|» K O I. E T A K E C JE DELAVSKI I. IST ZA MISLEČE ČITATELJE Official Organ Yugo*l«v Fiderulion, S. P.--Gladil« Jugo»lovui»ke Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. __ NO. 1701. M Mit«. 0m t, 1907. M IM pati »HI« al CfclM*. ML. —m tU k* .» Cm*m* «f 1. UMI CHICAGO, ILL.. 17. APRILA (April 17), 1940. Published Weekly at 2301 So. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXV. ALI SE ZED. DRŽAVE ZAPLETEJO V VOJNOP Dežela za deželo postaja žrtev roparskih sil NEMŠKI "FIRER" SI V SVOJI BLAZNI MANIJI DOMIŠLJA, DA JE NJEGOVA DOLŽNOST POSTATI "PROTEKTOR" NAD VSEMI MALIMI NARODI PO SVETU ŠVEDSKA SE BO BRANILA Blit :kriej je Hitlerjeva oz-'«kušala že večkrat pridobiti na načba za naglico v vojni. Zahteva drznosti in aikakega prizanašali ja. l)c sedaj se je ta metoda nacijem zmerom posrečila. S .svojo sme o.-tjo, dobi m planiranjem in z demen^triranjem svoje obo;xiene sile, z brutalnim uničenjem vsakega, ki ga trma-trajo za nasprotnika in z grožnjami in intrigami so pripravili posebno male dežele v Evropi v tak strah, da z njimi že skoro pogubno postopajo. Vpad na Danako in v Norvežko posrečen in ne zavezniško stran, in vsak ikra t je dobila odgovor, da hočejo o-stati nevtralni za vsako ceno. Torej če bi Anglija v očigbd teh okončin hotela zaščititi svoje ?trate&ične pozicije, bi si morala Norvežko šiloma vzeti. Tcda ako bi to storža, bi za-vpila v» nacijska, komunistična in pacifistična propaganda v Zed. državah in drugje, da ni Chamberlain nič boljši kakor Hitler, češ, glejte, kako je napadel miroljubno nevtralno deželo! A ker je to storil Hitler, je proti njemu prav mak) zgra- ■ , ~__, . . ianja, ker kaj dobrega od nje- \ pad na Dan^kovnoči z dne j ga nih^e ne pričakuje, pač pa so nekaj dni kar zdržema deževali očitki na Anglijo, da dremlje, da ni kos tej vojni itd. 8. aprila in iva Norvežko je sijajen dokaz, da je Hitlerjeva Nemčija ve.iko resnejša sila kakor je bila kajzerjeva. Je bolje crgartizirana in vse prebivalstvo — nad s>to milijonov ljudi, je disciplinirano tako zelo kakor v nobeni drugi deželi na svetu. Ne v Italiji, ne v Rusiji, ni pokorščina vladi /tako u-veljavljona in med maso tako izpolnjevana, kakor v Hitlerjevi deželi. Švedski premier Per Albin Ha*;on jt iajaTtl, d« bo njegov« drsava branil« svojo svobodo proti komurkoli. Proti ji nevarnoet od Nemčijo, ki jo m-<*avno rdrla v dve drugi miroljubni skandinavski deieli: v Dansko in Nor-veiko. Hanson, ki je social demokrat, pravi, da jo Svedsk^ na obrambo pripravljeno. Norveška ni bila. švedska ima močno rasvito rnonicijsko industrijo v Boforsu, ki jo ena inned največjih ia najmoderne|iiK na svetu. Vrb tega ima trdnjave, med njimi Boden, ki jo Svodi smatrajo aa nepremagljivo. Na gornji sliki je skupina švedskih letalcev in njihov poveljnik general Tor-ston Frils. Vsi ti so bili v minuli vojni med Rusijo in Finako prostovoljci v finski letalski floti. Velika izguba | Danska in Norvežka sta de-| želi miru. Nobena ni bila že dolgo dobo z nikomur v vojni. Nobena ne želi drugega kakor ohraniti svobodo svojega ljudstva in živeti z vsemi drujrimi v miru. Obe sta imeli z Nemčijo "nenapadaflni" pakt. Toda izgleda, da bo to potezo Nemčija silno draero pfačala, ker jo je Anglija po tej njeni invaziji zagrabila zelo močno za vrat. Danska se je podala in si do- PRESOJANJA I MM. O »K O V DOMA IN PO ■:ti Odpor Norvežanov Danci se ni*o u»prli. Njihova dežela ima 3 in pol milijona prebivalcev. A bila je brez ar- ^ made in l>re? vojne mornarice. |^ vlftd kj je „itlerju ^ Kaj b. t rojili denar za P r. prave Norve4ka se nl> Mt0 jj je na cbrambo. ko ,pa »mo pr**- j „, , llstanovj| d A j ki, da bi mcijli sovraan ka us- pešno odbiti, je bil nrjihov argument. Tudi Norvežka je bila slabo pripravljena. A njena vlada je bila vendar cdločna braniti deželo v slučaju napada. Toda ko so se m'ni. Lri proti jutru prebudili, so na svoje veliko začudenje izvedeli, da so preko noči vse važnejše norvežke luke, vštevši g'atvno mesto Ostfo, zasedle nemške čete. da, da ima med ljudstvom prav tako ma o za*lombe, -kakor tista "nova" finska vlada, ki je bila ustanovljena v Moskvi, pa ni nikoli prišla do veljave. Hitler je torej postal pirat, ki ne prizanaša niti še tako mi-ro jubni, nevtralni deželi. On zahteva cd irtve vse, kar ima, kakor pocestni roparji. En čas svojo žrtev straAi, da jo spravi v nervoznost, potem udari po nji, da jo laglje zadavi. Osupn jenje v Angliji Kako s* je moglo to deljo-diti? Norvežko obrežje je kakih tisoč milj dolgo. Ob njemu »o Podeč rojstev v Fronciji V Franciji je bilo pred pol stražile angleške bojne l&dje. (« stoletjem milijen rojptev na ie-N*a kak nečin je mogla nemška vojna mornarica vse te zapreke prcm&gati, ne da bi kdo o njenih pr'pravah za invazijo kaj vedel bodisj na Norvežkem ali v Angliji? Nemci so torej pred špijoni rvojo skrivnost mojstrsko c teli. Vpad so izvršili s »pomočjo let*1!, s pomočjo "trgovskih potnikov" in "turistov", ki -o jih pc lali na Norvežko, kjet "o se na dani mig jaj spremenili v vojake, največ m:i*tva pa so pcelali tja skritega v tovornih ladjah za prevažanje železne rude iz Narvika, ki je norveški Duluth. Vrh tega je bila norveška vlada namenoma ne-pazna m :!cč, da čim mar.ij sitno .i bo povzro58'a nemškemu promeVJ Iz njenih pristani** in ob njenem obrežju, bolj bo Hitler upr^teva«! njeno nevtralnost. V naduh se je čisto ukinila. Težkoče Anglije Anglija je vedela, da Hitler namerava pedvzeti nove invazije. Tc^la kam, tega naciji nikomur v naprej ne »govedo. De-*e\ katere ipiajo v svojih o?nXh jevalnih načrtih, pa je nuKii©. Angleška vlada je Norvežane to. Poslednja leta jih je po vprečno 400,000 manj. Vlada se trudi število rojstev dvigniti z bonu si in živijenskimi olajšavami onim roditeljem, ki se ne poslužujejo porodne kontrole. Davki v ta namen so naloženi samcem, zakcncem brez oitrok in onim, ki imajo samo enega In nekaj manj onim z dvema. Tretji termin*' je republikancem, komunistom, mnogim demokratom in J. L. Lewisu Se zmerom tarča napadov. Proti "tretjemu terminu" se je izrekla tudi unija komunikacijskih delavcev (CIO), dasi je bila šo pred letom dni zanj. Ampak ker jo vodijo komunisti, se mora ravnati po mrvi strankini liniji. Toda čemu boj proti "tretjemu terminu"? Mar ne bi bilo pametnejše imeti iprogram in »e zanj bojevati, namesto negativno preti komu samo zaradi tretjega termina? To imajo ljudi ia bedake? • V Bcmbayju v Indiji in v o-koliškem distriktu je stavkalo 150,000 tekstilnih delavcev. Za-hevali so 6c na dan več plače. Stavkali so 6 tednov in si izvo-jevali 4c na dan več. Njihova plača znata v ameriški veljavi $9.60 na mesec. Seveda se s tem denarjem kupi tam več kakor tukaj, ampak vzlic temu ta vsotica tudi v Bombayju ne zadostuje za dostojno življenje. Earl Browder in drusfi ameriški komunisti imajo med liberalnimi in delavskimi krogi mnogo opore v boju za ščitenje njihovih* civilnih svobodščin. Tudi socialisti zahtevajo, da naj veljajo za komuniste toliko kakor za druge. To je v demokraciji pravilno. Ampak kadar pridejo komuni/ti na vrh, ne1 bodo dali svobod&in nikomur razen sebij Niti tvojim ljudem r.c vsem, čc bi se drznili kritizirati vodstvo. Nemčija zahteva policijsko kontrolo nad vso Donavo, ker je to zanjo "iivljenska reka" in dežele ob nji "nemški živJjen-ski prostor". Prizadete so podonavske dežele,. Madžarska, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija. Ako Nemčiji ugode, bodo vršile po Donavi policijsko službo .*kozi do Ornega morja nemške topntfarke, in na stra-ttgičnih obrežjih v omenjenih deželah bi imela Nemčija svoje straže. Tako bi nemške čete kar na lepem spet priAie v Beo-grad, kakor so bile tam v prejšnji svetovni vojni. Le da so takrat prišle šiloma, kajti mala Srbija se je znala braniti. Predsednik Rooaevelt je invazijo Hitlerjeve armade na Dan*ko in Norvežko ostro obsodil. Zavedni in nezavedni Hitlerjevi prijatelji v Zed. državah pravijo, da se Roosevelt vse preveč briga za Evropo in Azijo, ker je "internaciona-lec", namesto da bi skrbel kako pomagati ljudstvu v tej deželi. Senator Lundeen, farmer-la-borit iz Minnesote, je eden izmed onih politikov, ki "akrbe" samo za to deželo. Predlaga, da naj pograbimo Greertland, ki (Nadaljevanje na 4. strani) Psi v Nemčiji obsojeni v tovarne za kemikalije Hiferjev minister za prehrano je izdal na ljudstvo svarilo, naj ne trošijo hrane za nepotrebne pse. Le čuvarski psi, dalje oni, ki jih potrebujejo Rdeči križ in depci so upravičeni do hrane. Druigi, katerih je tri milijone, ao "hftkmis", ki stane nad sto milijonov ton kruha na leto, mnogo ton mesnin in dnuge hrane, s katero je treba Vsled blokade in vojne hraniti za ljudi. Tako bodo morali nepotrebni psi v kemične tovarne, da se pretvore v milo in razne druge koristne predmete, ki jih ima Nemčija vsled vojne čezdalje manj. Knjige Prosvetne matice razposlane Prosvetna matica je za letos i • iiovaujem Cankarjeve družbe v Ljubljani in LjueUke ii kaline v M ar/boru izdala za svoje članovo dve knjigi. Odposlani sta bili iz Maribora meseca decembra. Toda prejela je samo eno (povest o Marseljezi). druga (Karambol, spisal Maksim Gorki) pa še ni prišla. Možno je. da je vsled sedanjih vojnih razmer ostaOa kje v kakem cenzorskem skladišču, in prav tako verjetno je, da ae je ladji, s katero ao bile poslane, kaj dogodilo. Položaj po svetu postaja opasen tudi za to deželo ROOSEVELT NA KRITIČNEM REŠETU. — PRETNJE ITALIJE IN JAPONSKE. — SVET POGREZAN V BRUTALNOSTI IN BEDO. — BORBA ZA RUDE, OUE IN 2IT0 it. .11 Agitatorji na delu Seznam od agitatorjev poslanih naročnin, objavljen v tej Itevftki, je nad 30 naročnin nižji kot prejšnji. Nedvomno je temu vzrok z-apo*len«at zastopnikov in drugih agitatorjev z nabiranjem oglaaov in naročnin za Majski Glas. Tendenca proti starim ljudem tudi v politiki - - Industrija ni edina, ki obračunava s starimi ljudmi. V nji je star vsakdo, ki dopolni 45. leto. To