod njegovim vodstvom se je šola razširila od dvo-razrednice na šestrazrednico. Njegovi iniciativi in njegovemu prizadevanju se ima šola zahvaliti za svoj dvig, a slabonadarjeni otroci za tako dobro šolo. Poslovil se je od Dimnika, ki je bil na šoli ne samo upravitelj, marveč pravi tovariš, brat in resničen oče. Zahvalil se mu je za vse njegovo delo, skrb in podporo, ki jo je izkazoval šoli in izrazil prepričanje, da' se bo kmalu vrnil. Predsednik litijskega učiteljskega društva tovariš Jože Zupančič je naredil lepo primero s pticami selilkami, ki se jeseni selijo na jug, a se pomladi zopet vrnejo v naše kraje. V prepričanju, da se tudi k nam zopet vrne pomlad, je napil tovarišu Dimniku. očiiAji^' uoruZenje pred i /pJiVi. Branila je prav-e/stanu in poedinca. Logatca je prihitel tovaiiš Doljak, predsednik sreskega društva in je v svojem govoru na kratko očrtal sodelovanje logaškega učiteljskega društva v deklaračni borbi. Ker je bilo to društvo prvo v sodelovanju za deklaracijo, ga je članstvo tudi sedaj poslalo, da stisne tovarišu Dimniku roko v slovo in mu izreče prepričevalen na svidčnje! V imenu brezposelnih učiteljskih abitu-rientov se je poslovila od Dimnika tovarišica Šteblajeva, ki je poudarjala, da se je prav on zavzel z vso odločnostjo, da bi se jim izboljšal njih težki položaj in se mu za njegovo delo in prizadevanje iskreno zahvalila. Ravnatelj gluhonemnice tovariš Grm je poudarjal, da so bile možatost, neustrašenost v stanovski borbi, iskrenost, poštenost in vztrajnost oni grehi, zaradi katerih so postali Dimniku bogovi neprijazni in mu naložili pokoro, ki je ni zaslužil. Končal je svoj govor: »Tovariši te spoštujejo in ljubijo, to ti bodi plačilo, to ti bodi zagotovilo, da boš tudi za naprej vztrajal na svojem mestu, da se bodo tudi nam vremena zajsnila in bo posijalo zopet zlato sonce«. Tovariš Metod Komelj je naglašal, da se je zgodiV^ prvič v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva, da jfan t on omijo r u ž e nj a, ali moraš zajtu postati žKev ospfenega maščevanja? Zgodovina bo govftiiki o tem! Ta udarec ne bo motil nadaUni^a dela in stremljenja organizaciji ker iem prepričan, da boš tudi sedaj žrtvoval \/e svoje moči in sposobnosti za dobrobit organizacije in stanu. Z željo, da bi tf/tvoje delo in prizadevanje rpdilo mnogo ieha, ti kličem na svidenjej«! V imenu upokojenega učiteljstva je spregovoril tovariš Perko, ki se je spominjal težkih časov, ko se je ustanavljala »Zaveza«. Mnogo udarcev je pretrpelo učiteljstvo od začetka do danes, toda mož, ki je trden, ne klone. Vsem govornikom se je zahvalil tov. Dimnik, ki je poudarjal, da slovesa ne smatra za slovo, ker ni prijatelj sentimentalnosti, ki zmanjšujejo odpornost za borbo. Mnogo je bilo kadila, a on ga noče, ker to slabi voljo in moč takrat, ko je ta najbolj potrebna. Pred-govorniki so pripisovali njemu dela, ki so dela vsega učiteljstva. Moč je v slogi in tovarištvu. Vežejo ga mnogi lepi spomini na vse ono, kar smo skupaj naredili in doživeli, ko smo s trudom polagali temelje za lepšo boljšo bodočnost. Odhaja v Beograd, ki ga smatra za svoj drugi dom, kjer je polagal temelje v blagor učiteljstva in uradništva vse države. Ni mu težko slovo. ¡[Postavili-- so ga v Beograd, da ga povišajo, a ga s tero'osramote. Oni ne ponižujejo njega, marvetf__ji>:000 uči-teljev(-ic). Prišel bo čas, ko vbpoo učiteljstvo upoštevali tal^o kot ono zpiuži. V nas fii maščevanja, ker smo v/^Qiitel(ji mladine in učimo odpuščanjVJ)Če\ so ¿e ponižali drugi, se moramo mi vzpefll viSjrf' od njih. Leta 1926. so nas v času, deklaracije eni napadali, a drugi so nam pritrjevali, danes so pa/t$d'arili po nas tisti, ki so napi takrat pritrkavali. Naša pot je edina pravima. Po sajfejevski skupščini je nastal po vsej uržavi nrolk, a po novosadski se je dvignila borba/ Hoteli so nas podjarmiti v oni jarem, ;ki smdse ga rešili z deklaracijo. Poudatjali smo, da se je učiteljstvo rešilo izpod jarma političnih strank in da tega jarma noče nikdar več vzeti nase. Ko smo pokazali to, so,? fcačele padati po vsej državi strele. Na novosadski skupščini je učiteljstvo rešilo svoj ponos in svojo čast. Nam se v takem razpoloženju ni treba bati bodočnosti. Krepko dvignemo našo stanovsko zastavo, na kateri so napisane naše pravice. Z lepimi pesmimi in v veselem razpoloženju je bil zaključen poslovilni večer. Fran GabrSek 80-letnik V sredo, 13. oktobra je izpolnil višji šolski nadzornik v p. Fran GabTŠek 80 let. Ob tem redkem jubileju se ga spominjamo kot požrtvovalnega sotrudnika »Učiteljskega tovariša«, »Popotnika«, pedagoškega pisatelja vobče, dalje kot iniciatorja in ustanovitelja prosvetnih pedagoško - kulturnih in šolskih ustanov, njih požrtvovalnega, nesebičnega in neutrudnega delavca, odbornika, vodjo in tajnika. Spominjamo se ga iz časov, ko je slonelo vse delo na njegovih ramah. Bil je i zboren praktičen šolnik in avtor raznih učnih knjig za osnovne šole. Rojen je bil 13. oktobra 1856. na Homcu pri Kamniku kot sin preprostih kmetskih staršev. Gotovo je ta idilično lepi kraj naše slovenske domovine že kot otroku in pozneje dijaku vplival nanj, da je posvetil vse svoje sposobnosti, moči in sile napredku naroda. Ljudsko šolo je dovršil v svojem rojstnem kraju na Homcu, v Mengšu in v Kamniku. Poznejše nižjegimnazijske in učiteljske študije pa je dovršil v Ljubljani. 1876. je napravil tedaj učiteljsko maturo z najboljšim uspehom. Letos obhaja tako dva jubileja, življenjsko 80 letnico in 60 letnico učiteljske mature. Grabnu. Oba zavoda je vodil v najlepšem redu in z najboljšimi uspehi. Tudi v Ljubljani je mestno učiteljstvo zastopal v mestnem šolskem svetu z isto odločnostjo kot prej v Krškem. V Ljubljani je ustanovil samostojno učiteljsko društvo, katerega predsednik je bil več let. Največja in najvažnejša ustanova za niegove dobe ie pa Slovenska šolska matica, katere soustanovitelj je bil, nje večkratni podpredsednik in taj- Fran Gabršek nik. Tej tako važni šolsko kulturni ustanovi je posvetil mnogo svojih sposobnosti in truda. Še danes je nje odbornik in ji kljub visoki starosti posveča vse skrbi. Za zasluge je bil pred letom imenovan za častnega člana. Njegove sposobnosti so se tudi v Ljubljani upoštevale. Zato je bil 1. 1908. poklican za okrajnega šol. nadzornika za ljubljansko okolico in kamniški okraj. To mesto je opravljal do po vojni 1919. Medtem oa je poučeval tudi na moškem učiteljišču in imel naslov profesorja. 1919. je postal višji šolski nadzornik za Mariborsko oblast in Prekmurje, katero mesto je zavzemal do upokojitve 1. 1924. Kot nadzornik je bil vedno zagovornik učiteljskih pravic in pospeševatelj šolstva, za katero se je vedno zavzemal in ne brez uspeha. Njegovo šolsko, prosvetno, kulturno delovanje se je priznavalo od nadrejenih oblasti, od katerih je prejel veliko priznanic in pohval, a z najvišjega mesta pa odlikovanja. Po upokojitvi je vodil deset let Podmladek RK z isto vestnostjo kot prej svoj urad. Posebno se je, in še danes se zanima za slovanske jezike, posebno za ruščino. Kljub starosti je še vedno duševno čil in večkrat pripoveduje razne dogodke in razočaranja iz svojega pestrega življenja. Nekaj let sem vodi kot predsednik upokojeno učiteljstvo. Ob tem tako redkem življenjskem jubileju izrekamo tov. Gabršku najiskrenejše čestitke in mu kličemo: »Še na mnoga leta!« -r- Slovesna otvoritev šole v TopoISCid Topolšica, znana zaradi slovitega zdravilišča, je imela v nedeljo 18. oktobra svoj poseben praznik. Vršila se ie blagoslovitev in otvoritev nove moderne trirazrednice. Izredno lep jesenski dan je pripomogel, da je svečanost nad vse lepo uspela. Šolsko poslopje, je bilo okrašeno s cvetjem, zelenjem in državnimi trobojnicami. Slavolok ob vhodu je nosil proroške kraljeve besede: »Kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost.