;
19. štev.
JpjT“ Večerno izdanje „Edinosti“ št. 40 z dne 20. maja 1893.
Tečaj
Ш
јшш?\
M
r
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
"V
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobi-
-k
vajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost1 še 1 gld.
J
NOVIC AR
Ceno oglasom v .Novičarju1 so: za petit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
"V
Frankovana pisma in rokopise je pošiljati vredništvn , fkHnonti4.
Xefrankovana pisma se ne sprejemajo,
V	J
Stranke, programi in volitve.
Volilni boj že vrvi mej nami, v vseh časopisih v Trstu nahajaš polne koše — besed o volitvah, programih in strankah. Vsakdo hoče imeti prvo besedo, vsakdo a vojo robo hvali, kakor Ribničan svoje lonce. Volilnih oklicev imamo že tri, koliko jih prišepa za temi tremi ne vemo, vendar pa mislimo, da bi vsaj za mesto bilo enkrat konec teh oklicev, koji vsi druzega ne obsegajo nego visokodoneče besede in izbrane fraze. O volilnem oklicn „Progressovem* niti ne govorimo, kajti že naprej lahko vemo, kaj obsega : lahonski prvoboritolji namreč obečajo, da bodo tudi v prihodnje, kakor so vedno in dosledno dosedaj, nosili pred vsem zastavo čistega italijanizma ter bodo v isti namen žrtvovali tudi gmotne interese tržaškega ljudstva. Borili se bodo namreč za r— nad-krilovanje italijanske narodnosti in omike, koji preti nevarnost od več strani in pred vsem od agitatorjev, „sinov močnega in mogočnega naroda, ne toliko zbok.'njega'srčnosti in razširjevalnosti, temveč vsled mogočnega pokroviteljstva in vsled navideznih opor-tunistiških razlogov.“
Ves program „Progressove“ stranke sicer imenoma ne omenja nas Slovencev, kajti tega ne smo : — tam doli v Rimu ne smejo zvedeti da je četrtina Tržačanov slovenska ; v navedenem stavku se pa brez dvojbe s svojimi psovkami spominja Tržaških Slovencev, katere imenuje z lepim
sedaj imajo okoličani. Trat je po prepričanju teh avstrijskih konservativcev itali-jansk. Čemu se bodo še avstrijski konservativce zavzemali, da se še bolj poitalijanči
—	tega ne moremo razumeti. Pač se vendar ne bodo potezali, da postane Sčasoma še del Italije! Ako bodo spoštovali to, kar sedaj imajo slovenski okoličani, spoštovali bodo prazen nič, kajti ubogi okoličani v narodnem obziru pač nimajo druzega nego par polulaških ljudskih šol in nekoliko nepriljubljenih lahonskih napovil, za krjih odpravo vam bodo okoličani še hvaležni. — Ako vsporedimo oba programa ter jih primerjamo vkupe, zazremo na njih veliko sličnosti in jednakosti. Si d u o faciunt unum, n o n e s t unum
—	ta rek se zgubi pred tema oklicema in zajedno programoma, kajti zaista si obe stranki lahko podesti roki, ker obe bedeti odločno branili — italijanstvo Trsta na škodo slovanskega življa.
Tretji oklic je izdal nek posebni odbor, za četrto mestno skupino. Oklic sam pravi, da se zastopniki, katere bode odbor priporočal, ne bodo udeleževali nerodovitnih, političnih borb. Za danes se tudi mi nečemo z njim baviti.