pokazujejo tudi razne primarne volitve. Najbolj neskušen republikanski ipolitik, newyor-ški distriktni pavdnik Thomas E. Dewey dobiva največ glasov, dočim se je vsled tega začel stari republikanski senator Vandenberg ia Michigana u-mikati iz volilnega boja in se zanaša le še na konvencijo svoje stranke. Prej je mislil, da je on vodilni kandidat za predsedniško mesto. Pa je prestar. American Labor Party za "tretji termin" NewyorJka Ameriška delavska stranka, v kateri traja ie dolgo oster boj med komunisti in njihovimi nasprotniki, je na svoji konferenci ohranila cd-bor, ki izjavlja, da ne bo izvrševal Browderjevih navodil. Izjavil je dalje, da bo v prihodnji kampanji American Labor Par-ty podpirala Roosevelta, ako bo še kandidiral. Vojna v Evropi dobiva čezdalje ostrejše oblike. Njene posledice se vedno bc j čutijo tudi v nevtralnih deže ah, ne le v evrepskrh, nego tudi v drugih. Na svoj poseben način pa vpliva sedanja vojna na politične toke v Zed. državah. Predaednik kritiziran Ker je to mogočna, bogata dežela, se v sedanjem novem bvetovnem konfliktu pehajo za njeno naklonjenost in gospodarsko pomoč, ali pa za ohranitev njene "nevtralnosti", vsako jake propagande. Ari2»le>ka in francoska sta v nji čezdalje aktivnejši. V Angliji in Kanadi očitajo tej deieii, posebno predsedniku Roo»eveltu, da se navdušuje za ohranitev demokracije, ela obsoja agresivnosti in brutalne vpade v male dežele, toda v isti sapi prisega, da proti tolovajem ne bo ničesar storila, nego ostane nevtralna, pa •naj se z pustila ukazovati, neglede na ameriške ekonomske in "moralne" pritiske. Zapletijaji v Aziji Ker Japonska računa, da Nemčija stori z Nizozemsko to kakor z Dansko in Norveško, je posebno zainteresirana kaj se v (Nadaljevanje na 5. strani.) Prve dni apr.Va se je v Bruslju v Bel»giji vršila seja eksekutive in drugih zaMopnikov de-1 a vpk e-soci a 1 l?t !£ne intem ac io-nale ter medinarodne tverve rtrokovnih unij. Bila je zaključena i:redno je Hitler pod/zel svc'j vpad v Skandinavske dežele. Udeleženci, ki *o zastopali -ocialistiJni in unijnki pokret vseh dežel v Evropi, vštevši nemške in vtalijani »ke socialiste v ifci.litvu, so se pečali pred-v *era z vprašanjem rekonstrukcije Evre' e ko bo sedanja vojna končana. Njihovo prepričanje je, da bo v nji Hitfer poražerV, z njim vred vpade Mussolini, Rusija bo ped pritiskom spet%ri volji sodelovati z ostalimi deželami, kakor je do lanskega poletja in se v društvu narodov aktivno u-dejstvovala. Zmaga AnUlije in Francijo sicer ni jamčena stvar. Ampak de avstva je strafh ob pomisli, da bi utegni! koncem konca tri-umfirati Hitler in z njim njegov nacizem nad vso Evroipo. Kajti ako se to zgodi, bo nastala dolga doba brutalnega tiran-stva in zasužnjen j a, v kateremu bodo samo Hitlerju udani Nemci smatrani za izvoljeno ljudstvo in vzvišen narod. Ampak računajmo, da zmagati FVancjja in Anglija — in kaj potem Ali se naj dopusti ponovitev verraillskega mira? Ali pa se lahko takoj v začetku ustvari podlago takemu miru, da to ne bo le odmor, nego uvod v res trajen mir in v sodelovanje med deželami v Evropi! V lučaju zmage zaveznikov bedo imele socialistične stranke, če že ne odločilno, vsaj vplivno besedo, ki pa bo kaj pomenila le, ako se v naprej i pora »tu mejo, kakšno rekonstrukcijo Evrope hočejo, pa jo potem na mirovni konferenci tudi zahtevajo. Imenovan je bil v ta namen poseben odbor, v katerem so zastopniki delavskega gibanja iz Francije, Angtiije, Belgije, Norvežke in Nizozemske. Med njimi je tudi bivši francoski premier Leon Blum, angleški delavci parlamentarec Philip J. Noe! Baker, belgijski delavski državnik CamiM»e Huys-! man*, Norve^žan Finn Moe in ' Kuos Verrink iz Nizozemske, i Ako bo Hitler poražen, bo imel U cdbor zgodovinsko nalogo izvojevati Evropi mir, ki bo vreden pomena te besede. Priporočilo iz Detroita V prejšnji številki na tem mestu smo apelirali za sugestije glede kako čim boljše podvzeti kampanjo za razširjenje Proletarca. Ob enem je bilo omenjeno, kdo so bili prvaki v kontestu leta 1912, v katerem je dobil Proletarec izredno mnogo novih naročnikov. Klub št. 114 JSZ v Detroitu je že pred tem razpravljal ravno o tem predmetu. Njegov tajnik J. Klarich piše, da so se odločili v svojem okrožju dobivati naročnike po $2.50 naročnine na leto, razliko 50c za vsakega pa doplača klub iz svoje blagajne. "To je naš prispevek k 35-letnici Proletarca " dostavlja tajnik Klarich. Dalje vpraša: "Mar ne bi bilo umestno v letošnji kampanji znižati naročnino za nekaj tednov vsaj na $2.50?" 0 njejovih in drugih priporočilih bo razprav- lial upravni odbor Proletarca. Tu naj omenimo le, da nas veseli, ker nam taki nasveti jamčijo, da je med ljudmi zanimanje za Proletarca tolikšno, da smo ga lahko veseli vsi, ki smo za ohranitev tega lista. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. t i ' IZHAJA VSAKO SREDO. lakaja Jugoslovanska Delavska Titkavna Druiba. CKicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAftOCNINA v Zedinjenih driavah za ctlo l*to $3.00; ta pol leta $1.75; ta četrt leta 91.00, Inozemstvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi mm Im °tlasl ni,,,a ' f,iti v na>l!n l,,tttlu do pondeljki ^ ftopoldto ^rio||lt*»v V Auvllki tekočega tadna ^ ^ UPRAVIČENI IN NEUPRAVIČENE STAVKE PrtotjfefAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...................................-..........................Frink Zaitz Uusine.sa Manafer........................................... Charles pofrotelec Asst. Editor and Asst. Business Managšr..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United Statez: 6ne Ye*r $8.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Y*ar $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 230! S. Lawndale Ave. CHifcAGO, ILL. Talephonat ROCKWELL 2864. PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN JONTEZ bro podane in ao ugajade. Koncert je votlil |u-J ose ph Kra pene, pod čigar vodstvom se na&a "Zarja" dobro razvija. &e neikaj dobrih tenoristov, pa bo "Zarja" zbor/ ki ae bo lahko kosal z vsakim prvovratin i m pevsk im »borom. Klavirsko Mpremljevanje je Zadnje tedne sem imel iprili-, munistični "Naprej mu je za-ko obokati več priredb, ki go j čel (posvečati izredno pozornost bile vtsaka na svoj načiui zani-|ter ga začel titulirati z "'gene- jzv"gja| Edvvin Poljšak,! ralom". Jaz se čudim tem lju- ' Pred drujrim de|cm progra-dem! Cldveka se totijo v Socialisti iii tojna Socialisti so proti vojnam. Ampak to ne pomeni, da so jih v stanju tudi preprečiti, neglede kako močne so socialistične stranke v »poedinih deželah. Vojne bodo, dokler ne bodo od-ntranjeni vzroki zanje. Zato delujejo socialisti za preuredbo dloveške družbe, v kakršni vzroki za krvave konflikte odtpa-dejo. Ampak vojnam so socilarti nasprotni tudi sedaj in jih skušajo preprečiti, ali vsaj omejiti. Franccski socialisti na primer so bili leta 1938 v veliki večini proti zapletu Francije v vojno z Nemčijo in so s svojega pacifističnega stali&Ča pozdravili monakovski pakt, misleč, da je bil z njim spor med Hitlerjem in čehoslovaško rešen in s tem Evrctpi mir zagotovljen. A kaj kmalu so miroljubni krogi v Angliji in Franciji spoznali, da je apetit nacijskega imperializma brezmejen. Ameriški pacifisti, socialisti in komunisti pa so se zgražali nad Anglijo in Francijo, ker nista Nemčiji napovedali vojne že ob njegovem prvem ultimatumu, ko je zahteval obmejne kraje čehoslovaške republike. A sedaj, ko sta v vojni s hlMerjem na življenje in smrt, pa ju zopet obsojajo in jima skušajo preprečiti dobavijanje municije in drugih materijalnih sredstev v tej deželi. Ko je socialistična stranka Francije uvidela, da je vojna s Hitlerjem neizogibna, jo podpira vzJic domači reakciji, ki se bi raijtse spoprijaznila z naciji kakor ipa gledata socialiste v francoski vladi. Enako je uvidela angle&ka delavska stranka, da do vojne med Anglijo in Nemčijo mora priti. Ako ji bi nasprotovala talko močna organizacija, kakor je delavska stranka, bi blfa to Hitlerju velika pomoč, katere je neposredno od fpacifl-stbv v Evropi in drugje ter od lani naprej Se od komunistom dovolj dobil in postajal čezdalje bolj drzen. Socialistične stranke nevtralnih dežel v Evropi so iproti votfni m za ohranitev miru, toda s svojimi simpatijami so vse s Francijo in AngOijo in jima žele zmago. Socialisti na Finskem so bili proti vojni in za nevtralnost svoje dežele. Toda hočeš nočeš, lansko jesen so se znašli v vojni iii se t>orili za ohranitev svdje republike gala. Stavke ni bilo. "MAJSKI GLAS" VSEBUJE MNOGO PODATKOV IZ NASELBIN Kadar naši dopisniki vabijo na veselice, obetajo godbo, ki zna ustrezati "starim in mladim". To je znamenje časa. pravi v svojem opisu v letošnjem Majskem Glasu Frank Puncer, kajti pred par desetletji taka Adamič. Etbin Kristan je napisal lepo študijo pod naslovom "Svet je nervozen ..." Urednik je napisal uvodnik in več drugih stvari. V angleškem delu je med drugimi - zastopan tudi Louis zagotovila v dopisih niso bila potrebna. "Bili smo vsi mladi," piše on. V svojem članku pregledno opinuje razvoj slovenske naselbine v Milwaukeeju in delovanje tamošnjih slovenskih socialistov tki pc tika do danes. Morda je izven zapadne Penutsylvanije malokomu znano, da se klub št. 13 JSZ na Sy-gatiu že s pocetka imenuje "Mladi Vrh". Nekaj pregleda o njemu je napisal Lovrenc Kavčič. " Tam blizu je tudi naselbina I*awrence — nekdaj -zek> živahna, a od kar so premogovniki j sov; po 5« iztisov: druitvo »t. 138 Sploh je letošnji Majski Gla** delo izredno velike skupine pri-»peVateljev. Navedli smo v tej in v prejšnjih štirih številkah menda vse. Majski Glas je sedaj v tu»ku in upamo, da ga dobe vsi, ki so ga naročili, en kra i prihodnji teden. MAJSKI Majski Glas so do zadnje sobote (13. aprila) naročile ie sledeče orga« nitaeije in posametniki: Po 100 it-u*ov: Klub it. 1 JSZ. Chicago. III. in klub *t. 114 JSZ. Detroit, Mich; Anton Udovič. La Salle. 