« Slovesnost je pričela ob streljanju s topiči kmalu po deseti uri. Na jugovzhodni strani je bil postavljen oltar, kjer je bral službo božjo šoštanjski župnik g. Gril. Po maši, ki so ji prisostvovali predstavniki oblasti in drugi gostje, številni domačini, častna gasilska četa, okoliško učiteljstvo in dru^i. je imel g. župnik lep pomemben govor, ooudariaoč sodelovanje cerkve in šole. Hvalil je zasluge domačinov za doprinešene žrtve. Po blagoslovitvenem obredu je pozdravil goste: načelnika prosvetnega oddelka g. Breznika Josipa, sreskega načel, g. dr. Jura Hrašovica, šol. nadzornika g. Arri-glerja Antona i. dr., predsednik krajevnega šol. odbora g. Mazei Franc. Obrazložil je, s kakšnimi žrtvami je zraslo šolsko poslopje in se. zahvalil vsem za iDomoč, predvsem za državno in banovinsko podporo. Šolski upravitelj g. Menhart Alojz, ki je zastavil realizacijo zgradbe, vse svoje sile, da je prišlo do zgraditve poslopja, je omenil, da je stara šola z letošnjim letom dosegla svoj namen, ko baš preživlja 50 letni jubilej. Umaknila se je potrebam in zahtevam modernega časa. Prvotno število otrok je do danes naraslo na 150. Sprejel je ključe od predsednika z zagotovilom, da bo vedno skrbel, da bo deca našla v tem novem svetišču in kulturnem žarišču vsega po^ trebnega za življenje ter da se bo vzgajala in učila v ljubezni do Boga, kralja, naroda in domovine. Učenka Žele Slavica je nato lepo deklamirala prigodno pesmico »Pozdrav novi šoli«. V imenu bana in prosvetnega oddelka je vsem krajevnim činiteljem k pridobitvi naj-iskreneje čestital šef g. Breznik, z željo, naj bi nova palača služila ne le mladini, temveč tudi odraslim. Mladini, ki se nai uri v njej v učenosti in kreposti, je predpostavil vzgled njihovega sovrstnika našega mladega kralja Petra, ki so mu vsi navzoči vzkliknili! trikratni »živio«. Znani šoštanjski »škrjančki«, ki so pod vodstvom učitelja g. Vrežeja, ob splošnem zadovoljstvu zapeli precizno še pesmi »Oj mladosti«, »Kako je v Sloveniji lepo« in zaključili svečanost z »Bože pravde«. Ljudje so si nato z zanimanjem ogledali šolo, ki je svetla in prostorna in ustreza vsem potrebam. V prvem nadstropju so poleg prostornega hodnika stanovanja učiteljev in šol. UDravitelja. Na jugozahodni strani so v pritličju svetle in zračne učilnice, dalje še ena soba za učitelja in pisarna za upravitelja. V spodnjih prostorih so potrebne kleti, pralnica, prostor za delavnico in shrambe. Krajevni šol. odbor je za povabljene goste priredil zakusko, ob kateri priliki sta spregovorila sreski načelnik in šolski nadzornik. V svojih čestitkah sta izrazila za dovršeno delo vse priznanje uvidevnemu krajevnemu šol. odboru, njegovemu predsedniku in še poseono šolskemu upravitelju. Gospod prosvetni šef si je z ostalimi predstavniki pod ljubeznivim vodstvom šefa sena-torija dr. Saviča ogledal zdravilišče, ki ima med drugim tudi moderno urejeno, v 1. 1927. ustanovljeno državno gozdno šolo, v kateri najdejo učenosti bolni in okrepitve potrebni otroci. Ik. Lepo priznanje Uredništvu »Učiteljskog tovariša« Ljubljana. Godinama mi se šalje list. On svojom sa-držinom čini čast dravskim učiteljima i njegovim saradnicima, a naročito vrednom, umnom, karakternom, istrajnom i dostojnom svakog poštovanja gospodinu Dimniku. Iz zahvalnosti i pažnje šaljem svoj skromni prilog od 300 dinara. Drugarski pozdrav šalje vam M. Rabrenovič. Banja Koviljača, 10. X. 1936 god. Tovariša Rabrenoviča poznamo ne samo kot bivšega predsednika udruženja, marveč kot učiteljskega mecena, ki je že mnogo žrtvovat za učiteljski stan. Lansko leto je daroval učiteljskemu udruženju za Dom lep prostor v Banji Koviljači, kar smo že poročali v »Učiteljskem tovarišu«. Za lepe besede in velikodušno darilo »Učiteljskemu tovarišu« najiskrenejša hvala. NaSa vas most in od tu v nasprotne Radeče, a že leta 1885. v Krško za nadučitelia. Že kot mlad učitelj se je udejstvoval na šolskem poprišču, pisal in prestavljal iz drugih slovanskih jezikov, a njegovo pravo in obširno pedagoško delovanje se je pa pričelo v Krškem. Ustanovil je okrajno učiteljsko pedagoško društvo, ki si je nadelo za nalogo poleg reševanja stanovskih učiteljskih vprašanj še pospeševanje učiteljske izobrazbe z izdajanjem pedagoških publikacij. Duša tega društva in vsega učiteljskega gibanja v okraju in preko tega, je bil jubilant tov. Gabršek. V Krškem je ostal 10 let. 1889. je bil imenovan za okr. šol. nadzornika za krški, pozneje tudi za litijski okraj. Kakor prej na svojem voditeljskem mestu je z isto in še večjo vnemo deloval na tem položaju za razširjenje 'n napredek šolstva ter obenem napredek naroda. Med drugim je bil že prej zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu in pri drugih ustanovah. Kot strokovnjak v šolstvu je prišel 1895. na žensko učiteljišče v Ljubljani, kjer pa je ostal le tri leta, medtem je napravil v Mariboru izpit za meščanske šole iz prve skupine.. Pouk na učiteljišču je pa po treh letih prostovoljno zamenjal s poukom na ljudski šoli. Zanimanje za pereča vprašanja našega podeželja postaja za vso slovensko in sploh jugoslovansko javnost vedno večje. Vsakdo čuti že čisto nagonsko, da so temeljni zidovi naše vasi istočasno fundamenti naše države. Naša bodočnost počiva na teh oporiščih, zato bi bila vsaka malobrižnost inteligentov v tem pogledu neodpustljiva pogreška, ki bi se koncem koncev maščevala nad vsemi, in ne naj-zadnje nad razumništvom samim. Da se je učiteljstvo te svoje odgovornosti zavedalo v vseh časih od svojega nastopa na pozorišče slovenske kulture, ni nikakega dvoma. Kjerkoli je na slovenskih tleh vzklila kdaj še tako nebogljena rastlinica občestve-nega prizadevanja na vseh področjih ljudske prosvete, povsod je stal učitelj v središču delovne skupine, povsod je z neutrudljivim optimizmom ter z žrtvami na času, zdravju in denarju, prečestokrat celo na škodo duševnega miru, navduševal svoje sodelavce ter nosil najtežje breme na svojih ramenih. Če otvarjamo v glasilu slovenskega učiteljstva rubriko »Naša vas«, ki naj bi kolikor mogoče pogostoma, če že ne v sleherni številki »Učiteljskega tovariša«, opozarjalo učiteljstvo samo, zlasti pa našo javnost, na naloge, ki kličejo vse dobromisleče na plan, ne storimo tega z namenom, da bi šele opozarjali učiteljstvo na to najvažnejšo stran ljudske kulture in gospodarske eksistence, amoak iz spoznanja, da postaja to vprašanje v sedanjem času vprašanje vseh vprašanj, da stavi naša doba tudi na učitelja docela nove zahte- ve, da je izvenšolsko delo učiteljstva nehalo biti zadeva lokalnega značaja in da je v to svrho potrebno prispevanje vseh, ki o tem razmišljajo, da se tako osredotoči vse, kar bi moglo v stvarnem in metodičnem oziru koristiti učiteljskemu javnemu delu. Vse torej, kar služi temu namenu, bodi predmet razpravljanja in poročanja v tej rubriki. Zato vabimo vse, ki se sicer v lokalno omejenem prostoru posvečajo delu na ozdravljenju naše vasi, a ne izgubljajo zaradi tega pogleda na celoto, da prispevajo po svojih najboljših močeh k objasnitvi tega problema v vsej njegovi globini in širini. Poleg lastnih izkustev iz svojega dela ter poročil o gospodarskih, socialnih, kulturnih in higienskih razmerah iz okoliša svoje prakse, nam bodo zelo dobro služile tudi vse informacije o tujih izkustvih, ki jih zasledimo v tozadevni literaturi in v poročilih premnogih organizacij v tujini in pri nas. Obračamo se še prav posebno na vse organizirane prijatelje vaške kulture s prošnjo, da smatrajo to delo poročanja za prav tako važno kakor ono na terenu. Zbiranje snovi ter opozarjanje na ugotovitve in izkustva vseh, ki kakorkoli plodonosno orjejo ledino današnjega podeželja, je najboljša pot in edino sredstvo za poglobitev sociološkega študija in poznavanja naše vasi. Delo poedinca pomenja kapljo v morje; tudi tu, kakor povsod, nas bo le občestveno pripeljalo do uspehov. Invencije in pobude posameznikov morajo postati občestvena last in program skupnosti, če naj ne izginejo brez koristi v pozabo in neučinkovitost. Uverjeni smo, da bomo s to rubriko ustregli vsem, ki iščejo pobud v stvarnem in formalnem pogledu, ki so prepuščeni danes samim sebi ter izgubljajo čestokrat premnogo dragocenega časa s poskusi, ki za druge niso več poskusi, z iskanjem tozadevne literature, ki je bila že mnogim sodelavcem dragocen voditelj v njihovi praksi, tei končno z izsledo-vanjem zakonov družabnega dogajanja, ki jih je vnetost nepoznanih raziskovalcev našega vaškega življenja na osnovi statističnega in zgodovinsko-razvojnega gradiva že zbrala in komentirala za vse javne delavce na ozdravljenju našega podeželja. Geslo »Vsi za enega, eden za vse« velja tudi za to naše delo. Z željo, služiti ljudstvu, iz katerega smo izšli in kateremu so kljub vsemu posvečeni vsi naši napori in ves naš nezlomljiv optimizem, vabimo vse zainteresirane tovariše in tovarišice k skupni tribuni v »Naši vasi«. Resolucija brezposelnih učit. abiturientov Na širši seji brezposelnih učiteljskih abiturientov sekcije JUU v Ljubljani je bila sprejeta resolucija, ki bo predložena predstavnikom oblasti in naši javnosti. Glasi se: 1. V dravski banovini je 790 brezposelnih učit. abit., ki čakamo v nevzdržnem socialnem položaju za namestitev po več let in v tem brezdelju postajamo vedno bolj neodporni raznim škodljivim vplivom. Apeliramo na me-rodaino oblast, da pospeši našo nastavitev. Če je radi proračunskih nemožnosti nemogoča, naj nas nastavi oblast iz sredstev bed-nostnega fonda. Sredstva, ki bi se porabila za naše prejemke, bi bila bogato naložen kapital za narodno prosveto. V dravski banovini manjka 200 učiteljev in obstoja zato nujna potreba, da se takoj, bodisi iz sredstev državnega proračuna, bodisi iz sredstev bednostne-ga fonda, postavi 200 brezposelnih učiteljev in učiteljic. 2. Narodna prosveta zahteva, da se stalež učiteljstva poveča ter s tem omogoči 790 brezposelnim abiturientom eksistenca. S postavitvijo teh bi ljudska izobrazba ne trpela radi pomanjkanja učnih moči. 3. Postavitev učiteljev naj se vrši zgolj iz socialnih vidikov. Postavijo naj se v prvi vrsti abiturienti in abiturientke iz let 1931., 1932., 1933. in pozneje po vrsti drugi, pri čemer naj se upoštevajo socialno šibkejši pred bolje situiranimi. Na postavljanje učiteljev(ic) novincev naj ne vplivajo nobeni drugi kot socialni oziri. 