NOVIČAR,
Imenovanja. Deželne sodnije svetniki so imenovani : okrajni sodnik Anton Gi-
pridevkom „agitatorje“ ter jih sumniči, da r o n c o 1 i za okrožno sodišče v Gorici, uživajo nekuko naklonjenost; a pri tem go- državnega pravdnika namestnik Emil apoda menda no mislijo na primorsko, ampak I N a d a m 1 e n s k i in okrajni sodnik Kana — rusko vlado!! — Ves program J r o 1 D e j a k za deželno sodišče v Trstu. „Progressove“ stranke ni torej druzega i Iz Zagreba. Pri volitvi v I. okraju nego množina v le pih besedah nanizanih Zagrebškem je zmagal vladni kandidat dr. lažij, neverjetnosti ali vsaj abotnosti, P 1 i v e r i č z 361 glasovi proti 191, ka-koje same nimajo smisla pri pametnih lju- j tere je dobil kandidat opozicije Tadej deh, a program, kakor čujemo, se pri ra- Smičiklas. Mej glasovi, oddanimi za vlad-
dikalcih jako hvali ter povišuje. To je' nega kandidata, je bilo 315 uradniških, tudi oklic, na čigar limanice pojde, kakor! Najvišje sodišče. Predsednik najvi navadno, večina volilcev.	šjemu sodišču je, kakor znano, o svojem
Drugi oklic je izdal volilni odsek času odpravil latinski pečat te najvišje „mestjanov“. Uradni „Mattino“ trdi, da je: sodne instance in ga nadomestil z nem-ta program naredil izvrsten u t i s mej škim. Mladočeški poslanci so to stvar, ka-vsemi udeleženci shoda, ki se je vršil v kor znano, spravili v državnem zboru v ta namen. Ta program velja zajeduo kot .pogovor in jo temeljito osvetlili kot to, oficijelni program konservativne stranke v kar je. Kakor javljajo „Narodni Listy“, Trstu. A kaj obeča nam Slovencem —| niso bila prizadevanja mladočeških poslan-to toliko negovano jajce tržaških konser-; cev brez vspeha, ker se je nemški pečat
prava vzgoja le v materinskem jeziku. Kaj nivosti sv. Očeta, kateri jim je podelil sv. je dobil za to ? — — —u	blagoslov. Romarji so izročili sv. Očetu
Te besede — ne naše, ampak član- album z 20.000 podpisi in primeren dar. k ar j a „Slovenčevega“ — naj bi si vzeli k! Ogrska vlada je predložila poslanski srcu tisti strogi in neizprosni gospodje, zbornici načrt postave o svobodnem izvr-Goriški in Ljubljanski, ki nočejo razumeti,1 ševanji veroizpovedanja. V zmislu tega daje realno življenje vse drugače, kakor zakona je vsakomur dano naprosto voljo si je mislijo oni, živeč mej štirimi stenami.' pripadati kateri veri koli hoče in sme to Tržaška duhovščina občuti to resnico jako, ludi izražati v mejah zakonov in javne izdatno in zato so iz nje srede jeli morale. Pravica do državljanskih in poli-prihajati blagi glasovi str p- tiških pravic je nezavisna od veroizpove-Ijivosti in sporazumljenja.
„Kdo pa zagovarja slovensko duhovščino P Ji gre morda na roko vlada, ima li podporo pri njej P Ona duhovščina, kateri se nikoli ne more oporekati udanost do Avstrije in njenega vladarja, ona duhovščina, ki ima samo to napako, da se po njenih žilah pretaka kri slovanska, ki
danja. Zajedno ustanovlja še zakon določila glede ustanovljenja novih postavno priznanih veroizpovedanj. Načelnik takih veroizpovedanj ne sme biti inozemec.
Predzadnja številka „Soče“ je bila zaplenjena samo zato, ker je uredništvo v njej potrdilo prejem 250 gld., kojo sveto so mu doposlali zavedni rodoljubje v ta
se bojuje le za sveto vero in svoj jezik! namen, da pomorejo pokriti tožne stroški Pusti se jo teptati pod „bremenom tujčeve, v znani pravdi. — V kazenskem zakoniku pete“ !“	i se namreč nahaja §. 310,, ki pravi, da kdor
To je zopet isto, kar trdimo mi. Nas z lepaki, z javnimi govori itd. priredi napa se je v enomer sumničilo kot srdite biranje ali podpisovanje v namen, da se „radikalce“ „mlade in nepremišljene ljudij“, poplača kaka denarna kazen ali izguba na
ker smo trdili to resnico in ker smo iz! varščini zavoljo
te resnice tudi praktično izvajali posledice, kriv prestopka.