111., 75 isti tam okoli nehali obratoivati, ču-jemo le redkokdaj o nji. Slovensko dvorano, last društva SNPJ, upravlja v Lawrcncu Louis Britz. Tudi on bo zastopan v M. G. s kratkim spisom. Cha*. Pogorelec je napisal pregledni članek o delovanju Prosvetne matice in navaja v njemu tudi nekaj podatkov, ki bodo zanimaili prijatelje kot nasprotnike te ustanove. Koliko je imel Proletarec u-rednikov in upravnikov? Tudi ta seznam je zanimiv. Izkazuje, -koliko časa je kdo vztrajal v tej službi* ki je bila včasi plačana a dostikrat tudi ne. Urednik je pripravil tudi pregledni sezinam zborov JSZ in Prosvetne matice. Ko boste či-tali imena, si boste mogoče tudi vi predočiM, koliko ljudi je že bilo v JSZ in delovalo v njenih odborih, a danes jih nI več v naših vrstah. Cemu ne? Zanimivo vprašanje, a omenjeni seznam se ne peča z njim, nego le beleži dejstva. Navedene bodo tudi tiskarne, v katerih se je tiskal Proletarec, dalje nekaj najstarejših članov JSZ (ali jih ipoznate) in pa razni podatki k slikam in drutfi. SNPJ. Strabane, Pa. in klub it. 2S JdZ, Cleveland. O.; Maks Kotnik. Akron. O., H6 istisov; po 26 iztisov: dr. it. 102 SNPJ, Chicago, 111.; it. 118 SN'PJ. PitUibunrh. Pa. in Lorenc Kau-čič. 8ygan, Pa.; dr. it. 501 SNPJ, Ri-cea Landin*. Pa.. 17 iztisov; po'16 iztisov: Anton Tratnik, Diamondville, Wyo. in Peter Jeller, Klein, Mont.; |K> 10 iztisov: Tony Zupančič, Point Marion, Pa.; dr. it/4*2 SNPJ, Cleveland, O., dr. it. 206 SNPJ, Grosa. Kans.; Frances Skrubc, Shehovjran, Wis., dr. it. SNIM. Chicago, 11!.. dr. it. 3 JPZS, VVest Allis, Wis., dr. at. 449 SNPJ. Cicero, III., dr. it. 112 SNPJ, \Vashoe, Mont., dr. it. 58 JSKJ in 81 SNPJ, Red Lodge, Mont., dr. it. 56 SNPJ, E. Palestine, O., it. 134 SNPJ, Superior, Wyo., dr. it. 198 SNPJ. Willard, Wi*., Anthony Drasler Jr., Foreat Oty, Pa ; po 8 Iztisov: dr. it. 669 SNPJ, Fontana, Calif. in Joe Turk. Cle Rlum, VVash.; John llometz, Auburn, 111., 7 iztisov; po 6 iztisov: dr. it. 248 SNPJ, 9f>an*ler, Pa., Lenhart VVci-dlnek. Thomas. W. Va. in Jos. Skoff, Barton, O. po 5 iztis«»v: Jennie Penchalok, Akron, 0., dr. it. .197 SNPJ, Crested Butte, Colo.; po 4 iztise; Andrew Zagrar, Gllbert, Minn., Tony Tomšič, Oakland, Calif. in Anton Cvetko, New Snlcm, 1'a.; po 3 iztise: Anton Au-Mk h. Woodward, Io. in Frank Leskov-sek, Port VVashington, Wia.; po 2 iz-tisa: dr. it. 520 SNPJ. Cudahy, Wis. in Frank Grc^rorin, Little Falls, N. Y. mive in zaslužijo, da se jih o-meni; Prva v tej vrsti je bilo predavanje, ki ga je imel Va-ti^o J. G rili dne 29. marca v javni knjižnici na St. Clairju in E. 55. Govoril je o vtisih, ki so se mu nabrali tekom pet in dvajsetletnega bivanja v Cleve- prej! larvdu. Predavanje je bilo slovensko, dasi je biki navzočih tudi nekaj mladih, iti v splošnem zanimivo: kako j* Amerika razočarala mladega Študenta iz slikovite 8lovenije, z brezupno sivino ih odurno vsakdanjostjo svojih industrijskih mest; kako je naSel svdje prvo duhovno ravetjte v isti knjižnici. kjer je zdaj predaval; in kako se je mrposled znašel v miti domorini in jo vzljubil. Pfcvedal nam je tudi, kako se je slovenski prlseljemec, prepuščen siim sebi, za#el vsestransko organizirati, kako se je Osa-mopvojfl, kako ga je z ene strani snubil klerikalizem, z druge pa tplival.nanj socializem, svobodomiselnost in ameriški libe-raližetti itd. fodini ugovor, ki «ein ga imel; je bil, da je predavatelj premalo podčrtal vlo-fco, ki jo je igral prt formiranju naprednega tabora sočializem, kar pa je bilo lahko oprostiti, ker se je tega hthko dotaknil le mimt) grede; kdor bi hotel vtva** popolnoma obdelati, bi moral pripraviti serijo predavanj. Tako sem bil s predavanjem prav zadovoljen. Poslu-šujcev je bilo okrog 25, kar je, pravijo, za tamošnjo okolico veliko. Saj tudi pri nu v Col-linwoodu, ni dosti bolje, ker na predavanja zahajajo le ljudje, ki se zanimajo za resne stvari in razne življenske probleme, ki ao pač povsod v veliki manjšini. To je bilo v petek avečer. V soboto zvečer me je pa zaneslo na dobrodošlico, ki so jo pripravili bivšemu ši>anskemu lojalističnemu prostovoljcu ir. Francovemu ujetniku Rudolfu Opari. O banketu se je v naprej sodilo, da ga bodo izrabili v svojo propagando ljudje okoli "Napreja", toda med udeleženci je btlo toliko naših somišljenikov in simpatičarjev (tudi so-drugov ni manjkalo), polcig tega pa so vetčer vodili možje kot GfilC in Petrovič, o katerih se ne more reči, da so "Napreje-vi" simipatičarji, tako, da so bili namenu, da ga "Uibijsjo", pa napravijo IZ njega "vfeliko zverino" In s tem v naprej obsodijo svoj napad v neasfifeh. Smešno. Toda za nas dobro. Le tako na- ma je nastopil kot govornik v angi^Ačini mladi i-odrui* A. Turkman, ki je v kratkem, toda jedrnatem in izvrstno zasnovanem nagovoru razložil poman delavskega kultuinega prizadevanja ter naopozoril na na-Predavanje sodruga Petrovi-1 loge, ki nas še čakajo. Slovvn-ča, kl Se je vrnilo po seji kluba jekl nagovor je imel »odrug Z jr-št. 49 dne 5. aprila, je dooro ko in tudi on je bil kratok, je-izpadlo. Predavatelj nam je drnat in jasen. Nato pa smo videli uprizoritev enodejanke "Nevtra ii pojasnjeval razliko med detno-kiatifrnimi in totalitarnimi Režimi. razložil postanek in raz- A mor", o kateri smo bili veči-voj demokracije in znanstvene- notna mnenja, da je morda naj-ga socializma ter nam predočil boljše odrsko dalo, krtr jih ji Izčrpen obris svetovnega in do- ustvarilo peio Ivana Molka, niačega političnega in ekonom- Zanimivo je tudi to, da je ta skega položaja. O Rusiji je : igra dandanes še zmerom aktu-rnnenja, da ima ekonomski so- alna — «prtav tako kot pred 25. cializem (gospodarsko podlago leti, ko je bila napisana, za razvoj socializma, to je dr- O igri rečem le toliko, da j * žavno lastništvo sredstev pro- bila tako dobro podana, da je dukcije in distribucije in naravnih bogastev), nima pa politične, gOL^odarske, socialne in kulturne katere si družbe niti misliti ni mogoče). Nasilno kolektivizacijo ruskega malega kmeta obsoja kot zgrešeno in nepotrebno. Glede dosegla svoj namen. To je g'av-no. Nedostatki so seveda bili, in igralci farni to veda, toda so demokracije (brez bili majhni in celotne slike niio prave socialistične motili ali kazili. Igralci so bili: Milan Medvešek (Kozoglav), Tony Perušek (Kozoglavov zaljubljen! sjn Tone), Anton Ep-pich (Bučeglav), Jostphine položaja v Ameriki je mnenja, | Turk (Bučeglavo»a zaljuolje- da se morajo najprej združiti delavske politične in ?4ro-kovne organizacije in frakcije, preden bo mogoče upati na uspeh delavstva v njegovem boju proti kapitalističnemu sistemu. Omenil pa je pri tem tudi ža- j Iostno vlogo komunistov, katerih vodilni motiv ni bil boj proti kapitalizmu, temveč proti socialistom. Ampak na tej točki se mi je zdelo, da je malce skoparil z besedami. Jaz vem, da s. Petrovič ni neumen sanjač in, ker pozna komunistično dedovanje zadnjih desetletij, na (pričakuje, da bo prišlo do popolnoma enotnega delavskega pokreta v Ameriki, vključivši komuniste. dokler bodo slednji na hči I^enka), Louis Zorko (Rogelj), Ivan Ceh (tremp) in John Krebel (Peter Punk). Re-žiral je A. Komar. In s tem privoščim čita tel ju oddih. CANKARJEV GLASNIK Aprilska Atevilka Cankarje^ v c ga Glasnika je iz^Ia s sledečo vsebino: Narodnost in prosveta (uvodnik) ; Decede (Jakob Zupančič) ; Jutri (Anton J. K an-čar) ; Dijalag o lenobi (Ivan Molek); Public Square (John Edgar Web>b, prevedel Ivan Jontez); Pavičevič, ipesnik, pripovednik, pu&Mčar (Anton I)e- naSi najnovejši "odrešeniki" v odločni manjšini. Vtia, ki sem ga od n I a te prireditve, je bil, da večina navzočih ni prišla nikomur nobene "štafaže" delati, temveč da pokaže svoje simpatije za poraženo lojalisti-čno Španijo. Opara je bil v očeh teh ljudi — in v mojih — zgolj simbol borbe španskega ljudstva pnoti fašističnemu tira nstvu, in kot takega so ga pozdravili v svoji sredi. Da so se vsi izavedali tega, bi bili gotovo bolj pazili na svoja osebna čuv-stva in večer bi bil ipotekel lepše kot je tako. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko pri hranite. * j vojni med zavezniki ter totalitarnimi deželami nobenih raSlik. Kajti če zavlada nad Evropo Hitler in si razdeli sfere vpliva po svetu z ostalimi totalitarnimi državami, bo tudi ameriški demokraciji (pela zadnja ura. Ko so se deitegatl razšli, je dan potem zborovala nova eksekutiva. Pred seboj je imela novo pričo nacijske agresivnosti. Večer »prej so Hitlerjeve trume zasedle Dansko in Norveiko. To je dalo eksekutivi priložnost predočiti socialistično staJišče z ozirom na vojno v Evropi drugače, kakor pa ga je v svojem protivojnem navdušenju sprejela konvencija, ne da bi mislitla pri tem kaj drugega kakor koristiti delovanju »za mir. Ampaik ker socialisti nismo za Hitlerjev "mir", bi ne bilo prav, ako ne bl moralno ipodprll vseh, ki so proti spremenitvi Evrope v nacijsko ječo. To lahko storimo ne da bi spremenili svoje protlvojno staJUče. o^rzunanTe politike i • P™™* > Kremlja in dokler ne bodo za-' ^J^tova pot (E. k.) , vrgli svoje do^sedanje geslo: Vladaj ali pa uniči! V tem oziru se mi je videl premalo ja*en in določen, drugače pa imam za njegovo predavanje le pohvalo, ki jo zasluži. Predavanje je poslušalo o-krog 86 ljudi, kar je za Collin-wocd zelo veliko. Med poslušalci je bil tudi "Naprejev" u-rednik Vitkovič, ki se je ob tej priliki lahko prtipričal, da smo slovenski socialisti tolerantni ljudje, ?