4. Poleg proračunske nemožnosti, ki se navaja kot glavni vzrok za nenastavitev novincev, so gotovo glavna ovira pri tem tudi oni učitelji, ki so že dosegli svojo službeno dobo, a si ne upajo prositi za upokojitev, ker obstoja pri sedanji praksi urejevanja njihovih pokojninskih prejemkov nevarnost, da morajo brez sredstev čakati po več mesecev na končno ureditev. Radi tega se obračamo na pristojno oblast z nujno prošnjo, da se uvede v smislu obstoječih zakonov v tozadevno administrativno prakso ekspeditivnejša likvidacija pokojninskih prejemkov. Preko sto novincem bi bil na ta način omogočen takojšen nastop službe. 5. Učitelji, ki so odslužili kadrski rok ter prekinili zato svoje službovanje radi vršitve svoje državljanske dolžnosti, morajo čakati vedno skoraj leto in več na zopetno namestitev. Opozarjamo pristojne oblasti na to dejstvo ter prosimo, da se uredi to vprašanje čimprej tako, da se bodo mogli po odslužitvi roka v stalnem kadru takoj vračati na prejšnja službena mesta. 6. Za vse one abituriente, ki bi kljub predlaganim možnostim morali še čakati na nameščenje, pa želimo, da bi se jim prirejali razni praktični tečaji, kjer bi mogli svoje zgolj teoretično znanje ohraniti in s prakso izpopolniti. Piri vseh teh predlogih nas vodi moreča skrb za naše telesno in moralno zdravje, za dobrobit naroda, kateremu smo z veseljem pripravljeni žrtvovati svoje mlade moči. Prepričani smo, da ne bosta preslišana niti naša prošnja po delu in kruhu, niti klic našega mladostnega optimizma. Splošne vesti PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Ob priliki svojega odhoda v Beograd nisem utegnil stisniti v slovo roke vsem prijateljem in znancem, ker mi je bil čas.^pre-kratek. Zato se tem potom poslavljam od njih, ko zapuščam Ljubljano in dravsko banovino. Istotako naj velja ob tej priliki moj pozdrav vsemu članstvu sekcije JUU za dravsko banovino. Vsem se zahvaljujem za njihovo sodelovanje in podporo, ki sem je bil deležen od poedincev in od sreskih društev v dobi svojega dela pri sekciji JUU. V veliko zadoščenje mi je dejstvo, da je stanovska linija tako globoko zakoreninjena v članstvu, kar je posebno važno v težkih momentih, ki se pojavljajo v borbi za ustvaritev naših stanovskih idealov. Globoko sem prepričan, da bodo prišli do spoznanja prej ali slej tudi oni, ki danes še ne uvidijo v neodvisni stanovski liniji organizacije in njenega članstva edino pravilnega pota in edine rešitve za učiteljski stan. Malo jih je sicer na eni in na drugi strani, vendar mnogo gorja povzročajo tako ogromni večini učiteljstva, ki ji je neodvisnost učiteljskega stanu stanovska zavest in značaj ter blagor šolstva in prosvete nad vsem drugim. Še v večjo vzpodpudo mi je dejstvo, da se danes, po desetih letih učiteljstvo vse države oklepa potov in idealov, ki jih je pokre-nilo slovensko učiteljstvo leta 1926. Na tem torišču se hočem oddolžiti vsem članom, ki so ostali tudi v praksi zvesti načelom in idealom Deklaracije. Moje stremljenje bo šlo za tem, da bo med učiteljstvom čimprej zavladalo zadovoljstvo in mir, kar je potrebno za uspešen pro-speh šole in narodne prosvete, v korist naroda in države. V tem pravcu bom vračal članstvu žrtve za žrtve in zvestobo za zvestobo! V Ljubljani, dne 20. oktobra 1936. Ivan Dimnik, predsednik JUU. ALI ŽELI UČITELJSTVO ZOPET TAKE ODBORE NA CELU SVOJEGA UDRUŽENJA? * Prav je, da se včasih ozremo tudi v Preteklo dobo našega udruženja. »Narodna prosveta« št. 14 priobčuje sledeča zanimiva primera: Damjan Rašič Beograd Kralja Miljutina 66 Zagreb 862 25. XI. 29 (Brzojavka Strankarski in stanovski opozicionalec Rude Oreškovič je določen za preglednika šol sreza Durdevac. Protestiraj in prepreči, imaš naš predlog Logomerac Spoštovani gospod minister! Od Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za savsko banovino, smo dobili brzojavno poročilo, da je z odlokom ministrstva prosvete določen za preglednika šol sreza durdevskega g. Rude Oreškovič, kjer prosijo. da bi on ne izvršil pregleda, ker tega položaja z ničemer ne zasluži, marveč naj se določi za to kaka druga oseba. Dostavljajoč Vam, gospod minister, gornje poročilo omenjene sekcije, čast nam je zaprositi, da se njihovi želji ustreže in za nre-gled šolskega dela učiteljstva določi druga oseba. Sprejmite, gospod minister, izraze našega odličnega spoštovanja. Predsednik Jugoslov. učit. udruženja: D. Rašič TVOR NICA CIKORJJE Naš pravi domači izdelek! — Brez akontacij* i. »Od malega in skromnega pohištva, moje/"edine imovine, ni ostala niti stolica cela; ojifoci so mi goli in bosi, moja in ženina obleka je že doslužila svoje. Tri premestitve vpoldrugem letu. Dolgovi zamejitev se višajo, rastejo obresti, a niti diparja akontacije/nisem dobil...« Zapisnik odbora za resolucije, izvoljenega na izredni skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za drinsko banovino, 16. X. 1933.: 2. Vsi prisotni z indignacijo soglasno odklanjajo podtikanje g. Rašica o anacionalno-sti učiteljstva vzhodno od Drine in sklenejo, da članstvo tc sekcije ne bo sodelovalo z izvršnim odborom toliko časa, dokler mu nače-luje Damnjan Rašič. Člani: Vojislav Nešič, 1. r. Dušan Savič, 1. r. Aleksander Paunkovič, 1. r. Dragoljub Veljanovič, 1. r. — Poverjenikom Slovenske šolske matice. Odbor Slovenske šolske matice najtopleje in najvljudneje naproša svoje poverjenike, da začno zopet z delom za Matico. Kakor je razvidno iz objavljenega progTama za 1. 1936., bo poverjenikom radi aktualnih knjig lahko pridobiti čim več članov, mogoče pa se bo posrečilo celo pridobiti nekaj novih. Vsaj vse šole naj bodo članice Matice. Poverjenike prosimo, da nam pošljejo seznam članov vsaj do 1. decembra, da bomo mogli določiti naklado knjig. Odbor Slovenske šolske matice se vsem poverjenikom najiskreneje zahvaljuje za dosedanje delo in jih najtopleje prosi, da tudi letos z vso ljubeznijo do pedagoške knjige poagitirajo za Matico. — Odbor Slovenske šolske matice, i t „Ne pustite, da se med mladino širi laž in potuhnjenost. Ni večjega zla od laži in potuhnjenost pri človeku !M Kralj Peter I. — učiteljem 6. avg. 1903. — Letni in tedenski podrobni učni načrti. V zadnjem času sem prejel toliko prošenj ■/a načrte strnjenega pouka, da vsem odgovarjam tem potom: Letni kakor tudi oodrobni tedenski učni načrti bodo izšli v kratkem v tisku. Tako bo vsakemu najbolje ustreženo. E. Vrane. rojen. „Kesnicno, za hlapca nI: Morda bi bil rad napojen in nasičen, morda bi bil rad sladkb počival pod gospodarjevo streho, ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne rado; ne uboga, pa če mu sam ukažem. Ni bilo treba, da ste mi prišli nazna nit, sam sem vedel, kakšna sodba rjena. Za mučenca nimam Veča ne daru; ali zgodi >ra zgoditi — oskubite , v goloba se le ne b*> spre-in naj se škrjanec devetkrat im. ajal ne bo nik kaj je moj pose^ Pokazali iz hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odve-žem roke in pamet, bo dovolj plačila.w Ivan Cankar, Zbrani spisi 14. zvezek str. 269. — Z najvišjim odlikovanjem. »Sem stalen šolski nadzornik z 32'službenimi leti v V. položajni skupini. Brzojavno sem nujno premeščen'v zelqi oddaljen srez, Oddvojen sem od žene .učiteljice in otrok, kNse šolajo. Sem re-zervhi podpolkovnik, odlikovan s Karadorde-vo/Zvezdo z meči, redom častne legije, redom s/. Save. — Nikakega prestopka, nikake Krivde...« VSEM! Prosimo vse tovariše in tovarišice, brezposelne in zaposlene, da sodelujejo z aktualnimi in sodobnimi članki v rubriki »Naš glas«. Prosimo, da nam sporočite svoje mnenje in predloge radi spopolnitve. Vsem izvršljivim željam čitalcev bomo z veseljem ustregli. — Uredništvo. _ ) ~,yO m ej e^ttBj Robespierre. Čudne sanje mo groba, irin^go naprej!« so M- Včasih imamo ljudje res čudne sanje. V vseh nemogočih in nelogičnih zvezah ustvarjajo dnevni vtisi najprečudnejše slike, da se po prebujenju zahvalimo Bogu, da so bile samo sanje. Tako je bilo pred kratkim z menoj. Sonce je sijalo in vendar je bilo naokrog temačno, nekako žalostno. Od nekod se'je pojavila krsta z ogromno množico upadlih in zaskrbljenih temnih senc. Močite roke so jo nesle, a zgledalo je, da so jo nesli tudi vsi trudni obrazi, katerih je bilo vedno več.,'Nepozabna slika: nad morjerrt\strtih src in stisnjenih pesti je krsta sama plavala po težkfcm vzduhu. Grob. Kopači sois.edeli in igrali neko igro s tako vnemo, da nišo videli žalostnega sprevoda. Obstali smo. »Za vašo dušo*še ni prekmalu je umrja. Poj govarjaj/ kopači. Sence so zajokale. »Res je prekmalu umrla, a tako Jjuba nam je, da ji hočemo dati mir v čr^j'zemlji.« Zapeli so krampi in lopate, jama se je širila v neskončne razsežnosti. »Zakaj?« so siknile sence. »Vaša bolest je tako velika, da moramo skopati velik grob. In globok mora tudi biti, da se ne povrne nikdar več,« je odmevalo iz globočine jame. Močne roke so popustile, krsta je zdrknila v prepad. Tedaj se je zgodilo nekaj čudnega, le v sanjah mogočega. Iz globočine smo zaslišali stokanje žebljev in škripanje mrtvaškega pokrova. Strmeli smo v grob, iz katerega se je dvigal duh umrlega življenja. Rasel je tako, da je napolnil ves prostor okoli sebe in tudi notranjost vseh pogrebcev. Visoko je dvignil svojo roko rekoč z glasom groma: »Morilce bo poplačal sam Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje!« Sklonili smo glave, upognili hrbte v bojazni prav do zemlje in skrili čela v svoje dlani iz strahu, da si ne bi čitali raz njih misli o morilcu. Tako so stale sence police duha umrle duše, polne bolečine in besa, dokler se ni z velikanskim truščem pogre^nila prikazen nazaj v globoki grob. Gomila je tasla in rasla, od nekod so privlekli ogromen kamen z napisom,: »Tu počiva naša bolečina!« in ga zavalili fta njo. Kako strašen je bil ta grob z ogromno gomilo in težkim kamnom. Sence sq se zgubile in zbudil sem se. Ne verujem v vraže in tudi babjeveren nisem, pa sem se vendar odpravil k razlagalki sanj v beraško predmestje našega kraja. Našel sem jo čepečo pred stekleno bučo. Povedal sem ji svoje čudne sanje, ona je pa bulila v bučo, da me je bilo v resnici strah. »Glejte,« je spregovoril skoraj okameneli obraz, »vse vidim. Množica senc ... tovarištvo; krsta nad njo... skupen cilj; bolečina... trpljenje...« Strašen molk. »Grob vidim. To pomeni, da imate sovražnike ... čakajte ... velikanska gomila ... to je združena moč in pogin sovražnika.« Končal? je, obraz ji je zopet okamenel. Bil sem tako zamišljen, da nisem opazil njene stegnjene suhe roke, ki je zahtevala plačilo. Molk. Bfačal sem in odšel v šolo z mislijo na sveto žrtev. Vitr. Krizantema na grob tovarišici Mariji Klavsovi Krasna jesenska nedelja je bila. Sonce je še z vso močjo obsevalo cvetoče ajdove njive in poljubljalo dozorevajoče grozdje. Dalije po vrtovih so sklanjale svoje težke glave in vsepovsod je kipelo življenje. In sredi te lepote se je vil lep, nem sprevod na Primskovo, ki nas je vso pot pozdravljalo in vabilo v svoje zlate gorice in temne gozdove. Pozdravljalo in spremljalo je sprevod zvonjenje primskovške farne cerkve in zvo-njenje mnogih podružničnih cerkva,-'mimo katerih se je pomikal. Mladina in starši so spremljali 6vojo skromno, tiho učiteljico Marijo Klavsovo na poslednji poti. Tiho in skromno se je pomikal sprevod med bogastvom narave. Tudi ona je bila tiha in skromna, a zato je bilo njeno delo tem vidnejše. Z mirno in toplo besedo je vsajala v otroška srca ljubezen do vsega lepega in dobrega. In mladina jo je imela rada, saj k bila njihova, živela je med njimi polovico svojega življenja. In kakor je bila v življenju rada sama, nepoznana, tako si je želela tudi Po smrti počivati v kraju, kjer bi bila nemotena. In izvolila si je Primskavo za svoj poslednji dom. Poleg svoje pokojne sestre je legla tudi ona, odeta v jesensko cvetje. In tako nas je zapustila zopet ena. Prazno je po njej, a dovršila je svoje poslanstvo na zemlji. Prestala je poslednji boj in se umirila. B. A. Pisma mlademu tovarišu Prijatelj, tvoja pisma mi dajejo povod, da odgovarjam nanja javno. Saj zadevajo tvoje stiske in nadloge nas vse in nič ni slabšega kot naš molk in zapiranje vase, da si še s tem grenimo bridko sedanjost. Nikakor si ne domišljam, da bi mogel dati s tem odgovorom kako uspešno zdravilo tvojim obtožbam. Težave, ki se moramo boriti z njimi dan za dnem, naj bodo le javen dokument naše, ne še pravilno ocenjene dobe. Spomniti te hočem le na mnoge najine razgovore, preden si odhajal na prvo službo. Videl sem te, s kakim idealizmom si se pripravljal na svojo pot. A iz tvojih pisem slutim, da so padli prvi streli iz zasede na ponosnega orla, ki je meril svojo zračno sončno pot in da že padajo prve kaplje krvi iz njegovih ranjenih peruti na orno zemljo. Nisi prvi ne zadnji. Nešteto jih je hodilo že isto pot, imelo iste ovire in pritožbe. Molčali so in si sami za silo zacelili rane, vendar spomin nanje je ostal neizbrisen. Zato imamo ravno v našem stanu toliko zagrenjenih ljudi kot morda v nobenem drugem. Le vprašaj starejšega tovariša, kaj je moral že v svojem življenju prestati. Nekoč mi je eden izmed teh rekel: »Rad sem bil v šoli, veselilo me je delo — a če bi se še enkrat imel odločiti za kak stan, bi gotovo ne izbral učiteljskega. Kar mora prestati učitelj, to presega moči navadnega zemljana. Drugi tovariši mojih let mi zatrjujejo isto, pa so med njimi sončne narave, rojeni optimisti.« — Tako sivolasi, v življenjskih izkušn jah utrjeni tovariš. Marsikaj se je sicer danes že izpremenilo, prišle so pa nove, do teh dob neznane težave, ki jih hočem omeniti v sledečih vrstah, ker si me s svojimi pismi naravnost vzpodbudil k temu. I. Ne soglašam popolnoma s teboj glede enorazrednice. Res imaš več dela kot tam, kjer si lahko tovariši vzajemno pomagajo. Pravim: tovariši. Niso pa vselej ljudje, ki delujejo s teboj na isti šoli, tvoji pravi tovariši. Če si upravitelj, nosiš odgovornost za vse, kar se na šoli dogaja. Mnogi tega nočejo razumeti. Vidijo edinole sebe in če si še tako prizanesljiv, se bo našel še vedno kdo, ki bo to tvojo dobroto izrabljal do skrajnosti. Rahel tovariški migljaj mu že daje povod, da J spravi za hrbtom na dan vse tvoje čisto človeške slabosti in doda iz svoje okužene fantazije snovi za razgovore po javnih lokalih. Pelji se v prostih dneh po železnici ali v avtobusu, ali sedi v kavarno sredi Ljubljane, pa hišna opravila. Cenj. tovariše(-ice) prosim, da me obveste o tem, s potrebnimi podatki in s priporočili. Rado Grum, Ljubljana, Frančiškanska ulfca 6. — Za uslugo vsem prav lepa hvala! — Letošnje Vodnikove knjige, ki izidejo ob koncu t. m., je krasno opremil znani naš slikar prof. Mirko Šubic. Pratiko pa sta poleg njega ilustrirala tudi prof. Francč Podrekar in slikar-grafik Elko Justin. Ljubitelji lepe knjige, ne odlašajte! Javite se brž poverjeniku v svojem kraju ali pa naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, pritličje, desno! — Gg. poverjenikom(-icam) Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike(-ce), ki še niso poslali nabiralnih pol, prav vljudno prosi Vodnikova družba, da naj pole dopošljejo čimprej, da more pisarna pričeti z ekspedi-cijo letošnjih družbenih knjig. — Tovariši (-ce), nekateri ste prejeli po pošti knjižico »Zastonj je upala«. Nekaj jih je med vami, ki knjižice še do danes niste vrnili, ne plačali. Storite to čimprej s priloženo položnico št. 14.778! Kaj vse pišejo o učiieljstvu, šoli, prosveti in JlfZJ —1 Na okrožnico, ki jo je po vesteh v »Slovencu« od dne 18. X. širila združena opozicija in kjer stoji med drugim: »Na stotine in tisoče uradništva so premestili, ker noče z jeruzalemci. Čez 20 milijonov znašajo preme-stitveni stroški, delovni ljudje pa stradajo ...« Na to odgovarja »Slovenec«: »Na tisoče ljudi slovenskega imena in značaja je bilo pod JNS premeščenih... Ko pa je sedanji režim popravil nekaj krivic in premestil v bližje kraje nekaj državnih nameščencev, ki so ali sami prosili za premestitev, ker so uvideli, da jih ljudstvo ne mara, ali pa take, ki so državno avtoriteto oškodovali s svojim življenjem, s koruzništvom, pijančevanjem in lenobo, ali pa take, ki so bili tako osovraženi, ker so med jnsarskim režimom ljudi denuncirali, jim škodovali ter jih pri volitvah javno in brez sramu goljufali. Ko je sedanja vlada kakega takega premestila, je pa ogenj v strehi! Saj verjamemo, da so koruzniki in pijanci bili najbolj prikladno orodje jnsarskim metodam, ki pa jih je konec!« — —1 Stoletnica šole v Stogovcih je bila 15. X. (»Marib. večernik«) 14. X. —1 Nemčija ukilnja verske šole. 1676 re-dbvnic-učiteljic bo vrženih iz 400 učnih zavodov. Država bo začela odslavljati redovnice s 1. januarjem prihodnjega leta. Pripravljena je obdržati le one, če medtem zadostijo predpisom uradniškega zakona in če na miren način pretrgajo svoje zveze z redom. (»Slovenec« 16. X.) —1 Govor senatorja Puclja, ki ga je imel na grobu tragično preminule tovarišice Mra-kove, skuša ironizirati »Slovenec« od 15. X. —1 Sam je hotel biti premeščen tov. V. P. — tako piše »Slovenec« od 15. X. Župnika, da je prosil, naj intervenira. Mastno priobčuje list tale pasus prošnje: »Moji vzgojni uspehi pri šolski mladini so enaki ničli. Prav nikake avtoritete nimam več in vsled tega tudi ne volje za nadaljnje delo na sedanjem službenem mestu ... Med ljudstvom in šolo je globok, skoro nepremostljiv prepad ... Sedanje razmere so nevzdržne! Zato si v interesu tukajšnje šole in sebe samega želim proč od tod ... Če bi bil premeščen na zadnjo hribovsko eno-razrednico, nič zato!« —1 Nov dom za slepe otroke dobimo v Mengšu. »Slovenec«, 15. X. —1 Višjo gimnazijo v Murski Soboti najbrž dobimo. »Slovenec« od 20. X.- prinaša pismo ministra Kreka, ki se glasi: V sporazumu s predsednikom kraljevske vlade Vas obveščam, da bom predlagal postopno otvoritev višje gimnazije v Murski Soboti. —1 O naturalnih stanovanjih in stanarini učiteljstva narodnih šol ima izčrpen članek »Samouprava« v svoji 8.