kaznivih dejanj, postane - Jasno je, da v Sočinem
Iredentovske demonstracije v Bujah, slučaja se ni nabiralo, niti podpisovalo v
V soboto dne 22. aprila — o priliki sre- tak nen. Dotični rodoljubje poslali so
nikakih sitnostij n. prijatelje, naj ne
brne poroke kraljeve dvojice italijanske — svojevoljno nekaj prispevkov v pokritje so vodje iredentovske stranke v Bujah ^ stroškov uredništva, ne pa za to, da po-razsvetlili svoje hiše, razobesili italijanska !	plača denarno globo ;	uredništvo je potr-
bandera ter	napravili še druge slavnosti ^	dilo	prejem kakor po	navadi, da bodo da-
v tamošnji kavarni. Kmetje italijanske na- rovalci gotovi, da je denar prišel v prave rodnosti, to videči, vzdignili so se ter po- roke. — Da pa ne bo tolkli iredentašem o na, razbili kavarno j prosi „Soča“ svoje p. ter pretili osobni sigurnosti iredentašev. j pošiljajo svojih doneskov v gori označeni Ti kmetje so namreč dobro sprevideli,! namen. Ako pa kdo hoče dati kako podiram jih hoče zavesti gospoda, a vedo, da' poro listu, da se utrdi in še bolj razvije, je kmet v Italiji zatrt. Bila je cela vstaja, tega pa ne more nihče braniti. . . . tako, da je	prišel sam okrajni glavar mirit.;	Ločniške volitve.	Nedavno smo poro-
Slisali smo,	da je svoje ljubljence ireden-	čali,	da volitve v III.	razredu za občinski
taše globil s 50 gld.; po našem mnenju zastop v Lečniku začno 23. t. m. Poznejša bi izdajice zaslužili občutljivejšo kazen, ■ naredba je volitve odložila na 5. junija.
ali kaj se hoče? Vidite, take razmere so
V Kopru končali
vati v cev in zajedno „avstrijcev“ v Trstu? ■ zopet odpravil in nadomestil z latinskim.
Potem, ko nam je povedal, da se pravi i Drage volje tega ni storil predsednik
zastopniki Trsta no smejo zoperstavljati vladi in njenim zakonom, temveč delovati sporazumno z vlado v gmotni prospeh našega mesta, veli v narodnem pogledu: „Absolutna večina prebivalstva daje našemu Trstu neoporečen značaj italijanskega mesta ter spoštujejo ta značaj mesta meščani, odgojeni v jeziku, ki nadvladuje v cesarstvu kot sredstvo omike in trgovine ter jim mi vračamo to spoštovanje; spoštovanje narodnega posestva bode lehko vzdrževalo dobre razmere z okolico. Stara tradicija in trajna skrb, da so tudi naši otroci deležni novega napredka, bedeti nam vzgojili v naših šolah Čilo mladino — nepremagljiv branik naše omike (?).“ — To nam toraj obeča konservativna stranka v narodnem pogledu, namreč a) da se bode krepko zavzemala za italijansko narodnost Treta ter b) da bode spoštovala to, kar
Stremayr.
Tržaške razmere. Pod tem naslovom je prijavil ljubljanski „Slovenec“ članek, v katerem je, naslanjajo se na pravdo Thaler-Spadoni, ostro zavračal sumničenja in obrekovanja, naperjena proti slovenski duhovščini, češ, da poslednja postopa sovražno proti Italijanom. Iz spomenice tržaške du-hovčine, prijavljene že v „Edinosti“, spominja se ta članek tudi tiste točke, ki pravi, da duhovščina dostikrat ni vršila strogo svojih dolžnostij — radi ljubega miru. Na to odgovarja člankar „Slovenčev“ :
„Pa mi utegne kdo oporeči: delaj po svoji vesti in ne brigaj se za nikogar. Lepe besede, ali neizvršljive pri naših razmerah. Tu opomnim le na tožbo slavnega magistrata, katero je naperil proti gosp. kapelanu Logarju, ki se je v Škednju „predrznil“ z lece govoriti, da je edino
so 10. t. m. izpiti
v Istri! Vse to odločilni krogi mirno gle- učiteljske sposobnosti. Od slovenskih učiti aj o ter— — — — — — — — — — teljev so delali ta .izpit g'čna Josipina Del-tej vesti je dodal „Slovenec“ tako ! kin ter g.dje Gaberščik Ferd., Ilinčič Ferd. ostro sodbo o istrskih razmerah, da se je; in Anton Stres. Gaberščik in Stres sta nami niti ne upamo ponatisniti. Vidi se, da | pravila tudi izpit iz nemščine kot učni se gospodje, ki trpe pod temi razmerami,! predmet.