*aj ga ni niikdo niti — grdo pogledal! Vprašatnj pa ni stavil, ker nam morda vzlic Vsemu ni zaupal in se je morda bal, da bi ga iztulili z "buuu". Toda, če je imel tak strah, je bil odveč in brez podlage. Mi ne učimo naših sodrugov in somišljenikov takega obnašanja, temveč jih učimo, da ima tudi nanprotnik pravico povedati svoje mnenje, dočim moramo mi prav tako pazno in vestno premisliti in pretehtati njegova Žčti- sko poglavje: žensko delo; Mars in tovariši; Julkina zmota (E. K.). Poleg tega &tradiva so kratke beležke o kulturnih prireditvah, med njimi o slavju 35-letnice Proletarca, navodila za gospodinje in par drugih notic. Urednik Etbin Kristan in Louis Zoiiko uipravnik. Narc;-nina $3 na leto. Naslov, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zabava družabnega kluba Chicago. — Družabni klub Slovenski Center bo imel domačo zabavo v soboto 11. maja v SDC na 2301 S. l>avvndale Ave. Vabi vae črtane in njih prijatelje. Vstopnina je iprosta. I ■ PJ . . j* ! izvajanja, kakor besede naših V mislih imam pretirano kri- lastnih učiteljev, trko Jankovičevih opazk v Pro- sveti, ki je iprišla iz Cotffovih ust. Natši nasprotniki so porabili to priložnost za demonstracijo proti "generalu" Jankovi-ču in bucat ali dva jih je kričalo: "Ven z njim!" Reveži niso vedeli, kako so bili smerni, ko so "ven metali" človeka, ki niti — navzoč ni bil! Kar se Vincenta Coffa tiče, razumem, da je grmel proti .Jankovtou v užaljenosti, ker je razumel njegovo opazko kot da se je tikala njegovega in o- J^lt^n^.^^ll ,V » P«™™ "Moj deklii" (P. Je-IT reb) in "Kam fantj, dreV v In tako sem srečno prišel do koncerta socialističnega pevskega zbora "Zarja", ki je bil |*>dan na odru Slovenskega narodnega doma dne 7. aprila. Koncert je bil res nekaj izbranega in izvrstno predvajan. Me&an zbor, ženski zbor (zakaj na programu: "damski", ko vendar ne vidimo pri nas nobenih dam?) in moAki »bor so Izvajali svoje točke gladko in z občutkom, da jih je bilo užitek poslušati. I*>mišljijo občinstva pa je najbolj vnel moiki zbor. Konferenca italijanskih socialistov« Dne 5. stpriva se je v Ne\v Yorku vršila konferenca italijanskih socialistov. Udeležil se je tudi strankin tajnik Travers OlemenU Tole mi ne gre v glavo? bil kvečjemu neroden oziroma premalo jasen v tvojem izražanju. Zato te ofrončene kritike ni zaslutil. Kdor Jankovi-Ča pozna, mora pač vedeti, da v njem ni zlobe in zdražbar«tke nature. Zato bi biki zadostovalo, da bl se mirno, brez jeze povedalo: "Tone, če misli*, da smo se dali zlorabiti, se motiš, In tu so dokazi!" In JankVivič bi brez dvoma dobrodušno prikimal, ker on nI eden tistih, ki mislijo, da se h I led ar ne zmotijo. Jankovlč se te dni soluči v vas ipojdemo", in fantje so morali ponovno na oder. Smo pač tam doma, kjer fantje na vaorno vprašanje na konvenciji je bilo strankino vojno *tališie. Predloženi sta bili dve resoluciji, okrog katerih se je vt'& a precej coširna in tudi vroča debata. Sprejeta je bila večinska resolucija, ki se izreka za izolacfjsko politiko kot tredstvo, da se prepreči vstop Amerike v vojno. Manjšinska resolucija, predložena po Alfredu Bakerju Lewtau iz Bostona, Ma«., je določala e-konomsko, toda ne militaristič-ne podpore zaveznikom v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji. Prva je debla okrog 130 in druga 28 glasov — okrog 40 delegatov ni 'glasovalo. (Med temi je bil tudi podpisani, ker se ne Strinjam ne z večinsko niti z manjšinsko resolucijo. Sem za ekonomsko ipodlporo Franciji in Angliji, toda pod pogojem, da jasno orišeta svoje vojne cilje, to je zagotovita svet Črno na belem, da nimata v rokavu nove versajske (pogodbe, ki bi zopet dala povod za novo svetovno klanje čez 20 'let, pač pa se res borita za novo Evropo — za evropsko ekonomsko in politično federacijo, ki bi omogočila miren razvoj kontinenta in odpravila pogoje za vojno. Anglija in Francija teh pogojev do danes še nista dali.) čc bi bila konvencija zboro- primer priznala drugi dan po| konvenciji v editorialu tudi! vala V torek, ko je Hitler izvršil VVaahington Poat, največji ka- novo barbarsko posilstvo nad pitalistični list v glavnem mestu Amerike. Na platformi je največ delal sodrug Krueger — skozi več mesecev, pomagali pa so mu s sugestijami in razpravami številni sodrugi in tudi nečlani stranke. Ta dokument bo izšel v dveh ali treh formah namen so delegacije posameznih držav določile svoje kvote — večinoma precej ali zelo velike. Na konvenciji je bilo v ta sklad prispevanih nad $700, kar je velika vsota, če se pomisli, da so večinoma vsi delegati šli v VVashington na svoje stroftke. Ta konvencija je dala večinoma vsem delegatom novega upanja glede bodočnosti in prerojen j a socialističnega gibanja. Norman Thomas in Maynard C. Krueger sta rekla, da bosta od svoje strani storila vse v kampanji — Thomas je dejal, da bo dežela to socialistično kampanjo pomnila. Uspeh pa je seveda odvisen tudi od Članov in simipaJtikov stranke. Prvi kampanjski shod se je vršil v nedeljo zvečer, 7. aprila, v konvenčni dvorani. Bil je zelo uspešen: udeležba fina, brili-jantni govori — posebno Krue-gerjev — The Call je dobil 25 novih naročnikov, katerim jih bo izmed navtzočih VVashimg-tončanov sledilo še več. Konvencija je bila izredno uspešna tudi s stališča publici-tete. Vsi vvashin/gtonski in več newyorških listov ji je posvetilo veliko pozornost. New York Time«, najbolj vpliven meščanski list v Ameriki, je prinašal obširna in zelo Objektivna poročila izpod peresa slovitega poročevalca Louisa Starka. Več listov je prineslo tudi uvodne članke, iz katerih je razvidno, da ima franka, majhna kot je sedaj, izredno velik ugled. Konvenčna poročila in uvodniki, kolikor jih je videl ta pisec, so bili spisani s stališča, da je socialistična stranka nosdtelji-ca novih ekonomsko-eocialnih idej in kot taka ima mesto in vrši definitivno pionirsko misijo v ameriški politični demokraciji. (Kakšna poročila so prinesli driuri listi, na primer čika-ški, mi še ni znano.) Krueger- Dansko in Norveško, bi bil rezultat glasovanja o teh resolucijah sigurno drugačen. To je pokazala tudi izredna seja tistih članov eksekutive, ki so bili' jev "ke.vmote" ali uvodni govor v torek zjutraj še v Washing- je bil oddajan širom dežele po tonu. Eksekutrva se je na tej vseh treh omrežjih — Nation- -eji izrekla za vso praktično, v kratkem obrisu, v predloženi! to je ekonomsko pomoč škan-formi in v povečani obliki v pamfletu. Platforma se največ peča z vprašanjem socializaci- stranki in članom na notranjem je in brezposelnostjo. — ••ozdravljenju". z vprašani*m delavce stran-Navzočih je bilo 210 delega- ke se ta konvem ija ni dosti batov, ki so v treh dneh izvršfli vila — manj kot katerakoli ogromnega dela. Izdclanrh in strankina konvencija v zadnjih sprejetih je b»!o okrog 20 reso- 15 ajj 20 letih. V tekoči teore- AGITATORJI NA DELU Vm uarofuine, ki jik pošljejo mm-•topalki im drugI agitatorji Prolotor-ca, so itoto aa basi polletnih naročnin Na mre* agitator, ki pošlje eno cololotao, jo aakoloftou v tem soaaa-mu a dvoma poli et aha a. IV. IZKAZ Mary MihaMM. Milwaukoo. Wls. 13 Jouaio Dagarin. Cleveland, O. 10 Ck. Pogorelec. Ckicago, III. 10 Jokn Zornik. Dotroit, Mick. »H Jos. Tursiak, Jaaaors, Pa. 5 Frank Stik. Skokorgau, Wis. 4 Mika Kopock, Barkerton. O. 4 Anton Jankovi«, Cleveland. O. 4 Jos. Draslar, Chicago, III. 4 Anton Shular, Arma. Kan«. 2 »4 Frank Boltaaar, Puehlo. Colo. 2 Fraak Cosoa, Cleveland. O. 2 Marjr 5troy, Indianapolis. Ind 2 Jokn Krokol, Cleveland. O. 2, Martin Judnick. Waukegan. III. 2 Frank Biajak, Ckicago. III. 2 Jokn Toraa, Elj, Mlun. 2 1 ony Zupančič, Pt. Marton, Pa. 2 Jokn Kosia. Girard. Wis 2 Ivaa Jontoa, Cleveland, O. 2 Jokn Jorok, Ročk Springs, Wyo. 1 Lovrenc KaviU, McDonald. Pa. 1 Jokn Filipick, Cleveland, O. 1 , Martin Baj«. Meadovrlanda. Pa. 1 K. Ercaoftaik, Rod Lodge, Mont. 1 Frank Zavrinik, Piney Fork. O. H Skupaj V tam iakasu (4 tedne, od 21. marca do tO. aprila) ti U naročnin. Prejšnji iakaa (4 tedne) 125 aa-ročnia. lucij, program za prihodnjo kampanjo, amendirana pravila in načelna izjava, izvoljena eksekutiva in nominirana kandidata za predsednika in podpredsednika. Da sta nositelja liste Norman Thomas in profesor Mavnard C. Krueger, je čitateljem že znano. V sprejetih resolucijah in programu je konvencija začrtala nove politične »merniče, ki za stranko pomenijo definitivno reorientacijo ali novo pot. Ta reorientacija je vidna Uko v programu kakor tudi v političnih resolucijah — posledica zelo temeljitega kritičnega razmišljanja in analize, do kar nas silijo dogodki zadnjih let tako v mednarodni areni kot tudi doma v Ameriki. Spoznanje, da to, kar Rusija gradi, ni noben socializem, marveč nova totalitarna država, ki se v bistvu ne razlikuje od fašistične države, kakor tudi spoznanje, da diktatura, pa bila levičarska (boljševiška) ali desničarska (fašistična) ne vodi v svobodo, marveč v novo suženjstvo — vse to spoznanje je napravilo globoke vtise v socialističnih vrstah in pognalo na plan stremljenje po novi reorientaci-ji. In to dejatvo je predvsem odgovorno za trezno zborovanje in veliko toleranco na zadnji konvenciji. Poznam sodrug e, ki so bili še pred dvema letoma na konvenciji v Kenoshi (Wis.) več ali manj v pesteh frakcij-ske bolezni in strasti, toda so zdaj kot prerojeni. V njih besedah in nastopanju je vidno in kar tudi sami priznavajo, da i/čejo programatičnega in političnega izhoda iz sedanjega težkega položaja, v katerem se nahaja vse socialistično orientirano delavstvo. In to je zdravo in tudi dobro znamenje. Kar se tiče nove strankine platforme, naj tukaj omenim le to, da je dokument, na katerega je lahko ponosen sleherni član stranke. S to platformo bo stranka, šibka in decimirana kakor je danes, snrurno napravila večji vtis na deželo v predsedniški kampanji. To je na tični in smernični analizi namreč sodruio bolj in bolj prihajajo do zaključka, da ni ctodti ali pa sploh nobenega upanja, da bi ameriške unije kot take pod vzele akcijo za u.