-9. številki. —1 Število dijaštva na univerzi vkljub krizi letos ni padlo. (»Jutro«, 20. X.) —1 Vojaška vzgoja šolske mladine v ČSR. Prosvetno ministrstvo sestavlja uredbo, po kateri bo v vseh češkoslovaških šolah uvedena vojaška predizohrazba. Za žensko mladino bo pa uveden pouk o vojaški upTavi in o bol-ničarski službi. Vsi srednješolci se bodo morali obvezno učiti tudi plavanja in šofiranja. (»SI. Narod«, 19. X.) ;—1 Stalno komisijo na drž. konservatoriju v Ljubljani je postavil prosvetni minister na predlog banske uprave za državne strokovne izpite za profesorje in učitelje ter strokovne učitelje na umetniški šoli do 1. oktobra 1937. Učiteljski pravnik —§ Odgovor T. N. iz G. Z neučiteljem poročeni učiteljici ne pripada stanarina niti kurivo. — Za onih 8 mesecev, če ste bili takrat neomoženi, Vam pripada stanarina in jo z vlogo zahtevajte od kraj. šol. odbora. Če Vam ta prošnjo odbije, pritožite se na sresko načelstvo in proti odločbi sres. načelstva na upravno sodišče. —§ Vprašanje I. R. V šoli je samo upraviteljevo stanovanje. Ali pripada tudi meni stanarina, ako stanujem pri upravitelju. —. Odgovor! Nesporno da, ker ima učitelj pravico do naturalnega — lastnega stanovanja odnosno do stanarine. —§ Vprašanje I. K. iz Š. Ali imam kot pripravnica pravico do naturalnega stanovanja, ako sem na službenem mestu že II. leto,. ali po letih starejša tovarišica, ki je komaj prišla? Odgovor! Pravico do naturalnega stanovanja imata obe, krajevni šol .-odbor pa lahko nakaže stanovanje eni ali drugi. VAŽNE RAZSODBE DRŽ. SVETA. V. Nastavniki meščanskih šol — prevedba po § 62/24 fin. zakona 1932./33. Nastavnici meščanske šole B. N. je odbilo ministrstvo prosvete prošnjo za prevedbo v VI. položajno skupino z rešenjem S. N. br. 13.306/34 z dne 4. II. 1936. — Proti temu rešenju se je imenovana pritožila na državni svet, ki je odločil z razsodbo Br. 8683/36 z dne 30. III. 1936., da se mora prevesti po odredbi § 62./24. f. z. 1932./33. v VI skupino z dnem, ko je dovršila 15 let državne službe iz razlogov, ki jih navajamo dobesedno: »Po § 62 t. 24 Fin. zakona za 1932/33 g. činovnici rasporedjeni po strukama § 43 st. 2 čin. zak. od 31 III 1931 g. sa fakultetskom ili višjom stručnom spremom posle 15 godina službe (državne) prevode se u VI pol. grupu zvanja, koja su rasporedjena po strukama po § 45 t. 3 (tri) č. z. a u vezi (257 t. 1. č. z. Iz ovoga zakonskoga propisa proizlazi da zako-nodavac pod višom stručnom spremom nije mislio na višu stručnu spremu koja bi bila ravna fakultetskoj, jer da se to htelo, onda bi u tom slučaju bilo izrično navedeno »sa fakultetskom ili njoj ravnoj višoj stručnoj spremi, medjutim kao se u pomenutom za-konskom propisu ne traži, da je viša stručna sprema ravna fakultetskoj, to proizlazi, da se »višom stručnom spremom« ima uzeti ona stručna sprema koja je viša od potpune srednjoškolske spreme po § 45 st. 2 č. z. Iz akata predmeta vidi se, da tužilja pored svr-šene učiteljske škole sa ispitom zrelosti ima osposobljenje za službu u (višim pučkim) gradjanskim školama, za dokaz čega podnosi svedodžbu Državnog ispitnog povjerenstva za učiteljsku službu u višim pučkim školama u Zagrebu od 9 X 1919 g. br. 10 o položenom ispitu osposobljenja za (više pučke) gradjan-ske škole i da je na osnovu ovoga, a kao učiteljica gradjanske škole, dobila povišenje pri-nadležnosti za 10% iz člana 7 zak. o činovni-cama iz 1923 g., shodno presudi Državnog sa-veta od 13 IX 1926 g. br. 27.978. Donošenjem pak pomenutog § 62/24 htelo se, da se nastavnicima, koji imaju višu stručnu spremu od one koja je potrebna po Zakonu 0 narodnim školama za učiteljice narodnih škola, pošto imaju višju spremu od učiteljica narodnih škola, dati mogučnost večeg napredovanja. Za slične slučajeve postojaia je ra-nija odredba u čl. 7 Zak. o čin. od 1923 god. po kojoj su službenici sa večom školskom spremom od one koje se traži za struku do-bijali i veče prinadležnosti, kakav je slučaj bio i sa tužiljom. — Imenovana je nakon po-loženog ispita osposobljena za (više pučke) gradjanske škole postavljena za nastavnicu višje devojačke škole u Varaždinu, dekretom Pokrajinske uprave za Hrvatsku i Slavoniju od 8 XII 1919 g. br. 43.483. Po ranijim zakonskim propisima ovaj »is-pit osposobljenja za (više pučke) gradjanske škole« davao je kvalifikacije za nastavnike gradjanskih škola, sve do osnovanja nižeg tečaja pedagoških škola. A da je pak ovaj »ispit osposobljenja« izjednačen sa »nižim tečajem više pedagoške škole« vidi se i iz odredbe § 60 t. 2 prelaznih naredjenja zakona o gradj. školama od 5 XII 1931 g., po kojemu se za nastavnike mogu prevoditi: svi dosadanji nastavnici (učitelji) gradjanskih škola koji su svršili nižji tečaj Više ped. škole sa diplomskim ispitom, kao 1 oni koji su položili ispit osposobljenja za gradjanske škole, ili kojima je to zvanje pri- — Jadranski dan — praznik našega morja bodo 31. oktobra po odredbi kraljev, banske uprave proslavile vse šole v banovini. Proslavile pa ga bodo prav tako tudi vse šole po ostalih banovinah. Sekcija Pomladka Jadranske straže v Ljubljani je poslala na vse organizirane šole v I. okrožnici PJS potrebna navodila, naknadno pa še tiskana predavanja v to svrho. Ugledna šolska upraviteljstva in Po-verjeništva PJS Sekcija najvljudneje prosi, naj blagovolijo poskrbeti za čim dostojnejšo in slovesnejšo proslavo praznika našega morja! Pomladek JS, ki bi tiskanega predavanja ne bil prejel, naj ga nujno zahteva pri Sekciji PJS, Ljubljana, Tyrševa 1 a/IV. — »Živi izviri«. Šolskim ter učiteljskim knjižnicam kakor tudi posameznikom priporočamo nabavo knjige »Živi izviri«. Subskrib-cijski termin je podaljšan do 15. novembra. Vse ostalo je bilo najavljeno v prospektih, na kar ponovno opozarjamo. — Tovariši(-ce)! Podeželsko dekle, pridno in pošteno, s približno 16 leti starosti, ki je sposobno primitivnega šivanja, dobi pri boljši rodbini v Ljubljani primerno zaposlitev za vsa boš čul same »nepristranske« sodbe skoro o vseh šolah v bližnji in daljni okolici. Na enorazrednici si kot kralj. Res je pouk v oddelkih težji, a ko se mu privadiš, ti postane igrača, seveda, če ni preveč otrok. To je prava delovna zajednica. Starejši pomagajo mlajšim, a ti pridobe marsikaj od starejših. Mi sploh radi pretiravamo in te varljive sodbe se ponavljajo v vseh mogočih referatih, pa ga ni, ki bi jih skušal ovreči. Spomni se samo na to, da so izšli skoro vsi naši najboljši možje iz oddaljenih enorazred-nic. Ta jim je dala prvo in trdno podlago. In koliko samoukov raznih strok so nam dali ravno naši najbolj oddaljeni kraji. Danes temu ni več tako. Kmetski človek ne more več poslati svojega otroka v višje šole, ker bi mu en otrok uničil najbolj trdno posestvo. Tako bo ostal duševno in telesno najbolj zdrav človeški material za všijo kulturo neizrabljen in prinesel morda v prihodnjih generacijah zopet zdravega dotoka našemu propadajočemu inteligenčnemu sloju. Le pomisli na polpretekle in sedanje čase, koliko moralne gnilobe se je iprijelo naše tako zvane boljše družbe. Dnevna kronika nam to dovolj jasno izpričuje, a največji grešniki pa ostanejo navadno zakriti s plaščem prizanesljivosti z ozirom na ugled stanu, sorodstva in na močne zveze. {-Muialna degeneracija se je pokazala zlasti o priliki sprememb raznih režimov. Dcmmciacije, maščevanje, petolizništvo v /zvezi z zajčjo strahopetnostjo, boji za stolčke — prav ista slika kot zadnja stoaltja propadajočega rimskega imperija. \ Vsega tega pristfci slovenski človek ne prenese. To je že tuja drfsevnost, ki- je še pred nekaj desetletji nismo poznali, vsaj v tako ostrih oblikah ne. Tudi v fcftfši monarhiji je bil/včasih pritisk silen, /leznosen. A našli so se vedno pokonci - možje, ki se sili niso ukkntffi in sp- navadno končno zmagali. To so bile one fctdne korenine iz naroda, ki jim ni bilo mar, če se po tolikih letih službe poprimejo zopet dela v očetovi hiši, kjer bi našli še vedno skromen kos kruha in streho nad seboj. Od današnjih brezdomcev, sinov izstradanih služabnikov in uradnikov, ki nimajo ničesar drugega kot papirnata .¿pričevala, tega poguma seveda ne moremp pričakovati, kar je tudi opravičljivo zanje. Ni pa dobro za splošno moralo in za — državo. Kajti ta potrebuje močnih osebnosti, ki ne klonejo pred vsakomur in zlasti ne pred krivičnimi diktatorji. Slepa pokorščina je nevredna člo- • veškega dostojanstva in/vodi saprlo v propast, posameznika kot človeška družbe. Znane so besede, ki jih ji rekel moralno visoko stoječ državni uradnik svojemu prijatelju, ko je moral voliti proti svoji vesti: »Prijatelj, prosim te, pljun/ mi v obraz, ker sem izdal sebe in svojo zest, edino na kar sem bil v življenji*, ponosen!« V takem vzdušj^i je/seveda pravemu človeku, zlasti idealnemu Učitelju, ki hoČe Vzgajati »poštene, iskrene!in značajne ljuaj^/ivlje-nje že v teni o žiru zagrenjeno in delovanje po vesti onemogočeno. Kako naj lsicer vzgaja značke-,-^Ko.jpa ljudstvo vidi, da mora vzgojitelj njihovih otrok dostikrat kloniti pred vaškimi m prugitiri mogotci, ki bi mu sicer odjedli še' borni^ošček že tako zagrenjenega kruha. j ! ■ Vse jo se v šamotni' vasi bolj čuti in opazi kerc v večjem kraju, kjer se človek nekako izgubi /v množici. Kajti politična demo-ralizacija je že zašla v|zadnjo gorsko vas, ker imajo stranke v vsakem kraju svoje zaupne opazovalci. Ti delajo navadno največjo zmedo v najfem javnem življenju, ker iščejo največkrat le sami sebe, brez ozira na poštenje ter povzročajo s svojimi ovadbami posameznikom kot oblastem zmedo in neprilike. Teh zajedavcev in podjedov današnje družbe bi se moral vsak pošten človek daleč qgniti. Če zaideš v njih mreže, boš lutka in ne kaže drugega kot da pospraviš svojo ropotijo in se ogneš drugam. To so slabe strani oddaljenih krajev. Do: kler se učiteljstvo v vsph ozirih ne osamosvoji, toliko časa foo^mela javnost pogum znašati se nad njim. II. Samota oddaljene gorske vasi sprva neprijetno vpliva na človeka. Lepo je, obiskati tako vas v nedeljo popoldne in se zopet vrniti, a stalno življenje v samoti vzbuja v človeku čut osamljenosti, robinzonstva. Z našimi kmetskimi ljudmi se da čisto lepo občevati; tudi zanimivih opazovanj in spoznanj boš doživel, vendar se hoče človeku, ki je izšel iz drugačnega kulturnega ozračja, sebi enake družbe. Iskal je boš v prvi vrsti pri sosednih tovariših. Ako najdeš v njih prave tovariše in prijatelje, ti bo že s tem bivanje v samoti mnogo olajšano. Vse težave, ki tarejo tebe in one, si lahko zaupate in svetujete drug drugemu, kako bi se rešili raznih nevšečnosti. Prijateljstvo s sosednimi tovariši zelo blagodejno vpliva tudi na sodbo ljudstva o našem stanu. Večkrat sem čul iz ust preprostega človeka: »Še nam se lepo zdi, da se tako razumete med seboj.