vedno bolj bližajo našemu „radikalnemu* j Verske vaje V Šoli. Dunajski okrajni stališču.	j šolski svet je sklenil z 20 proti 12 glasom,
Izpred sodišča. Danes predpoludne! da se bode molil Očenaš s Češčenasima-
se je vršila pri tukajšnji Preturi razprava rij o pred šolo in po šoli in se v začetku
proti zugovorniku Camberju, kojega sta tožila gg. Ventura in Politzer radi razžaljenja časti. Kakor znano, je poslednji v kazenski razpravi Matkovich-Rascovich obdolžil denašnja tožitelja, da sta od banke „Union“ za posredovanje v zadevi posojila za javna skladišča prejela 100.000 gld. Toženec se je zagovarja v tem zmislu, da je takrat govoril le kot pooblaščenec Matkovicha, kateri poslednji mu je svoječasno povedal zaupnim potem, da je Ventura dobil 100.000 gld. Dokaz resnice je odklonil, češ, da on ni tu zastopnik ni državnega pravdnika ni policijst. Sodnik dr. Sancin uvaživši zagovor toženca, da ni imel namena razžaliti nikogar, in da je stavil svoj predlog le iz pravdnih ozirov, je tudi res oprostil toženca.
Tržaške romarje vsprejel je te dni sv. Oče. Vodja romarjev, baron Alber, je čital latinsko sestavljeni nagovor, na kateri je papež odgovoril tudi latinski. Romarji so bdi oduševljeni vsled ljubez-
in na koncu dela križ. Nadalje se je sklenilo, da otroci pojdejo trikrat na leto k spovedi. Katehetom se je prepustilo določevati, v kateri starosti se otroci puščajo k spovedi. Ob nedeljah bodo otroci hodili skupno pod nadzorstvom učiteljev k božji službi. Koncem se je svet posvetoval, da bi se otroci udeleževali tudi procesije o sv. Rešnjem telesu, sklenilo se pa ni ni-česa, ker je bilo več članov že odšlo in torej zbor ni bil več sklepčen.
„Slov.“
Deželni zbor Goriški zaključil seje včeraj. V zadnji seji je vsprejel načrt zakona, ki urejuje in omejuje ribji lov. V tej seji je pa dr. Venuti stavil tudi zelo važno interpelacijo zaradi zistema, po katerem se vzgaja naše učiteljstvo v Gorici in Kopru. Govori o važnosti učiteljskega stanu ter o prečudnem načinu, kako so več skrbi za nemščino nego za one jezike, v katerih bodo kandidatje morali poučevati. — Preide na poseben slučaj, ko je prišel na goriško
učiteljišče na mesto prof. Trojanšeka za italijanski jezik profesor, ki ni bil iz tega jezika niti izprašan. Ožigosa prav krepko to nedostatnost in potem vpraša visoko vlado, če ji je znan ta slučaj in ali hoče takoj zakonito urediti pouk italijanskega jezika na goriškem ženskem učiteljišču?! Isto velja seveda za pouk slovenskega jezika.
Mestni zastop Ljubljanski je v svoji zadnji seji imenoval starino mej Ljubljanskimi rodoljubi, gospoda Jan. N e p. Hora k a , častnim občanom.