^tanovitev splošne delavske stranke. Ta iniciativa bo morala priti od druge strani — v glavnem od socialistov in progresivnega e-lementa v unijah, zadružnem in farmarskem gibanju in drugih liberalnih ter radikalnih skupinah. V tem smisto je pisec teh vrstic predložil konvenciji tudi re^oducijo, katera je bila potem sprejeta po eksekutivi, ker konvencija ni imela časa baviti se z njo. Glavna točka te resolucije (objavljena bo v strankinem tedniku The Callu), je določba, da eksekutiva po volitvah sestavi komisijo, v kateri naj bodo "najboljši mož- dinavskemu ljudirftviu s Stranj Amerike, kar je po implikacijah precejšnje modificiran je večinske resolucije —vsaj to je moje mnenje. Kot fce omenjeno, je bilo sprejetih več drugih resolucij. Glavne od teh so apel na organizirano delavstvo, CIO in AFL, za združenje, za obrambo civilnih svobodščin in druge. V eksekutivo so bili izvoljeni sledeči: Thomats (N. Y.), Fe-lix (Pa.), Laidler (N. Y.), Krueger (111.), McDowell (111.) Clement (IH.), Campbell (Mass.), Woodcock (Mich.), Porter (Wis.), McAllister (Fia.), Leve niste in in Trager (N. V.). Thomas je bil ponovno izvoljen za predsednika in Fe-lix za podpredsednika stranke. Nova eksekutiva je imela sejo takoj po konvenciji in se je največ bavila s kampanjo. Zaključila je, da bo kampanjski od»Lor v Nevv Yorku pod vodstvom strank i neteča tajnika Tra-versa Clementa, tajniške posle kot take bo pa vršil Art Mc-Dovvell v glavnem stanu v Chicagu. Za kampanjo bo stranka skušala zbrati $100,000. V ta al, Columbia in Mutual. Prav tako sta oba kandidata, Thomas in Krueger, govorila po radiu v pondeljek zvečer, zadnji dan konvencije. Upanje je, da bo ta kampanja prinesla prerojenje in definitivno ojačanje socialističnega gibanj« v Ameriki m s tem vred tudi naše JSZ. Naša glavna naloga v prihodnjih mesecih je, da (poskrbimo, da pride stranka na glasovnico v čim več državah. Na delo. sodrugi in tudi ftimpatičarji, sa boljše dni dela vat va in človeštva! Vojno in nevtralne dežele V sedanji vojni so izigubile nevtralne dežele vsled min in torpediramja nad 150 ladij in nad 1000 življenj. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. ŠESTINDEVEDESET STRANI GRADIVA imo Majski Glos 1940. V njemu so spisi o zgodovini klubov JSZ, o Proletarcu, povesti, satire, črtice, slike, članki in obilica drugih raznih spisov, zgodovinske vrednosti. Samo 25c stane Majski Glas Sto stroni s platnicami vred za en kvoder! Nikdar še niste dobili slovenske revije v tako velikem obsegu zo tako malo vsoto, kakor jo plačate za Majski Glas. Naročite si ga pri PROLETARCU 2301 So. Lowndale Avenue Chicago, III. • • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE V Clevelandu v SND na St. Clair Ave. j« bil dne 14. aprila h k>vesno otvorjen jugoslovanski konzulat. Konzul je dr. J. VV. Ma01y. Ampak on je le častni konzul. Vendar pa je priredil vzlic temu precej ceremonije. Razobesil je jugoslovansko za-stavp (na Hrvatskem je po narodovi vcCji (prepovedana), o-besil je jugo g* praznovali zadnjo jesen, je rekel o Tonetu (JrdPnu nekaj opazk, 'ki ko skoraj .pripomogle, da bi za vero vnetega moža proglasili za nasprotnika cerkve. Inaiče pa je v SND vse po starem vzlic konzulatu. Le pri Mallyjevemu l>odpi?u je ra^ltka. Prej je bil le doktor, zdafj »pa je za njegovim podpisom Še na vso moč te-po zveneč dodatek, "konzul kraljevine Jugoslavije". Da bi le Se dolgo imel to čast! A odvisno je od Hitlerja, Mussolini-ja in Stalina. Posebno prva dva »ta vrgla Že nič koliko diplomatov v brezposelnost. — J. P. Nenapadalni pakt je najbolj lažnjiva stvar na današnjem c?vetu. Hitler ga je imel Sklenjenega s Poljsko menda kar za 20 det. Z Norveško in z Dan- sko pa za 10 let. Rusija s Finsko za 10 let. Pa ni bil nobeden vreden niti tistega papirja, na katerem so ga tako slovesno podpisali. Ni čudno, da nenapa-dalni ipakt v takih zmešanih razmerah t u da v metropoli ni mcgel držati in je spet že ves razcefran. Član SNPJ podpredsedniški kandidati je naslov rvotice v Domačih vesteh v Prosveti. Tiče se Maynarda C. Kruegerja, ki ga je konvencija socialistične stranke no minirala kamdi-d ira t i za ]K)d predsedniško me-»sto. Res je to novica, da je član SNPJ dob?l to čast. Ampak zdaj ipa mu lahko *lani SNPJ pomagajo, da pride tudi na glasovnico! Treba bo namreč med ljudstvo s peticijami, da se dobi podpise. Vsi, ki pravijo, da so boljši socialisti, kakor pa oni, ki so v klubih JSZ, ali direktno v socialistični stranki, lahko ipomagajo, med njimi posebno oni, ki se navdušujejo (v dopisih) za organizacijo, ne da bi dozdaj še kaj delali zanjo. — K. T. Joseph Snoy je vesel človek vzlic težavam, ki ga spremljajo kakor malokoga. V dopisih je strpen kot le redkokdo. Ampak vclic temu, ker je aktiven, ima nasprotnike in ipa take prijatelje, ki iga hočejo nalašč narobe razumeti. Rečem pa, da ga ni bolj poštenega, bollj mirnega, bolj strpnega človeka, kakor je on. Ce je vam prav, priobčite to. In s temle podipisom: Nekdo, ki je nekoč Snoja napačno presojal. Federacija SNPJ v Chicagu bp imela slavje lb-letnic«. De-s?t let ni mnogo. A v njenem slučaju, kdpor v stoterih dru-je to Življenska doba^ Na primer, kaj vse bi lahko povedali o borbi zaujo oni, ki so de* lali v nji v kritičnih (dneh notranjih uporov v SNPJ in jo o-hranjli. 3« krilo" z edino pomočjo pokojnega Heywovda Brouna, »e je ipo porazu stare garde umaknil ia socialističnega pokret* in I rjčel z novimi skemami. Spra-\ edinost mu jih očita v odprtim pismu. Doiži ga skoro tla. da to, Kar stari Ose ar počne zdaj, služi hitlerizmu. Kako poraaiti Hitlerja? Star sodrup, človek, ki o mednarodnih in u>kih A£k]U ve, ji nam napisal, da ga,je minula konvencija socialistične stranke takorekoč razočarala. Hitler jazi in totalitarne stte mu pomagajo. Mi a-meriški socialisti pa naj igramo zgolj vlogo pobožnih tercijalk, kakor da ne vidimo greha ne grešnikov! Kako naj porazimo Hitlerja in fašizem, vprašuje on? Mar tako, da ga bomo čez leto ali dve že tukaj imeli? * j > A. Roosevelt je še popularen. Tako trdijo oni, ki agitirajo za njegov tretji termin. Lewis o-beta "tretjo" stranko, ako se demokratska stranka odloči za Roosevelta. Republikanci se vesele, in čudno, tudi komunisti so zdaj v enotni fronti z njimi! ^ aa - Zvišajte proda jo. ..zvišajte dobičke Modernim električnim ZNIŽAjrfe KVARJENJE IN PREPREČITE PREVELIKO KRČENJE Ne pustite, da bi vam starinski refrigerator ropal vaše prodaje tn dobičke. Instalirajte moderno, varčevalno, trgovino pospešujočo opremo ZDAJ! Novi razvoji v trgovskih električnih refrigeratorjih zagotove enakomerno temperaturo, kontrolirano vlažnost in zračno cirkulacijo . . . znižane obratne stroške. ZfelkftJTfc TEMI SLAVNIMI I 7 DELKl ReUiHrilHl- Popoji notno $10 PRVI OBROK Samo nekaj nn ifan na na.i thetrr - ifratie lcuW nafrt. C0MM0NWEALTH EDISON Q0MMNY Pravijo, da socialisti spet nimajo "čenča". Soc. Zarja v Clevelandu je imela koncert. Spomladanski, takozvani, na dne 7. aprila. Lepo predvajan. Pa sem si mislil: '"Kaj bi se dogodilo z združenjem? Mar ne izguba za na£e gibanje?" — Kajti so*. Zarja je kcncem konca res hrbten ka našega kluba in vseh naših klubov JSZ v tem mestu. Radujem se diuiabnostj v nji. Dočim se ivepevski ljudje pričkajo, imamo v soc. Zarji ljudi. Ljudje, ki se ne prepirajo za vsak prazen nič. Mislim, da gre velik > zasluge za to ras dobro razpoloženje Leo Poljšakij. In še marsikomu v soc. Zarji. Kajti kar so morali ti ljudje (prenesti, je več, kot pa je morali prestati katerikoli drugi slovenski pevski zbor V Zed. državah. Vsaj jaz misWm tako. — J. P. "Doli s agresorji!" so vpili 11. aprila študentje v Brudlju. Korakali so mimo franco^kejra in angleškega poslaništva in se navduševali za napadeno Nor-vežko in Dao imfel sreče s takimi nečednimi sredstvi, kakor pa Anglija s svogim spoštovanjem nevtralnosti nevtralnih dežel? V Beogradu so bili sredi tetga meseca razmetani letaki v srbščini, s klicem: , Jugoslovani! Ako je Vam svoboda mila, ne nasprotujte Nemčiji!" To je tako, katkor če bi rekla mačka m&ki: "Ne beži, kajti ipocra-bim in pojem te v vsakem slučaju." Hitler je Nonr.iki dal novo vlado. Sltf.no Vlado je dobila Finska, "ko se je Rusija odločila za vpad vanjo. Pa se ni ol>n Mo. Kakor Finci, tudi Norvežani niso bedaki in ne bodo nikakor sprajeli vitade "po meri" tujih krojačev. Je pa nesreča, da s tujo pomočjo take "vlade" silovito Škodujejo ljudstvu, nad katerim se proglasijo za gospodarja, In p« da tlačijo civilizacijo v blato kolikor največ morejo. Poštenje je stvar, ki je človeku nenadomestljiv biser. So pfe (ljudje, ki radi kaj rečejo na tak način, da ta najobčutljivejši čloVekov čut ranijo in posledice so* osumljeni, pa magari še tako nepoafTacbio obdolženi 1 jubla-ten že za marsikaj, česar ni bil kriv. Vinko je ipriišel na uvoje mesto že ko je bila streha pokrita in tudi miza že v hiši, čeprav ne ie pogrnjena. Ni prav fanta, kakor je Tone Jankovič, predstaviti v vzrujanosti kakor da je kak nepridiprav, z&agar ali celo zločinec! • • • Jure od Najpreja hodi okro^ kakor jezuitski misijonar. Tudi obnaša se jezuitsko. Kaj pravzaprav je, ne vemo. Mogoče se mu posreči okupirati tehnokrate in jih k oip ira ti. Ako se mu to posreči, bo zavladala med nami nova, zlata doba. John Filipič. RAZNOTEROSTI Brigdeport, O. — Iz pregleda vsebine Majskega Glasa, priobčevan v Proletarcu, vidim, da bo tudi letos dobro urejen. Imel bo tudi zigodovinsko vrednost, ker bo zabeležil mnogo dogodkov iz našega gibanja v preteklosti. Poleg sotrudnikov so omenjeni v upravnikovi koloni tudi agitatorji in oni, ki se trudijo dobiti oglase. To slednje delo je enako težka **tvar kakor dru-,ge, posebno še v mahih naselbinah, kjer ni nafti h trgovcev. Na primer pri nas ni nobenefira. Trgovci navadno naklonijo oglas le, če smatrajo, da jim prinese kaj koristi. Zato je potrebno, da čHateflji trgovce, zdravnike in druge, pri katerih kaj potrosijo, uverijo, da jih bo veselilo, če dajo oglas v Majici Glas ali v Proletarca. Ali pa, da so videli mjihov oglas v njemu. * • • • Prvega a pri 1 a je „ nava dno dan za (potegavščine, a pri na« smo dobili povodenj, ki pa ni napravila veliko škode. Reka Ohio je narasla na SS čevljev in preplavila vse okoliške nižine. • • • V Cal tu sem čitatli, da je mil-wauški župan D. W. Hoan v volitvah propadel1. Porazil