« Če zaide te slučajno vsi skupaj v veselo, spodobno družbo, nič za to. Slučaji pa naj nikoli ne postanejo navada, sicer bo sodba ljudstva hitro drugačna, da namreč iščete samo uživanja, ne pa prijateljske opore v raznih težavah. V javnih lokalih razpravljati o naših zadevah je skrajno neokusno in tudi škodljivo. Marsikaka beseda da lahko povod za nadaljnje razmotrivanje pri ljudstvu in končno nastane iz komarja slon, iz prenagljene besede pa cela afera, ki ustvarja napačne sodbe o celotnem stanu, ki smo sploh preglasni tam, kjer ni treba. Svoje zasebne stanovske zadeve obešamo Večkrat na velik zvon, da žanjemo posmeh. Kjerkoli smo, je polno šolskega ozračja. Drugi stanovi nikoli ne razmotrivajo svojih zadev tako neženirano in se že s tem zavarujejo pred javno kritiko. Na vasi ne dobiš navadno drugačne sebi enake družbe kot duhovnika. So med njimi znato po dosadanjim zakonima i zakonskim odredbama. Osim toga i Glavni prosvetni sa-vet na svom 2005 redovnom sastanku od 26 aprila 1934 g. Sn. br. 305/34, dao je mišljenje, da tužilja ima višu stručnu spremu u smislu § 62 t. 24 Fin. zakona za 1932/33 god. Sa izloženog položeni ispit osposobljenja za (više pučke) gradjanske škole ima se smatrati kao viša stručna sprema po § 62 t. 24 Fin. zak. za 1932/33 god.« VI. Kontraktualci — priznanje položaja pri sprejemu v državno službo. Kontraktualni učitelj B. J. je bil sprejet v drž. službo in postavljen za uradniškega pripravnika z nad 3 leti službe. Proti rešenju se je imenovani pritožil na drž. svet, ki je odločil z razsodbo br. 24.691/35 z dne 5. XII. 1935., da se tožba odbije, s tem da plača 400 Din takse. Državni svet je utemeljil razsodbo z razlogi, ki jih navajamo dobesedno: »Osporenim rešenjem priznato je tužiocu za penziju vreme u iznosu od 3 god. 8 meseci i 26 dana koje je delom proveo kao učitelj u raznim krajevima Italije a delom kao kontraktualni učitelj u našoj državi. Tužilac napada osporeno rešenje zato što je postavljen za činovničkog pripravnika a ne za činovnika IX grupe. Navodi da u smislu § 58 stav-2 Zakona o činovnicima za vreme službe u Italiji i kontraktualnom služ-bom u našoj državi ispunjava uslove iz §§ 12 i 13 pom. zakona i da je upravna vlast imala da ga postavi za činovnika IX grupe. Navodi u tužbi su neosnovani. Po stavu 2 § 58 pri prelazu iz kontraktualne službe u službu gradjanskog reda upravna vlast »može« da odredi grupu koju bi službenik mogao imati po ovom zakonu da je vreme kontraktualne službe proveo u službi gradjanskog reda. Iz ove odredbe nikako ne proizlazi oba-veza upravne vlasti da »mora« da odredi od-govarajuču grupu. Ovo naročito s obzirom na činjenicu da je zakonodavac upotrebio reč »može« kao i na stav 3 istog propisa.« VII. Sprejem v državno službo po nad desetletni prekinitvi. Bivšemu učitelju B. V. je ministrstvo prosvete z rešenjem O. N. br. 73.910 z dne 11. XI. 1935. odbilo prošnjo za ponovni sprejem v državno službo. — Proti rešenju se je B. V. pritožil, a državni svet je tožbo zavrnil z razsodbo Br. 4907/36 z dne 10. III. 1936. s tem, da plača tožilec takso 400 Din. Tožba je bila odbita iz razlogov, ki jih navajamo dobesedno: »Po § 86 Zakona o nar. školama, učitelj koji je bio van učiteljske službe više od pet a manje od deset godina, može se ponovno primiti u učiteljsku službu, ako ponovo položi praktični učiteljski ispit i ako dokaže da njegov^, dotadanje vladanje i zanimanje neče škoditi učiteljskom pozivu. Po ovom zakonskom propisu za ponovan prijem u učiteljsku službu, traži se pored ostalih uslova i taj, da je bivši učitelj bio van učiteljske službe manje od deset godina. Iz akata predmeta utvrdjuje se da je tužilac, u momentu donošenja rešenja o odbijanju molbe za ponovan prijem u službu, bio preko dteset godina van učiteljske službe, pa shodno gore navedenom zakonskom propisu nije mogao biti ponovno primljen u državnu službu. Neumestan je navod tužioca da u momentu podnošenja molbe još nije bio deset godina van učiteljske službe, sa razloga što za primenu § 86. pom. zakona nije odlučan momenat podnošenja molbe, več momehat donošenja rešenja, pošto od diskrecije upravne vlasti zavisi kad če se uzeti molba u po-stupak i po istoj doneti rešenje.« si.čno dobri ter inteligentni možje. Občevanje s takimi je pač lahko in prijetno ter navadno V obojestranski užitek v vaški samoti. Seveda ne boš naletel vedno na take uvidevne može. Če pa greš globlje, boš našel pri mnogem iz tega ali onega vzroka čut zagrenjenosti in boš po tem tudi mileje sodil njegovo ravnanje. »Kdor vse razume, vse odpušča,« pravi Francoz. Tudi ti boš lahko temu ali onemu odpustil, če nima na primer socialnih čutov tako razvitih kot drugi. Pomisliti moraš, da so sami brez družin in se že zato dostikrat ne morejo z vso dušo vživeti v položaj trpečega človeka. So pa tudi med njimi že od narave in po samovzgoji popolni altruisti. Mi sploh sodimo ljudi in stanove preveč po enem kopitu. Povsodi so dobri in slabi. Po teh lastnostih boš vedel uravnati tudi svoje razmerje do njih, ne pa po kakih drugih kriterijih ali kakih daljnih tujih interesih. Na vsak način si moraš poiskati v samotnem kraju kako plemenito razvedrilo. Družba sama še ni vse. Mnogim jo deloma nadomešča lepa knjiga, leposlovna ali znanstvena, gospodarstvo, godba in razne druge panoge umetnosti. Kdor ni navezan na eno teh opravil, tega skoro ni mogoče šteti med izobražence. Nekje je zapisano, da po zasebni knjižnici takoj spoznaš človeka. Ni pretirana ta sodba. Imam prav značilne priče za to. Poznal sem nekoga, ki ni imel menda niti ene svoje knjige. Bil je po značaju zakrknjen in nedostopen, v šoli naravnost surov in strahovito zaljubljen v svojo modrost, pravi strah okoliški družbi. Drugi je ob selitvi prej prevažal zaboje knjig kot kaj drugega. Po prvem srečanju sem spoznal v njem ravno nasproten tip prejšnjega. In po daljšem občevanju sem videl, da se nisem prav nič motil. Ni bil sam umetnik, a odličen poznavatelj lepih umetnosti, ki so poleg prave domače vzgoje tudi pomagale vzgojiti v njem plemenitega človeka. Rečem ti samo: Človeka z lepo knjigo Se ne boj, boj se pa onega, ki je naravnost zaverovan v evangelij kakega političnega lista. Štev. 13. »UČITELJSKI TOVARIŠ« Stran 5. Tudi Vaš novi plašč od PAULINA po znano solidnih cenah p. n. učiteljicam zopet na obročno odplačilo. Konfekcija PAULIN — Ljubljana, Kongresni trg 5 Mladinska matica —mm Novi odbor Mladinske matice se ie sestavil takole: Andrej Skulj, predsednik; Fran Ločniškar, podpredsednik; Albert Širok, tajnik; Josip Ribičič, urednik; Alojzij Hre-ščak, upravnik; Anka Levčeva in Anica Čer-nejeva, odbornici. — V literarnem odseku so: Ribičič, Ločniškar, Cernejeva, Levčeva in Širok. —mm Seliškarjeva »Bratovščina Sinjega galeba« izide tudi v hrvaščini, in sicer kot glavna povest v novem mladinskem listu »Abece«, ki bo začel izhajati v Zagrebu. Ob koncu leta pa izide tudi v knjigi, in sicer z originalnimi risbami Alberta Sirka. Isti list bo prenašal v prevodu tudi »Vseveda«, ki ga je po ruskem pravljičnem motivu slikopisno sestavil Josip Ribičič. —mm »Naš rod« izide v petek popoldne in ga dobijo ljubljanske šole že danes. Zamuda je nastala zaradi tega, ker nam je dostavila tovarna novi papir prepozno. Težko pričakovana številka bo pravo presenečenje za naročnike. List izide na 40 straneh in prinaša izredno bogato vsebino. Na svoj račun pridejo tudi učenci nižjih razredov. —mm Vsebina 1. številke »Našega roda«. Klemenčič: Rdeče rože. HudaleS; Ubežnik. Meško: Cas. Ciček: Dva Pukšana vidita svet. Herfort: Mik. Antonija Podjavoršek: Dve jesenski. Krapš: Janez. Albin PodjavoršeK; Pred trgatvijo. Lj. Kacanova: Vstani, atek! ***: Želva in orel ***: Dogodivščine Pepčka roko delčka. Utva: Kje pa je moj zajček? Gorinšek: Pameten za druge. A. Širok: Obisk. * * * : V kleti. Golar: Petelinček in putka. * * * : Kako je cigan naučil konja stradati. * * * : Crv in Rud. Mohar: Zvonovi pla-kajo. * * * : Ura. — Razgovor. — Strup alkohol. — Izgubljeni dom. — Kakor ti meni, tako jaz tebi. — Za male risarje. Pirnat: Ozrimo se po morju. Klemenčič: Samo. J. Župančič: Jesenski večer med ličkarji. Zor: Kralj Edvard v Jugoslaviji. Petrišič: Moj prvi nosorog. — O živalskem razumu. — Zakaj se golob pri letu ne zasope. — Razne drobne zanimivosti. — Za male gospodinje. — Spominski dnevi. — Mladina piše. — Uganke. — Razpisi nagrad za ugankarje. — Naslovno stran in vinjete je izdelal Avgust Cernigoj. Med ilustratorji so še: Niko Pirnat, Tratnikova, Sirk, Cotič, Gaspari, Prunkova in drugi. Šolski radio —r V. teden. Torek 27. oktobra bo predaval g. prof. Rafael Bačar: »Zakaj živali pozimi spijo?