Ljubljanski kolodvor hočejo razširiti. V ta namen so proračunjeni stroški na 84.000 gld.
Izvoz [dog preko Reke iznašal je v aprilu letošnjega leta 6,577.648 komadov, dočim je v aprilu 1893 znašal le 1,899.091. Vsakako velikansk napredek.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje 7. maja do vštete sobote dne 13. maja je umrlo v Trstu 76 oseb, 36 moških in 40 ženskih. V istem tednu minolega leta jih je umrlo 93.
Umrljivost otrok. Po statistiških podatkih je leta 1891. v Budimpešti v svojem prvem letu umrlo le 5 otrok bogatih roditeljev, 413 premožnih starišev, 3023 revnih starišev in 171 popolnoma spridenih starišev. Stanje starišev jako upliva na umrljivost otrok.
Kolera V Perziji. Po poročilih iz Perzije se je prikazala kolera v Azizabadu, 60 kilometrov od Teherana. Bati se je, da se zanese v Rusijo. Znameniti zdravnik in učenjak nemški Y i r c h o v pa meni, da za letos se ni bati kolere.
Delavci na Angležkem. Nedavno so postavili v Ostendu temeljni kamen za delavski klub. Pri slavnosti je bil navzoč tudi angleški minister za vnanje zadeve in je izrekel ob tej priliki nastopno geslo: Osem ur delati, osem ur spati, osem ur počivati in osem šilingov dnine (šiling 50 nč.)
Atentat na princa Koburga. V Simnici so zalotili tri bolgarske emigrante, kateri so hoteli preko Donave v Sistovo. Pri njih so našli orožja, denarja in razne spise. Izpovedali so, da so hoteli izvesti antentat na princa Koburga.
Begun. V četrtek predpoludne so na trgu pred kasarno j zasačili nekega vojaškega beguna z imenom Romeo Hoffmann.
V	mestni hiši za preskrbljavanje ubožcev, oziroma V sirotišnici bilo je koncem aprila 240 možkih, 166 dečkov, 208 žen in 58 deklic. Vkupe 672 oseb. Na rednih mesečnih podporah se je izdalo v tem mesecu 1802 gld. 50 kr., na izrednih podporah 780 gld. 85 kr. Mimo tega se je razdelilo vsaki dan 1230 porcij juhe, vkupe 36.950 porcij.
V	Oseku na Hrvatskem obesili so dne 16. t. m. nekega Matija Jelačiča, ker je iz maščevanja vstrelil kmeta Pavla Kreto-niča in Stefana Vujičiča. Poslednja sta se namreč kot priči v neki pravdi izrekla neugodno za očeta Jelačičevega, vsled česar ju je počakal Jelačič in se maščeval na grozen način.
Španija. Republičauska stranka zadobivana Španskem, posebno v Madridu vedno več privržencev in smelo rečemo: monarhija je v vedno večji nevarnosti. Da je pa temu tako, krivi so monarhisti sami. Pri madridski mestni upravi, kojo imajo v rokah monarhisti, ponavljajo se vedno jako veliki neredi, zaradi česar monarhisti na veljavi izgubljajo, pridobivajo pa republikanci. Gez ne dolgo časa vršiti bi se bile imele sedaj nove volitve v mestni zastop madridski. Republikanci so z gotovostjo računali, da pridobe večino. Ministerstvo, vi-deče to nevarnost, je predlagalo odložitev volitev in pretilo v slučaji, če zbornica temu ne pritrdi, da odstopi. Zbornica je temu pritrdila, vsled česar je nastalo veliko razburjenje mej republikanci. Vršijo se različne demonstracije, kali se javni red in mir in policija ter vojaštvo se mnogo trudijo, da vzdržujejo mir.
Italijanska zbornica poslancev je zavrgla v tajni seji proračun pravosodja z 138 proti 133 glasom. To glasovanje je napravilo velikansk utis. Pri posvetovanju o proračunu ministerstva za vnanje stvarij k r i t i k o v a 1 a s t a Giovagnoli in Barzilai postopanje Avstro-0 g e r s k e proti Italiji.