ga je dne 2. aprila 32-letni pevec, ki je pel in obljubljal delo mladim ljudem in .preskrbo starim. Dobil je kakih 20,000 glasov večine, fcelim, da bi res vsi dobili delo čim novi župan, ki je toliko obljubljal, nastopi svojo službo. Ali je to mogoče? Seveda je. Ali en župan tega ne bo zmogel, kajti dati je nekaj drugega kakor obljubljati. Oči-vidno se pusti delavska masa vzlic skušnjam in vsi ti mizeri-ji še zmerom potegniti, posebno še v sedanjih ča>iih. Za drugod se to nam ne zdi čudno, a kako se je mogla zmotiti v MHwau-keeju, to je pa res nerazumljivo, Kriva temu je nedvomno tudi razdvojenost v unijskih vrstah. Namerto da bi delta le skupno za koristi delavstva, se gnjavijo druga proti drugi in delavski razred pa škodo tnpi. Posledice so torej take kakršne si želi (kapital. Gotovo je bilo pri tem (v milwauškii volilni kampanji) precej zavisti, kakor bi jaz presodila iiz dopisa v Prosveti, ipriobčen pred meseci od nagega rojaka s pret-njo, da 'bo Hoan propadel. Ko Članek vse to premišljuje, bi skoro rekel: "Prav jim je, kar so iskali, to so dobili!" • • * Kakorveste, nastopi soc. pevski zbor Zarja na majski proslavi kluba Naprej št. 11 JStZ v soboto 27, aprila. A zaradi zaposlenosti s svojim koncertom, ki ga je invel 7. aprila nam do zdaj, ko to pišem (do 9. aprila) še ni poslal sporeda točk, ki jih bo predvajal zadnjo soboto y tem mesecu v Bridgeport u. Za ni maje za to prireditev je /eliko: 'Da, taikrat bomo pa sli poslušat," sem Čul že marsikoga. Dosedaj ni še noben Slovenski pevski zbor nastopil v teh krajih. To bo zdaj prvič, in vrh tega bo to nastop delavskega pevskega zbora. Govornik W. Sherman je nam zagotovil, da bo na mestu, ravno tako tudii Louis Simončic s svojim orkestrom. Klub ima pred prireditvijo samo še eno sejo. Vršila se bo v nedeljo 21. aiprila. Udeležite se je vsi. Urediti moramo na nji marsikaj glede majske (proslave, glede konference in še o marsičem. Torej pridite gotovo. čudi bomo tudi poročila zastopnikov (kluba o raznih konferencah, ki so se vršile v tem okraju zadnji mesec z ozirom na razne zakonske načrt« Članstvo na&ega kluba se pav zaveda, da je njegova naloga povsod sodelovati in pomagati kjerkoli je delavstvu in splošnemu napredku v korist. Drugače bi klub kakor je naš ne-imel pomena. V petek 26. aprila priredi koncert zadružna godba v prid naše kooperativne (prodajalne, oziroma (postojanke. Poleg giasbenih točk bomo čuli govornika \ prid zadružništva. Spored se prične ob 7:30 zvečer. Vstopnina prosta. V nedeljo 28. aprila ob 2. pop. bo seja tukajšnje federacije društev SNPJ. Vršila se bo v društveni dvorani na Boyduis Zorko m M. i-. ,/( )irn zthva il za leipo u-ležbj. Nato Je hastepil me-, n /bt r z delavko pe.miijo »ani se", zanjo pa zapel "Ro-, itrgala". V dru-gi točki sta I i»|>hine Turk in Sophie Turk-■mm /apeli v duetu "Gorsko roju "Naš dan'*. V tretji točki je zapel Rajukovega 1» »potnika" in "Tri leta bom v, pa!" kvartet. Sledil je ženski < pesmami <4&toven'\ Obe >ia o»bčin>.tvU jako iv^a.iali. I /redne t v tem sporedu je jla točka, ki jo je predvajal ph Tekavec. On je žvižgal n j i jo j>esmi "Indian Love \ Ampak žvižgal je tako iiovišeno, da je b!l pok ican trikrat nazaj. V; ki Poljšakov a je nato za-Ia "Ljubav m:>ja hrepeni" in Joanie With the I/ght Bro\vn ilair". Občinstvu je s svojim ; re lvajanjem jako ugajtfla. Nato smo čuli d* jet Katerino .human in Alice Vidmar. Za-Hi s* a pesmi "Sirota" in "Ko ir vsko leto sem mimo šel". Tu-Hto /akliučili Valeria We« in V. Poljšak, ki sta zapeli v dvo->1 evu "Urbanovo" "Trtica mila". Nato so. nam naznanili, da Imamo odmor. V drugem delu so nam vpri-zorili enodejanko "Nevtralni Amor", ki jo je pred mnogimi leti spisal Ivan Molek. Bila je I.ricbčena v Am. druž. koledarju 1917, torej v časuiprejžnje svetovne vojne in se vsebina fcre /. njo tudi peca. Bi a je vprizorjena tako fino, «ia ljudje o nji še zdaj pogovarjajo. V nji je precej humorja. in kjer ga ni, ga je pa ustvari! A nt sn Eppich s svojo uni-f rmi in komičnim kretanjem, ki mu prisoja, kakor da je bil lojen na odru. Igral je vlogo UiK-eglava. Njegovega soseda Kozoglava je igral Milan Med- re Lenke je igrai a Josephine lutk, Kozcglavovega sina Toneta pa Anton Peruišek. Ofctale vloge so ime^i Louis Zorko, J. Ceh in J. Krebel. Ocenjevanje koncerta in igre pre ptiii^am dTugiim. RteČem naj le, da je c^člnstvu ves s por 3 d jako ugajal. Udeležba je bila lepa vzlic temu, da je vse po- 'Jne deževalo. Ravno tako je bil coi'ien poi*et zvečer na plesni zabavi. Nabralo se je toliko ljudstva, da so se točaji In kuharice kar potili, toliko so imeli dela. Zabava je trajala pezno v večcir. Odbor soc. Zarje se zahvaljuje v&em, ki so opravljali na priredb* razna dela, bodisi na odru, v točilnici, kuhinji, pri vhodu in kjerkoli, in udeležencem, ki so dali zboru vzpodbudo za nadaljevanje svojega dela. — J. Krebel. Slike iz starega kraja na slavju federacije SNPJ Chicago. — V nedeljo 28. a-prila bo imela federacija društev SNPJ v jednotini dvorani s avje desetletnice, na katerem bodo predvajane premične slike v naravnih barvah iz starega kraja. Ta film je za to vpri-zoritev posodila Cunard linija. Posebnost te prireditve bo nasitop operne pevke Zunke Milanove, ki je angažirana v Metropolitan operi v Nevv Yorku. Vstopnice v predprodaji so po 50c in /piri blagajni 65c. Spo- red se prične ob 3. pop. Ko bo končan, se pridne plesna in pro- j imel Hoan v volilnem ooiu vsa ?o volitvah v Milwaukeeju in virokih Hoanovego poraza Milwaukee, Wia. — Sedaj, ko ae je dim razkadil, lahko pogledamo na politično pegori-ača, na katurem je blia 2. aprila re-nica te pena. Poštena gruipa delaivtikih kandidatov je bila poražena. Repuiblikaruka stranka je zmagala na celi črti, seveda pod krinko nactrank&r-stva. Ze od leta 1912 ljudstvo v Milvvaukeeju ne ve, lI i gla uj-3 za republikance, a i demokrate. Obe stranki kibno skrivata pri pa d no rt svojih kandidatov, da javnost ne iztve, kdo je kdo. Le socialisti vedno odkrito nastopajo. Zato nas imenujejo "strankarje", demokrati in republikanci pa so "nestrankar- Ji". Naj k temu še pojasnim, da je bil sistem "nestrankarskih" volitev za občine in mesta v consinu sprejet zaradi socialistov. Ko so začeli zmagovati, sta se jih republikanska in demokratska stranka ustrašili in rekl|: "Najlaglje jih bomo porazili, če bodo na glasovnici samo imena kandidatov pa nobene stranke. A socialisti so ,nato v vsaki kampanji razširili med volilce tisoče letakov s poias-nili, kateri kandidati so soc iali-sti ih kateri pa "nestrankarji", to je. demokrati hi republikanci. \inogim se morda čudjio zdi, kako je jpogoče, da jf bil naš sodruu Hoan pri zadnjih žutparvkih vcilitvah poražen. Mi v Milvvaukeeju smo se tega vedno bali. Opozicija, ki jo je ihe ta in vzornega stva. Zadnja štiri leta je bilo v me t nem svetu 6 socialistov m 21 nestrankarjev, »i "pin-heads", kot jih je on imenovaJ. Ni mu bilo lahko gledati, kako to ruiili njftgotve načrte in pred-kge, ki jih je on ipred leti s po- gospodar- voljen. Na kampanjskih shodih j Je vedno aipellral: "l>on't vote for me, if you dan't intend to vote for the rest o? the Farmer Labor Prcgre ^ive Federation Ticket. Please, don't pultish me like that again." Sedaj, po 24.0atih žu>panak> ga delovanja in bojev si bo mo 1 POLOŽAJ PO SVETU POSTAJA OPASEN TUDI ZA TO DE2EL0 (Nadaljevanje s 1. strani.) mcijo svojih sod Ae m&|l0 utrdit ^ iipet med njemu v prejšnji mestni z4>or* | nam|# on je še zmerom stari nicije bilo telik no, da je bi' r-e- Hoan> borec (2g delavske pravi-vež liv&no že :ikoro pcipclnoma kakor je bil> ko je p^^. . , ,, , . izvoljen. Ker tudi sedaj ne bi imel večine, je hvaležen, da ni bil iz-! ChrUtine Podjavoriak. PISMA IZ STAREGA KRAJA SI*4Ui« pismo amo pr*j«li pred ne k«j tedni. V»Ud pomanjkanj* prostora ga nisirn mogli proj priobčiti. Sledeče pi*mo od nekje iz »taraga kraja je le izčipek. Poslal ga je nekdo, ki je že bil v hoieto to verovati? Mi imamo navado, da s« čez leto kam Kkupaj poda. mo. Bili smo n. pr. na Oplen?u in Un^ko leto v Benetkah, pa če »e vidimo rccimo na kakšnem Sokoljem itletu ali veselici in recimo dva-kiut na klotiJMh. to je ra Vse leto,, dočim vidim pri va* v«e bolj akupaj , , .. n . . _• • . _ , fi:»vim V Ml MU III I »»nv . IW|| PnuiFMj tej dele, ]. Precej stavaov je » dr||tof peljet; *e na piknike, v Narod- njega izpuščenih, ker je pisec domu »e pogosto »rečavate in pri nasdovljencu izrecno zabkl, da [...gotovo tudi. Tujinu va» dmtt, mi haj njegovega pisanja nikjer m» smo bolj pusti in vaje xaprt i : -»i i,0ai 1 MoJi Ženi je bilo telo všeč, ko s omeni, an onjav,, r.ju p-^Ij, ^ se vaše hčere vozijo tem slučaju z/odl z Vzhodno Indijo, ki je nizozemska kolonija v Aziji. In da ne bo nihče v dvomu, je japonska vlada objavila zadnji pondeljek »varilo, da ako v tem slučaju mislijo Zed. države in Anglija vzeti nizozemsko vzhodno Indijo pod svojo za-čito, si Japonska pridrži pravico pod . zeti karkoli, da se to ne zgodi. Italija pr*ti Z japonskim stališčem odprto soglaša Italija in c dobrava ,rja ji Nemčija. Vse te tri države gllji in Franciji kup .. i'i na u-panje. V Lcndonu in Parizu likajo, da bo senat v VVashimg-tonu svoje stališče prej ali slej spremenil. 4,Mar se ne borimo prav tako za ameriške interese, kakor za svoje?" očitajo Angleži. Ker so ameriški in angleški interesi v svetovnem gospodarstvu res v marsičem močno povezani, in ker ta dežela ne želi zmage Nemčiji, Japonski, Italiji in ne še bolj mc^cine Rusije, delujejo razni faktorji za čimožje sodelovanje Zed. držav z zavezniki Ameriško ljud- h repen e po posestih in po sfe- stvo to čuti. Noče v vojno, a rah vpliva, ki jih imata po sve-l vendarle jih dan za dnem ne-tu Anglija In Francija. Japcn- šteto izraža resiignirono boja- se ne sem ■ , . i , . . , I JI (in »»»*•«.