« Razpored: Življenjski pogoji živali poleti in pozimi. Odpornost raznih živali — vretenčarjev in nevretenčarjev — zopeT mraz in pomanjkanje hrane; njih prilagoditev in priprava na zimo. Razne vrste zimskega spanja, mirovanja in otrplosti (na primerih). Ali so živali spale pozimi že pred tisoči in tisoči let? Vzroki zimskega spanja. Golšna žleza in njene izločnine; vpliv teh izločnin na živali. II,—III. Petek 30. oktobra: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača; slušna igra, spisala Marija Grošljeva. Izvajajo učenke licejske narodne šole. Nato bo predavanje g. Viktorja Diirnata: Jadranski dan — praznik našega morja. I.—III. —jo ob ogromni udekfzbi tova-rišev(-ic) peiožili k večnemu počitku. Blago tovariši^»; katero je prestane gorje tiralo v obupj da je končala svoje .tfpjenje, ohranimo v trajnem spominu. Članstvo je počastilo njen spomin s trikratnim »slava«. O poteku banov, skuščine je poročala tov. Cernovškova. Posebno je podčrtala, da je vladala na skupščini enodušnost zastopnikov učiteljstva dravske banovine. Skupščina je bila izraz trdne volje članstva, hoditi naprej po začrtani poti nestrankarske stanovske politike. Ko je tov. predsednik povedal še svoje vtise, je bilo poročilo sprejeto z zadovoljstvom, brez debate. Izčrpno in stvarno je nato orisal tovariš predsednik potek glavne skupščine v Novem Sadu. — Čeravno se je vršila skupščina v izredno težkih razmerah, je bila to doslej najlepša skupščina. Da je potekla vkljub temu tako dostojno, leži vzrok v zrelosti učiteljstva ter v osebi predsednika tov. Dimnika, ki si je v dveh letih priboril simpatije malone vsega jugoslovanskega učiteljstva zaradi svojega neumornega in neustrašnega dela v prid našega stanu. Novosadska skupščina je krepko in možato pokazala, da hoče učiteljstvo nestrankarsko stanovsko organizacijo, ker le kot taka se bo lahko uspešno borila za dobrine našega stanu. Enodušno je bil sprejet sledeči predlog: Odobravamo poročilo o državni skupščini, izrekamo zaupanje našemu centralnemu vodstvu in prosimo posebno tovariša Dimni-ka, naj vztraja v borbi za stanovske interese in interese šole. Zahtevamo stalnost in ločitev šolske uprave od politične. V situacijskem poročilu nam je tovariš predsednik poročal o vseh zanimivih tekočih zadevah: o beograjski opoziciji, o predpisu, da morajo vsi kontraktualci, ki so maturirali po letu 1920., napraviti maturo do novembra leta 1937., o učiteljicah ženskih ročnih del, o štetju let onim učiteljem, ki so delovali na verskih in CMD šolah. Nadalje je poročal o disciplinskem postopku, o premestitvah in odpustu učiteljstva, o »Našem rodu«, itd. Debata se je razvila pri vsaki posamezni točki. Tajnik društva prečita dopis sekcije radi prispevka za obrambni ozir. podporni fond. V posebnem dopisu je apel na članstvo, da pristopi k zadrugi Učiteljske tiskarne. Predlogi: 1. Da bo prenehala gonja proti učiteljstvu, zahtevamo, da merodajni faktorji izposlujejo izročitev vseh ovadb, ki so bile poslane na bansko upravo ali direktno na ministrstvo prizadetim, da morejo uvesti sodno postopanje proti denunciantom. 1. Ker učiteljstvo, kakoT tudi ostalo urad-ništvo ne prejema redno svojih mesečnih plač, prosimo vse merodajne faktorje, da nam nakazujejo plače pravočasno. S tem, da uradnik ne prejema svojih plač redno, ne more izpolnjevati svojih obveznosti napram svojim upnikom, trpi njegov ugled in ugled države. 3. Ker so se življenjske potrebščine podražile, zahtevamo, da se nam draginjske dokla-de zopet vrnejo v polni meri, kakor smo jih imeli pred septembrom 1935., saj so se nam znižale z motivacijo, da so se življenjske ¡potrebščine pocenile v toliki meri, da so postale drag. doklade v prejšnji višini neupravičene. Ker so se sedaj življenjske potrebščine zopet podražile, naj se zvišajo tudi draginjske doklade na prvotno višino. 4. 1% doprinos k uslužb. davku za brezposelne naj se s prihodnjim piroračunskim le- A tom ukine, ker po izjavi finančnega ministra itak ne služi svojemu namenu. Ukinitev je obljubil že lansko leto sam finančni minister ob priilki proračunske debate v parlamentu. Občni zbor se določi na četrtek 12. nov. 1936. Na dnevnem redu bodo poročila in volitve. Ker ima pedagoška centrala na programu številna predavanja, se bodo na naših zborovanjih reševala stanovsko - gospodarska in stanovsko - politična vprašanja. Posebna pažnja se bo posvetila vzgoji stanovske zavesti članstva. Mara Černovškova, Ciril Hočevar, zapisnikarica. predsednik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je zborovalo dne 10. oktobra v Škof ji Loki in je bila udeležba s strani članstva spričo skrajno slabega vremena (v gorskih predelih nad 1 m snega) nad vse častna. Skupščino je otvoril in vodil predsednik tov. Debeljak Vojteh, ki se je uvodoma spominjal največjega učitelja in voditelja Jugoslavije, blagopokojnega kralja Aleksandra L, šest-najstletnice koroškega plebiscita in ustanovitve samostojnega škofjeloškega okraja, s čimer je postalo to območje politično upravna enota zase. Pred prehodom na dnevni red je iskreno pozdravil vse zborovalce, imenoma sreskega šolskega nadzornika tov. Vinka Za-hrastnika, upravitelja meščanske šole g. Karla Sovreta, predavatelja g. Ivana Veidlerja, tov. Marijo Pustotnikovo. Nato je poimenosko navedel vse osebne izpremembe v škofjeloškem šolskem okraju. Z najiskrenejšimi besedami tovarištva se je poslovil v imenu učiteljskega društva od šolskega upravitelja Vidica Edvarda. > Predavanje umetnostnega zgodovinarja, kateheta gosp. Ivana Veiderja o umetnostnih zakladih v škofjeloškem okraju je prisotne izredno navezalo. Vsebinsko izčrpna, zanimiva in bogata izvajanja so prikazala prisotnim loško območje v luči njegovih stavbarski-rez-barskih, slikarskih in drugih umetnosti. Predavatelj je obdelal vsa obdobja, od gotike do najmodernejše, tako, da je dobilo članstvo prav pregledno sliko o zakladih, ki se v domači javnosti čestokrat mnogo premalo cenijo. Po prečitanju zapisnika so poročali tov. . Debeljak Vojteh za predsedstvo društva v pretekli poslovni dobi, tov. Košca France za tajništvo in tov. Tenpin Anica za blagajno. Na predlog predsednika nadzornega odbora tov. Rojca Jakoba je bila izglasovana blagajničarki in vsemu odboru razrešnica. O državni skupščini v Novem Sadu je poročal tov. predsednik, navajajoč, da je bila skupščina naravnost klasičen zgled stanovske solidarnosti, ki je doživela pri volitvah svojo najlepšo, neovrgljivo zmago. Navajal je inte-resantne podrobnosti s skupščine, s pozivom, da vladaj stanovska linija tudi v »reških društvih JUU. O učiteljski stalnosti je referiral tov. pod preds. Kokalj Janko, ter poudarjal, da pomeni vprašanje učiteljske stalnosti eno najvažnejših, načelnih zadev učiteljskega stanu, ki se bo s stalnostjo brez škodljivih motenj lahko posvetilo koristim šole in stanu. Izvajanja vseh govornikov so bila sprejeta s toplim priznanjem, nakar je bila soglasno izglasovana naslednja resolucija: Učiteljstvo škofjeloškega okraja, zbrano na svoji redni letni skupščini dne 10. oktobra 1936. na deški šoli v Škofji Loki, izreka svoje priznanje in zahvalo delu, ki ga je izvršila glavna skupščina JUU v Novem Sadu. Odobravamo stanovsko politiko JUU, izraženo v deklaraciji. JUU naj se vodi po načelih, ki varujejo organizačno avtonomnost, svobodo učiteljske vesti, njegovo dostojanstvo in čast. Učiteljske premestitve naj se izvajajo po načelih zdrave personalne prosvetne politike, naša prva in temeljna zahteva pa je, da se uveljavi učiteljska stalnost. Le s stalnostjo bodo očuvani šola, narodna prosveta in učiteljski stan motenj in škode. Stalnost je za nas temeljna točka programa. Predsedniku JUU, tov. Ivanu Dimniku izrekamo zahvalo, z željo, da vztraja JUU tudi v bodoče na liniji popolne nezavisnosti, ker vidimo le po tej poti možnost skupnega organizatoričnega delovanja vsega jugoslovanskega učiteljstva, v prid šole in stanu, ter s tem naroda in države. Točno ob enajsti uri so bile volitve. Predložena je bila ena, stanovska lista, ki je bila izglasovana soglasno in z vzklikom. V upravni odbor so bili izvoljeni tov. Debeljak, Kokalj, Clemente, Košca, Štolfova, Terpinova in Zupančič kot odborniki, namestniki pa tov. Likar, Križmanova in Pinterič. V nadzorni odbor: tov.: Rojic, Rebolj Franc in Juvančeva, kot namestnika pa tov. Lampič in Može. Uvidevajoč važnost podpornega fonda bo vsak čian prispeval po 1 din na mesec za potrebe sekcije v tem pogledu. Članarina se je določila na mesečnih 17 din (s podpornim fondom), od 1. novembra dalje. Poudarjena je bila želja, naj bi se za pripravnike dosegle kakršnekoli olajšave. O njih naj sklepa banovinska skupščina. Ob zaključku je bil članstvu priporočen zemljevid škofjeloškega okraja, izdan od SPD, nato pa je, s pozivom naj ostanejo učiteljske vrste tudi v bodoče strnjene v svoji stanovski predstavnici, tov. predsednik letno skupščino zaključil. Debeljak Vojteh, preds. Košca Franc, taj. ' + JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA OKRAJ ŠOŠTANJ je imelo svoje zborovanje združeno z občnim zborom dne 10. oktobra 1936. v Šoštanju. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba članstva 87%, kar pri: ča o visoko razviti stanovski zavesti in naj bo v opomin vsem onim, ki stoje še izven vrst stanovske organizacije v našem okraju. Ker je bi v Maribor premeščeni predsednik Martin Vrečko odsoten, je vodil zborovanje podpredsednik Vinko Stopar. Po otvoritvi in pozdravih preide k dnevnemu redu. Ugotovi, da je bila predložena samo ena kandidatna lista brez predloga za tajno glasovanje. Nato prečita podpredsednik poslovilno pismo dosedanjega predsednika tov. M. Vrečka, nakar se mu — četudi odsotnemu — v imenu društva zahvali v toplih in izkrenih besedah za njegov trud in uspešno delo v društvu. Situacijsko poročilo, kakor tudi poročilo o banovinski in glavni skupščini je predsednik podal na zadnji odborovi seji. Zaradi odsotnosti predsednika je .na zborovanju ta točka odpadla. Tajnikovo poročilo je iz neupravičenih razlogov odpadlo. Ugotovi pa, da ima društvo 52 člana, da je bilo v teku poslovnega leta 5 zborovanj, da je udeležba bila povprečno 87% in da so bila 4 predavanja. Blagajničarka tov. Trobejeva poroča izčrpno in vestno o stanju društvene blagajne. Po poročilu verifikacijskega odbora se je ob določeni uri izvršilo glasovanje za predloženo kandidatno listo. Volilo se je z aklamacijo. Brez debate in soglasno je bila sprejeta predložena lista. Med petnajstminutnim odmorom se je odbor konstituiral sledeče: Predsednik: tov. Mencej Martin, podpredsednik: Stopar Vinko, tajnik: Robinščak Srečko, blagajnik: Trobej Cilka; odborniki: tov. Kramar Franc, Menhart Alojz in Mliinšek Franc, namestniki pa: tov. Vreže Jurij, Bur-dian Franc in Čotar Olga; nadzorni odbor: NA OBROKE prodajamo precizne ure svetovnih znamk, kot „LONGINES" itd., nakit v zlatu in drugih kovinah, jedilni pribor, fotografske aparate i. t. d. Zahtevajte cenik ali obisk našega zastopnika od: BOŽIDAR MIŠIC, urar in juvelir — PIROT alis skladišče BEOGRAD, pošt. predal 581 Zimski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri ELITE Prešernova ulica št. 7-9 Ljubljana Uporabljajte šolski ker je zelo dober in poceni predsednik: tov. Pokeržnik Ferdo, podpredsednik: tov. Plaž Mihael, tajnica: tov. Reven Jožefa; namestnika: tov. Rakovec Iva in tov. Bernik Irma. V posamezne odbore so bili izvoljeni tovariši(-ce), ki po svojem zanimanju jamčijo že vnaprej za uspešno delo v društvu. Nato se je nadaljeval prekinjeni dnevni red pod vodstvom novo izvoljenega predsednika, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje, kakor tudi dosedanjemu predsedniku za njegov trud in njegovo delo. Apelira na članstvo, da tudi v bodoče, kakor do sedaj, podpira izvoljeni odbor pri njegovem delu. Soglasen je bil sklep, da se s 1. novembrom zviša članarina za 2 din za fond, namenjen v zaščito članstva. Od tega naj ostane 1 Din v društveni blagajni, 1 Din je pa od-poslati sekciji. Pri podelitvi podpore pa naj ima odločilno besedo poleg sekcijske uprave tudi dotično društvo, katerega član je prizadet, vsaj dotlej, dokler skupščina to drugače ne uredi. Pri slučajnostih pozove predsednik vse one, ki so obljubili sodelovanje pri nabiranju narodnega blaga, da ga čimprej pošljejo na njegov naslov. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil zborovanje. Menpej M-» preds. Robinščak A., tajnik. Novosti na knjižnem trgu KNJIGE SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE ZA L. 1936. Slovenska šolska matica skrbi pri Slovencih za pedagoško kulturo in izdaja že več kot 30 let vsako leto knjige, bogate po vsebini in pomembne za pedagoško praktično delo. Tudi letos pripravlja Matica svojim članom književni dar, ki bo zadovoljil tako one, ki jim je pri srcu pedagoška teorija, pa tudi one, ki si žele navodil za praktično šolsko delo. Prva knjiga bo Pedagoški zbornik, ki bo prinesel obširne razprave univ. prof. Macle-cova in Ozvalda o psihološkem in pedagoškem pogledu na zločinca, dr. Gogale o narodni šoli in narodnem učitelju, dr. Brumna ob obletnici Stritarja, Cvetka o vzgojnem pomenu glasbe, Schmita o psihotehniki itd. Drugo knjigo bo napisal univ. doc. dr. Bohinjec in bo nadaljeval svojo znamenito Geografijo Evrope, ki je strokovno zelo temeljita, služi pa tudi kot prepotrebni priročnik za učitelje vseh šol. S tretjo knjigo pa začenja Matica serijo pedagoških priročnikov, ki bo obsegala do 20 knjig, nekakšno pedagoško enciklopedijo, katero urejuje prof. Gustav Šilih v Mariboru. Izšla bo letos Vrančeva knjiga o osnovah strnjenega šolskega dela. Odbor Matice upa, da bo s tako knjigo ustregel željam učiteljstva, ki potrebuje praktičnih pedagoških priročnikov. Če bo število članov kaj prida narastlo, do 2500, bo izšla še četrta knjiga, tudi pedagoški priročnik, in sicer Finkova Metodika čitalnega in pisalnega pouka. Tudi to bo praktična knjiga, ki pa bo vsebovala tudi vso teorijo o tem predmetu. Obljubljene in pripravljene knjige so gotovo toliko vredne, da jih bo z veseljem naročil vsakdo, ki je bil že doslej član Slovenske šolske matice, privabile pa bodo gotovo še druge, tudi izven vrst osnovnošolskega učiteljstva, da se bodo naročili nanje. Članarina je zelo nizka, znaša 30 din. Učitelji naj se javijo za članstvo pri svojih poverjenikih, ostali pa naj se priglasijo direktno na naslov: Slovenska šolska matica, Ljubljana, Komenske-ga ulica, šola na Ledini, Naročniki naj se javijo vsaj do 1. decembra, da bo mogoče določiti končno naklado knj igam. Odbor Slovenske šolske matice. FR. P. ZAJEC iipriiii optik Ljubljana. Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno. Izttítweka ¡e Ifm Mia mvwwMw* —k Gustav Renker: Pet mož gradi pot. Že pred nekaj meseci je javila novoustanovljena Planinska matica, d!a bo začela izdajati knjige, ki bodo posvečene v glavnem planinskemu romanu, biografijam naših domačih in tujih odličnih alpinistov, posebnim doživljajem v borbi z gorami, itd. Za prvo leto so bile javi jene 4 knjige, in to G. Renker: Pet mož gradi pot. — Dr. Klement Jug: Zbrani spisi. — V borbi z goro, in E. Rambert: Svizec z ovratnico. — Prva knjiga je že izšla. Pet mož gradi pot je nadvse zanimiv roman, ki se vrši v Julijskih Alpah, kjer se ob enem gorskih velikanov odloča usoda petih gorskih vodnikov. Med ljudmi in navidez mrtvim gorovjem obstojajo skrivnostni odnošaji; dramatično napetost poostrijo še spomini na svetovno vojno. — Knjigo je prevedel1 Pavel De-bevec. — Planinska matica bo izdajala letno štiri knjige. Naročnina za štiri knjige na leto znaša za v celo platno vezane 240 Din ali 20 Din mesečno, v polusnje 300 Din ali 25 Din mesečno. — Naročila se pošiljajo na upravo Planinske matice v Ljubljani — Frančiškanska 6. Učiteljska tiskarna. —k Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol je izdal o samozaložbi knjižici: Prehrana. — Kuhanje od Marije Pleško in Marjete Prašnikar in Dom. — Obleka in perilo od Anke Mešiček - Černejeve in Andreje Grum-Skuljeve. — V obeh knjižicah je zbrana snov, ki se poučuje na gospodinjsko nadaljevalnih šolah, po snovi in besedi primerna kmetski gospodinji, ker obravnava le to, kar mora vedeti v vsakdanjem gospodinjstvu o vrednosti, shranjevanju in ohranjevanju živil, načinu in splošnih pravilih kuhanja, o db-mu, gospodinjskih delih, o ravnanju z obleko in perilom ter o mašenju in krpanju. — Knjižici sta odobreni z odlokom kraljevsko ban-ske uprave kot obvezni pomožni učni knjigi na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Naročata se za ceno a 4 din pri tajnici odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol ge. Andreji Grum-Skuljevi, učiteljici na Brezovici pri Ljubljani. —k Josip Vandot: Kekec z naših gora. I. knjiga: Na hudi poti. Ljubljana 1936. Samozaložba. — Cena din 35'—■. — Kdo ne pozna Kekca? Veliko pozornost je vzbudila ta miadinska povest, ko je že pred leti izhajala v »Zvončku«. Otroci so se kar trgali za zvezke, v katerih je izhajal Kekec. Danes bo-ustreženo mladni, ker je izšla povest v posebni knjigi. Da jo je izdal pisatelj v samozaložbi, je znak današnjih težkih razmer. Če si jo naročijo šole in vsaj nekaj staršev za svoje otroke, pa bo tudi založnik rešen svojih skrbi. Cena ni pretirana za vezano, 160 strani obsegajočo knjigo. — Dobi se tudi v knjigarni Učiteljske tiskarne. XA^ESEM- ANGLEŠKO, ^ ČEŠKO , f&attertie JzfuMjcuici Zgodovinski pouk se bo poživil, proslave in slavnosti bodo slovesnejše! Izdelali smo namreč prvo serijo zbirke zgodovinskih osebnosti ki igrajo važnejšo vlogo v jugoslovenski zgodovini. — 1. serija vsebuje: (Velikost slik 47'5 X 63 cm) Štefan Nemanja, veliki župan Raške, Tvrtko I. — bosenski kralj, Ernest Železni — koroški vojvoda, Matija Gubec — kmečki kralj, Slepi guslar in Karadjordje Petrovič Cena slike samo Din 12—. Na kartonu Din 20 — KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE registrovane zadruge z omejeno zavezo" v Ljubljani, In podružnica v Mariboru 0202020201010101010000482301014823020101010000010001