300.000 samcev, to je takih, ki so stari nad trideset let, a se še niso oženili, imajo sedaj zjedinjene države Ameriške.
Samo uljudno! „Odeski Dnevnik* prinesel je mej dnevnimi novostmi naslednjo vest: .Uredništvo najuljudneje prosi do-tičnega, ki je predsinočnim predrl vrata naše redakcije in odnesel pisma, v katerih je bilo 30 rubljev in 40 kopejk, — do-poslanih nam od četirih gospodov kot naročnino —, da nam povrne pisma brez denarja, ker bi radi izvedeli imena dotičnih četirih gospodov, da jim moremo list pošiljati*. — Po dveh dneh je prejel glavni urednik naslednje pismo: „Spoštovani gospod 1 Hitim povrniti Vam dotična četiri pisma po Vašem ukazu (brez denarja). Ob enem Vas najuljudncjše prosim za jedno uslugo. Gotovo ste se prepričali po policiji, da me je ona pri pohodu Vaše redakcije zasledila in da sem vsled tega moral pobegniti skozi okno, zapustivši v redakciji orodje, katero neobhodno potrebujem pri svojem delu. Zaradi tega Vas prosim uljudno, da dotično orodje zamotate v jedno številko svojega lista ter da ta zamot položite 10 korakov pred uhodom v bližnji vrt. Sprejmite izraz itd.“ Precej v drugi številki je izšel naslednji odgovor: .Neznanemu prijatelju. Četiri doposlana pisma smo prejeli in se zahvaljujemo na hitrem odgovoru. Obžalujemo pa ob enem, da Vam Vašega orodja ne moremo poslati, ker ga je policija seboj odnesla. Uredništvo. Kdor hoče torej dandanes kaj doseči, mora s tatovi v resnici tako postopati.
Goreč petrolej najložje pogasiš s sladkim mlekom.
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
VI.
(Dalje.)
V dolini, imenovani v .Škrenjah*, drži pot preko morskega obrežja v mesto N. Marsikaj čudovitega in ogroznega pripoveduje se v bajkah o tem kraju. Moja stara mamica mi je pravila nekoč, da se je njej sami že pripetilo, ko je šla v globoki noči po oni cesti k neki obrodnici (bila je namreč babica), da je drdrala za njo kočija, ki je pa ni dotekla. — Slišala je voza ropot, kakor da bi jej bil že za hrbtom, a ko se je umaknila na stran in pogledala nazaj za sabo, potihnil je ropot in videla ni nič druzega, nego črno noč, ki jo je obdajala od vseh strani, spredej in zadej, okrog in okrog. Pri drugi priliki, ko je hodila ondot, čula je za seboj hod stopinj, in zdelo se jej je, kakor da bi stopal za njo kakov vojščak v enomernih in proračunjenih korakih. Ko se je pa pristavila, potihnila je tudi hoja stopinj za njo ; a zopet se je oglasila hoja, kakor hitro se je stara mamica zgenila in premikala naprej korake, nadaljevaje svojo pot. — Morda je bil to le jek vaših lastnih stopinj, dejal sem svoji stari mamici. — Ne! sinko ne, pristavila je ona, to je bil škrat, ki spremlja popotnika do meje svojega področja.
Ko sem prišla do onega belega kamena, v tla zasajenega na ovinku, kder se končajo .Škrenje“, popadla me je nekaka nevolja, da mi škrat ne da miru! Ustavila sem se, obrnila nazaj in ga poslala k zlodju. Bog mi ne zapiši za greh! naenkrat je bil mir in nič več nisem slišala nagajivih stopinj. — Vselej, ko je moja stara mamica govorila o .Škrenjah*, povedala mi je tudi kaj o zakletih dušah. Zaklete ali zarot-Ijene duše, je dejala, to so duše onih ljudij, ki niso znali živeti pošteno in svobodno;
zatorej so robovali do smrti, in po smrti morajo trpeti v sužnosti leta in leta, dokler se jih Bog ne usmili in udahne kakemu blagemu človeku dobro misel, da jih reši od zakletve. Največ taoih ukletih duš mora se vicati po smrti na tem svetu zaradi izdajstva očetnjave in domovine svoje. Če je n. p. kdo izdal Turčinom svojo domovino, svoje rojake; če je zatajil svoj jezik, svoj narod in svojo vero, dal ga je Turčin v plačilo nabosti na kol, in ko je izdajica umiral na kolu, ga je po vrhu še zarotil, da naj mu bode duša sužnja in zakleta, dokler se ne dobi človek na svetu ki prebode z ojstrino jagnje, zvaljeno v volčji koži.