- 11 v*.» « » u K ■ j v) na le kot prijatelj prijatelju. objHkr , aeioplani. Ja, v Ameriki se A tudl V izčrpku, ki ga je »C fantuje d^srače, pri nas pa he kar prejemnik vseeno poslal V ob- po Staram: t lojtro pod okno, ko majavo, je pismo zanimivo. Na ™*nkni A,i nil#° biH ,efi primer, med vrsticanii je raz- Sedlj „<>m se mulo laXKOVo vidno, da je proti diktatorskim ril. Na vrati je, da va> okrejram, kar i VTT'" o tr ,, metodam, a vzlic temu sije iz ste dali moje norčavo pismo "n. svit- ^^ v Italijanka vla-njega pritižidovski duh. židje « bil *a t« vedel bi bil ^ da zaeno z .sto kampanjo ljud-J * 1 kaj bolj pametnega povedal, tako pa stvo pripravlja, da 1)0 Italija igleda, kakor da aem skoti vso Ame- na stranl Nemčije, s katero riko *el »ejen cvička, t«i da ničesar ska in Nemčija sta v ta namen v vojni, dasi Japonska ne še z Angiijo, a vendar je njena vojna na Kitajskem ob enem vojna proti interesom angleškega in ameriškega imperializma v Aziji. Italija, ki hoče posebno na račun Francije teritorije in od zavezniških sil pa, da ji prepustita oblast nad Sredozemskim morjem, uverja svoje ljudstvo s posebno kampanjo, da se ne bo otela vojne nobena dežela v Evropi. Prej ali slej zen, češ, "tudi nas bodo potegnili vanjo." Le nagla zmaga Anglije in Francije bi mogla odstraniti to nevarnost, ki pa je ni na vidiku. vnico za Konme Ame-riki VMkefta znanca obilčem vclitve proti socialistom, pre-(_ Vse doživljaje sem premnogokrat jeli brzojavni poziv na vzajem- ponovno v mislih preiivel. Od kar no konferenco, da se na nji do- vrn" Josti ***** Um .. . .4 in Vam rečem, da rae sedaj ie mno- menijo za skupen nastop ne- fo ^ mika v Am,Hk0f knknr ^ pr. strankarjev". Vršila se je v ho- vjr Wu „ern ^ jn k0 *«. nisem ve- telu Pfister, kjer se shaja vsa d«t kam gietn. — Tudi ai Va*o novo višja družba. Na tem zaupnem 4f»©vino <»ru«ače predauv- sestanku jim j, bila ob.jubije-. g- ^ ~ na v agitaciji iproti socialistič- fllm in „ tem> kar vide| t^ in nim kandHatom denarna po- pri primerjavi t aaio Evropo spo- moč V V30ti četrt milijona do- n»vam, da ate lahko aadovoljni, ker Urjev. Kjer je denarja zadosti, tam je tudi zmaga. l>eiaii ao jako sistematično. V vsako vvardo so poslali kakih 50 oseb, ki so agitirali od hiše do hiše dan za pametnega nisem vidal. Ren se vas je treba paaiti, vi Amerikanci ste muhasti! Veste, kar kri mi je tinila v glavo ko sem bral ponatis pinma. Kir sram me je. Včasi mislim, da sem ga iudi Um v Nar, domu malo l«m»il, ve-ste nekoliko ga je ie bilo pod streho. Imam pa to nesrečno navado, da aker nič hudega hoteč rad malo zafrkavam. Nc vem aicer kako je bilo, sedaj je pač vso ie daleč ta*nami Jat vam bom rad ie večkrat pisal, samo v cajfcnge pa — Bog obvarj! Ljudje se mi ie vedno čudijo, kako nem se naučil anjrleičine. Naravno, it učbonika. Prepisal vam bom, da boste vidali. kako piše glede jezik t: "There ia not the alightast doubt about it: money ia the moat intei national of language*. If you are piAvide.l with enough money you w81 be understooJ frtrywhut,M .. Naravnoat ganljivo se mi zdi, kako vaia poiU skrbi ta vaa. DobU sem dve pi*mi, na katerih je postni h g "MaU early for ChriaUuas." Sedaj imaumerft zakaj jaz na to pozabim. Pri nas pošti ne pride na misel, da bi nas opozorila na to. Torej, kakor nem i« rekel, trfba je gledati, ra se marsikaj vidi! Koliko bi iahko napi*«! o vaii Ameriki in o naii duševni La stvarni revičini. Toiej dragi moji Amerikanci: z vso gutovoatjo upam, da vas bo to moje pitfmo doseglo pri tdravju in zadovoljstvu! Prosim vaa izročite moje po- , ... , , zdrave ... in vaem, ki zahajajo v Na- ka ima en 8voj prav in vsako Ščiti ko- j rodn, doni! Bed bi bil, da vaa povabim na ofcizk k nam, pa to raje prihranimo za pozneje, za boljie čase. Ko se pa enkrat pvet zepet umiri, potem pa le pridite! Samo enkrat iivimo (na to človek pre-velikokrat pozablja), zato dobro glejmo: kako iivimo! Končno vaa vse . . . najlepio po- ste Amerikanci. V Bvropi ljudje pi-iajo in govora o Ameriki, vendar so to večinoma ljudje, kt Amerika n*K> n iti videli, kaj iele doiiveli. Z velikim zanimanjem sem čital Vaše poročilo o borbi z Vašimi delo-, _ „ v • •„ n«lt<-: dajalci za boljši zaaluiek. — No, mo- dnem za Zeidlerja. Drugi ne- ^ V4yn lo t#iko ^ strankarji" f»0 imeli poleg teh p& je taka vojaka vendaHe umestna, Še svoje posebne agitatorje. vsaka stranka va zakaj ae bori in vaa- n. Kote veaen, «icao je vo.n |;kar toliko _ v Evrof>l na za nagega novega župana, vam ^^er kompanije deUjo roka v ro-pojasnim : glasovali ao zanj hi- ki z viado, pa vlada enostavno prepo-šni posestniki, v nadi, da jim bo »tavke, predpiše minimalne plače, je v zavezništvu in ima z njo slične interese. Ta propaganda je Muflaolinijti »potrebna zato, ker je paper. baje nasproten vstopu Italije v vojno za Hitlerja in pravijo, da Mussolinijeve-mu vojnemu načrtu tudi kralj nasprotuje. Javno ne. rečeta v tem oziru ne kralj ne papež ničesar, ker ne smeta. Bo ba za airovine Konflikt v Evropi sedaj je predv-em boj za si rov i ne in živila. Nemčija hoče moncipol nad skandinavskim železom, od katerega je odvisna tudi Anglija, in vse rumunsko olje, in pa žilo in druga živila Madžarske in vseh balkanskih dežel. Anglija všled tega še posebno pritiska na Zed. države vsaj za ekonomsKO sodelovanje v vojni, kajti le Zed. države ji materialno res lahko veliko pomagajo. Tcda ameriška politika je, da mora Anglija vse. kar PRIREDBE KLOROV •I* Z. APRIL BRIDGEPORT, O. — Majska pri. redite* kluba Napraj it. U JSZ, v •oboto 27. aprila v druitveni dvorani. MAJ DETROIT. MICH. — Majsko proslavo in slavje 35-letnice Proletarca priredi kluv it. 114 JSZ v nedeljo 5. maja. SPRINGFIELD. ILL. — Majske proslava kluba »t. 47 JSZ v nedeljo S. maja popoldne v Slovenskem domu. MILWAUKEE, WIS.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetna matice sa Illinois ia VViaconsin v nedeljo 12. maja v S. S. Turn dvorani, 725 W. National Ave. BARTON, O. — Konferenca Pro-fvetne matice in JSZ aa vghodni Ohio in W. Va, v nedeljo 26. maj« ob 10. dop. na farmi s. J. Skeffa v Bartonu. 5YGAN, PA. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 26. maja v dvorani društva it. 6 SNPJ. JUNIJ ARMA. KANS. — Piknik kluba it. 21 JSZ v nedeljo 9. junija. > CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. STRABANE, PA. — Piknik kon. ve k. Vlogo fiučeglavove hče- "Nade' PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI \ % k \ v s ---------------- ^ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ \ a ANOV(IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO % ' | 1 ! i NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Naročnin, m ZdraUne drl... (Im Chic.f.) la K.n.Jo »6.00 Ul.| $3.00 » pol l.l.i $1.50 u 4.trt Ulai sa Clik.fo la Clcara $7 SO aa c.lo latat $3.7$ ia M lalai «. inouiaat.a $0.00. Naslov xa list in toihlShro j«: j 21».»7 Sn. Lanndale Avcnnr S Ji Chieago, HIInolw^/ 1 znižal davke na polovico, brez-po«ehti »zato, ker jim je obljubil delo, člarri AmeriAke Itegije i4»di tega, ker jc Hoan "nasprotnik uniforme", ženske zato, ker je "good lookmg", dekleta *aiio, ker je "yourl? and single", unijski delavci pa zato, ker so jim vodstva unij priporočala glasovati za Hoana in c?talo delavsko listo. Ker so "100% Americans", ne puste, da jim bi 'kdo svetoval, kako naj volijo. Nekaj pa je bilo tudl takih vol?lcev, ki so sicer (priznali, da je Hoan "good man", ampak je že predolgo v uradu, naj da torej ie komti drugemu priložnost. Ali je potemtakem čudno, da rri bi! izvoljen? Kar se tiče pete vvarde, v kateri Živi veČina slovenskih volll-cev smo storili svojo dolžnost in nas ni treba biti nič sram. Hoan je dobil v nji nad tisoč glasov večine in za aldermana smo ponovno izvolili sbcialista Johna Rrophyja. Vsem tistim nasprotnikom, ki se mogoče veaele Hoanoivega poraza, naj bo povedano, da so mu storili le uslugo. On si nI želel biti izv<*'jen, razen pod pogojem, da mu vOlilci dajo tudi veČino v mestni zbornici. Vseh 24 let, od kar je županil na&emu mestu, je imel borbo e " n e*t ran k an- k im ih a Id erma ni. S svojo večino ao si podvrgli policijo, a če je "bilo kaj narobe, je bil župan napadali. In tako pri vsaki drugI stvari. Večine v mestnem svetu ni nmbenkrat imel. Le včasi se mu Je posrečilo s spretnim manevriranjem praviti skozi ordin4Hcb v ko- ............. ^ ^ ^ rist delavstva. Pazil pa je na 1 potiMrn ^ tV kratkega' 'kfloUr U< pa mirna Boitna. Delavec je lahko tiho in dela aa denar, ki mu ga delodajalec tniloatno da. — Pri na« je v železni industriji v tem pogledu dobro; ljudje in diuibc dobro aluiijo, slabše pa tariVl*iam udani: N. N. je pri tekatilu; tam pa aaaluiljo aamo kompanije; to ao precej v večini internacionalni krlvonoaci (judje). — Rolj na jugu ao plače precej nitje, ja pa aato življenje zelo poceni. — Da ae vrnem k VaAi stavki. — če ae ne motim prejemate za čaa stavke podporo od vaAih druStev, samo če vaa kar 100-tinoč stavka pa tudi blagajne obrnete. Seveda uapeh je kmalu gotov če vai. kakor pa aamo nekaj. Sedaj imate doati naročil tudi ia Evrope, le feat delajte, vae do zadnjega beliča vam bomo dali. aamo da ae bomo bolj klali in da nag bo preje hudič vael. Kvrcpa je pač na to obsojena. Gledam te dni zemljbvid Evrope, ali ni fte njena oblika aama taka, kakor bi Jo bili pai vso raztrgali? Vem, da aaale-dttjeto vae te komedije, a kukino resnostjo in voljo, naravnoet t ljubeznijo državniki delajo tn rasmižljajo kako bi uničili avoje aoaede. ln kak&na nemorala vlada tu! Najboljši prijatelj — sosed te lahko jutri napadel Nobe. nemu ae ne more nič zaupati. Danea sem bral lepo primerjavo, nekdo piže o voj«ki pa pravi kako okuai vsak atrofosi zakona če recimo ubije m-l*«ljivciJ avoje «aior<-nk<> ali zavodni-ka avoje žene, v vojski mu pa dajo puško v roko z naročilom naj ubija ljudi, ki »o ljudje kakor on, aamo da noaljo drugačno uniformo. Tako je hedaj v Evropi. Nič vam ne vem povedati, nli bomo tudl mi zaplesali krvavi ples ali ne. Ce zaaledujete kaj ae dogaja okoli naa boste kmalu videli