Tako je morala uboga zarotljena duša zdihovati v sužnih okovih stoletja in stoletja, na preden se je komu porodila srečna misel, da sleče volka iz kože, pa zreže iz volčje kože podobo jagnjeta, in potem prebode z ostrino na tak način zdolbeno igračo. A vranč (vrag) je grozno tenek v pogajanjih, dejala je moja stara mamica. Ako mu pokažeš tako jagnje, da rešiš ukleto dušo, poreče ti, da nima krvi, in brž moraš biti pripravljen s kapljico krvi, da pobarvaš žnjo igračico. Ugovarjal ti bode, da je v zakletvi pogojeno živo jagnje v volčji koži, potem moraš govoriti ukleti duši: Ti uboga duša, sprejmi za svoje telo jagnje v volčji koži. — Na to zagrmi in se zabliska, vzdigne se vihar — igračica se ti zmakne iz rok; zasliši se rožljanje verig, in rešena je ukleta duša. — Pred očmi se ti potem naredi srebrn oblaček in iz tega oblačka oglasi se rešena duša z besedami : Srečen si ti in tvoj rod in rod za rodom, da si rešil mene, skesano dušo. — Tudi doli v „Škrenjah*, mora biti kaka ukleta duša, ki varje zaklad ; a doslej se še niso izpolnili pegoj', zapopadeni v zakletvi (zaroti). Zakletva v „Škrenjah* je pa ta, da uboga duša ne zagleda poprej zlate svobode, dokler se ne pripelje ondot v slovesnem sprevodu živ prešič, pokrit, oblečen in obut, ne da bi mu manjkalo niti nalikanih čevljev na škrip, niti pristriženih dolzih škrijcev.
(Dalje prih.)
Smešnice.
Iz šole.
Učitelj: Tonče! navedi mi stavek, v katerem naj bo zapopadeno ime „ošab-než* in pridevnik .krilat*.
Tonče: Ptica, ki visoko leta in nizko obsedi.
* *
Učitelj: Kdo ve, kaj napravijo ata ko so spisali pisemce P
Mali Andrejček: Moj ata, ko so spisali pisemce, se zmotijo, pa vzamejo v roke tintnik mesto posipala in polijejo črnilo po papirju; potem si brišejo roke in obraz, pa postanejo črni kakor zamorec. Potem se napotijo k zrcalu in postanejo strašno hudi. Nabijejo mamo in naposled zlasajo še ubozega Andrejčka.
Nepotreben napis.
Dva poštena okoličana šla sta mimo jedne tistih pivnic, ki imajo napis „8 p a-c i o vini*. Vidiš — rekel je prebrisanejši mej njima — ta napisječistone-potreben, ko že ve ves svet, da se tu notri spačijo vina!
Dvomljiv poklon.
Gospića: Gospod profesor, napišite mi kar si bodi na ta le listek !
Profesor: Res ne vem, kaj bi napisal.
Gospića: To ni mogoče, ko ste vender toliko duhovit človek. Saj ni mogoče, da bi Vam ne padla v glavo kaka neumnost.
Nesebičen snubač.
O č e : A vi bi radi vzeli jedno mojih hčeri. Dobro! Glede dote Vam povem, da dobi najmlajša 10.000 gld., starejša 15.000 gld. in najstarejša 20.000 gld. Katero bi si izbrali P
Snubač: Prosim, ali nimate kake še starejšo?
Pri izpraševanju vesti.
Matiček je sedel na veji domače lipe in neusmiljeno žagal vejo, na kateri je sedel. A ko jo je odžagal, telebnila sta oba dva na tla, veja in Matiček. Matička so tako hudo bolele kosti, da ni mogel skloniti po koncu svojega života. Ko je ležal na tleh, polomljen in potrt, izpraševal je svojo vest in obujal v sebi kes nad svojimi grehi. Prišlo mu je na misel vseh sedem naglavnih grehov, in vse je skesanega srca objokoval, a le jednega greha se ni spomnil in zaradi tega ni mogel razumeti, kako je prišlo do tega, da je napravil tak štrbunk.
Matiček! Matiček! Zakaj si samemu sebi izpodmaknil stolico, na kateri si slonel? Vidiš to je bil tvoj poglavitni greh, tega obžaluj : štrbunk je bila poslednja izmed petero potrebnih rečij, namreč: pokora. (Mordlo iz to do-godbe naj si izerpijo tudi neki gospodje, kateri vodijo sedanje volilno gibanje. Opomba stavčeva.)
Lovčeva hiperbola.
Ondan sedela sva z nekim lovcem v senci pod nekim hrastom, pa mi je taisti pripovedoval čudovite stvari, ki jih je on doživel in videl z lastnimi očmi, ko je v prejšnjih časih potoval po svetu in lovil v Afriki divjo zverino. Levi, tigri, leopardi in sloni bili so po njegovem vsi tako veliki, da bi si jih človek ne mogel misliti takih, niti tedaj, ako bi jih gledal skozi povečevalno steklo. Ker se med tacim pripovedovanjem nisem mogel zdrževati smeha, zasukal sem najine pogovore na druge resnejšo stvari, in kmalu se lovčeva pozornost obrne na dolgočasni želod. — Da, želod to ti je najlepši sad na svetu, je dejal, in njegova obilnost je neizmerna. — Od želoda se redi na milijone mastnih prešičev, pa škoda, da je začela pešati hrastovina, posebno ob mejah slovenskih pokrajin. — Potem mi je navajal statistiko od največih hrastov, ki jih je on kedaj videl po raznih deželah. Največi hrast, pravi, sem videl rasti na obrežji Atlantičnega oceana v južno-zahodni strani Afrike. Ta hrast je bil tako velikansk kakor da je sestavljen iz vseh hrastov, kar jih raste na zemlji. — Možak, ki ga je posekal, bil je tak velikan, da bi mu ne bili kos vsi Adamovi sinovi, če bi se sjedinili v jedno samo telo. Sekira je bila tako velikanska, da ni zadostovalo kovaču, ki jo je izkoval, vse železo, kar ga pridela Angležka dežele. V enem samem mahu bil je posekan hrast — in telebnil je v veliki ocean. — Joj! kako je zabučalo morje in kako je grmelo vse okrog kakor da bi bil kdo stopil vse topove v en sam velikansk top in streljal potem s takim topom. — Seveda sem mu jaz pritrjeval k vsemu temu in poleg tega še opazil : Prijatelj, rad bi videl jaz kroglo od tacega topa, kakoršnega si ti misliš. To bi morala biti velikanska krogla. — Da, da, pristavil je lovec, strašna bomba je bila to !
Domači pregovori.
Kdor je dober, je oslu podoben.
Srajca nam je bliže od brgeš (hlač).
Skupaj spi — vkup drži. (Odgovarja pregovoru: Vrana vrani ne izkljuje oči.
Koder vrana kroka, ali je mrha ali če bit'.
Ponev se kotlu reži. (Uporablja se nanj, ki spočita svojemu bližnjemu taiste napake, katerih je sam deležen.)
Slamico budiš srčne, s palico lene.
Vsaka trava ima [svoj lek.
Vsaka kača ima svoj strup.
Kdor dolgo mesi, kaj zmesi.
Kdor se v otrobe meša, ga svinje pojedć.
Vse imamo, da le znamo.
Le iščimo, pa dobimo.