kako In kaj in kaj naa čaka. Prav v tem je tudl en tehten vzrok zakaj ate lahko ponoanl na vašo novo domovino! Mir In svoboda t Starih kranjakih navad ae je držati. ftkoda, ker ne morem priti n« koline in na vaa cviček. Letui imam tmolo a klobasami. Bil aem na kolinah v K ..., enkrat mi je pa fte nekaj klobas deti poslala. Doma nirmo klali, *«-na in otroci te*a nimajo poaehno tdrti, meni Je pa zdravnik prepovedal svinjino. Tudl naa ae Je pri ... precej tbralo; klobase ao bile jako do- bre, tudl cvička In še belega (da ne l. poštenost in ker ima župan vs lic temu moč že vsled nvojeira mandata, jo je uporabil do skrajnosti v prid milvvauAkega šervlrala aa uvod) ja bilo dosti, aamo i godbo kar Mirih, kakor vi ae pa ni-amo mogli postaviti. Vi, ki ate dalje od doma gojite mnogo bolj družabno ftvljcaje, kakor pa mi doma; ali mi Iz zopisnika odborov JSZ in Prosvetne matice dne 28. marca 1940 Navzoči Frank Alesh, D. J. Lotrich, Frank Zaitz, Anton Garden, Rok Boiičnik, Louis Ben^er, Joseph Draselr, Angela Zaitz ln tajnik Chas. Pogorelec. Dalje Vinko Ločntfkar in John Siprohar. Odsotni: Jo&ko in Mary Oven, ki Fta na potovanju v Mehiki ln Justin Zajec. Za predsednika izvoljen Anton Garden. Zaradi seje upravnega^odbo-ra, ki se je vršila Isti večer, je bilo sklenjeno, da se člane odborov JSZ in Prosvetne matice skliče na sejo v petek 6. aprila, na kateri naj bo glavna točka dnevnega reda provizorični spored XII. rednega zbora JSZ ln Prosvetne matice. V raitpravi o zboru, ki so se je udeležili vsi navzoči, je brto ikMrtjeno, da naj bo bratski delegat Jugoslovanske socialistične zveze na prihodnji konvern-elji soc. stranke 6. aprila Anton Garden, ker se je tajnik Chas. Pogorelec vsled dela z Majskim Gladom ne more udeležiti. Vrh tega JSZ tudi nima v blagajni potrebne vsote, da bi mogla poratl tja svojega posebnega delegata. Mnogo difuzije je bilo tudi glede naAih aktivnosti v bodoče in reorganizacije JSZ. Na predla* Franka Aleaha (podpirala Angela ZalU) je bilo sklenjeno, da se poAlje konvenciji aoc. stranke apel aa . , . . r - .. ... f«rtM« klubov JSZ ia Prosvatnc ma- kupi tukaj, p acati sproti, česar tice M ,ap Pe*».yu.„ij. * „ed«ijo ne bo dolgo zmogla. Velika ve- 30. junija $$• Dr«aik*vih praatorih. čina zveznega senata pa ni prav nič pri volji dovoliti An- JULIJ _________ CLEVELAND, O. — Slavja 304*- ' ' -i nic« kluba it. 27 JSZ in piknik soc- znižanje članarine za Člane na-! * "^fji® julij, n« farmi fcderacij« SNPJ. ie federacije. Tajnik Pogorelec je prečita 1 pismo Franka Udovicha, v katerem sporoča, da resignira iz odbora JSZ. Vzroka ni navedel. Odstop in ipismo vzeto na znanje. Odbor za sestavo agende za prihodnji zbor JSZ, v katerem so LouU Iienigcr, Anton Garden, Justin Zajec, Chas. Pogorelec. Joseiph Drasler in Frank Zaitz, je poročal, da je provi-fcorični spored za prihodnji »bor JSZ in Prosvetne matice Sestavljen. Sklenjeno, da .se o njemu rar;,ravlja na prihodnji seji v petek 5. aprila, kakor že bineujeno zgoraj. (Provizorični- spored je objavljen na 3. strani v tej Številki.) John Lewis in Green v politiki Od kar John L. Levvis naipa-da Roosevelta, ga zagovarja predsednik AFL Wm. Green, Do lani je bilo obratno. AVGUST STRABANE, PA. Piknik tluba št. 11S JSZ v nedeljo IS. avgusta na Drenikovih proetorih. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska a red. »tava kluba št. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert »oc. Zario v SND, St. Clair Ave. CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO. ILL. — Silvestrova aa. be va kluba št. 1 JSZ v Masonic Tem-pl«, 23rd St. in Millard Ava. 1941. MAREC CHICAGO. ILL. Priredba v korist Proletarea v nodoljo 2. marca V dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO, ILL. — Koncert Savo, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. IIMIIIIIMMH LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi zaposlenosti z Maj-fkim Gladom urednik minule tedne na nekatera pisma &e ni utegnil odgovoriti. Prizadeta prosimo, da to upoštevajo. Odgovore dcoe ko hitro mogoče. BARETINCIC & SOK i POGREBNI ZAVOD TaL 1471 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦ MM »MM M M M Polondech's Yugoslov-American Radio Broadcast every Saturdoy, 3 to 4 P. M. Station WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Station on your dial.) 4MM + MMMMMMMMMM Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFTICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8jSO Daily At .1724 W. 261 h Street Tel. Crewford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:,usly we hear inquires about whin the next party vvill be held. Most of the Center crowd seems to look forvvard to thcoi. This one ln particular will be fun, a* the com-nitten in charge ia making elaborate arrangements in the way of musk, entertainment. refreahments, and all other esscntials. Be sure to draw a cir:le around the eleventh on your calendar. Thia will also be the fourth birthday celebration of the Center Social Club. JSF Conference On the follovving day, Sunday May 12, the JSF Ill.-Wi#. Dirtrict Con iarence will take plače in Milw»ukee, VVis. We again look forvvard to meeting niany aetive fraternalista and unionists and diacussing numerous problem« we hold in coinmon. All lod^es affiliated vvith thc JSF Educational Bureau (Prosvetna matica), are urged to elect delegate.* to the conference. Song Festival Slovene choral groups in Chicago and surrrounding territory up to Milvvaukee, numbering about a half dozen groups, convene in the Spring of eatfi year in alternating cities in one grand chorus of song and good cheer. Tliis yeai, on May 19, to be exact, they vvill meet in Chicago, at Stefanic Hali, 2448 So. Pulaski Road for the annual .Spring Song Festival. Our own choru.V^Sava" is a promi-nont unit of the' festival, of course, and wc will all be present, listening to their performance in comporision vvith the numerous other choruses. Metropolitan Opera Star On Federation's Program Celebrating its lOth annivcrsary at thc SNPJ Hali on Sunday, April 28, the Chicago Federation SNPJ, is headlining its bili with the appear-ance of Zinka Milanov, famed Nevv Vork Metropolitan opera star. A gifted young Croatian soprano, Ma« dame Milanov has already achieved a record of succeaaful interna t ionally important engagements. Favorite soprano of Arturo Toscanini, and e in-r* titry. The problem will be settled in a peaceful conference and all dif-ferences will be resolven in the future. The ILCWU will hold its national convention May 27 in New York. The ACWU will also meet in New. Yoi k during May. THC MARCU Of LABOR "We are Uiking yfJ under our pro* teetion," was the order Geimany'» army gave the governments of Nor-way and Dennutrk last week when Uo more peaceful workera* republics vvere t*acrificed to the hungi^ maws of the dietators. Ever since the nazi came to p«wer in Gerntany, democracy in Europe has been on the dom ihr view|H»ij»t of social and national good. Being vietims of an indiv ki ua listič economy, their concerns simply MUST be both immediate and per»onal. Yet, it is crazy for a people to wish to use up what they have. Concern for the race would dietate a policy of conservation. National interest vvould bring a demand that we take the utmost care of our resources. But the systcm under which vve live is placing social interest against personal interest. So social interest is given no consideration. This is true even by self-styled "ipatriots" who cheer when romebody exclaimn "America for Američana." America for Americans doesn't mean American coal for the American people—if fhey are miners or min« owners. , When note the economic be-havior of people who really mean well, people who, in a pin-h. would willingly give their lives in combat againat a foreign nation, we wonder whv they don't rise up and end the profit economy vvhich makes them act the wjy they do. \Vhy are t'hey so determined that no foreign element shall set a predatory foot upon American soil and so will to destroy and exhaust America's besi resources for the use of foreigners? Why should they not end an economy which offers them pro«T>«rity only on such terms? Socialism, being an international movement in thc sense the Socialists nasert thc common brothcrhood of all ix»oples, vvould gladly make America's resources available to the rest of the vvorld for worthy purposes. But Socialists vvould not make the people of their ovvn nation vvait until de-struetion and vvaste required the labor of vvorkers before permitting their ovvn fellovv countrymen from enjoy? ing the abundancc vvhich. under cap-italinm, is the reason for poverty and privation. —Reading (Pa.) Labor Advoeate. f IRST AU-VVOMAN STRIKE IN U.S / \ [Ml STaiKI Of 1MI TAILORISSfS MtW VOtK CITV-IS23 THE W0RR!Hi ADVOCATC.SKOHO LASO« FAPtH m u s o**) had to* ns ttovm 'Ali cHiioatK AM LMTITK0 10 IQUAL IPOCATION .AtI APU1TS lOkOUAl MOftimr.ANDAU MAiMMO TO BQ«Ml ffUVMS* IS08'lft75 I7^PRCS0FUS START tO W0QK AT BtMCH IN TAI10R SHOP. W0N MIS fIRST POLITICAL CAMPAI6N ASA CANDIDATI ON A W0«KIN6-MIN S TICKET. 5uu ti*N — 'p, of ieaiMO... 5um st«N o»a TRAM (MNONIST^ KRUEGER'S MESSAGE TO THE CONVENTION Give Jobs, Security to the Masses Or Democracy Will Perish, Krueger Tells America in National Convention From novv until the first Tue»day after the first Monday in November, this country is going to hear more nonsense from old-party politicians than it has ever heard before. The air vvill be full of it and the nevvspa-pers vvill be full of it, and mest of it will be double talk. We have never yet succeeded in making thc Kcpub. I ita n and Democratic platforma mean anything,* nor in making their .an-didatea talk sen se. But what*aucces(i there han been along this line has been primarily the result of the educational and campaign vvork of the Socialista. We have just ended the first full decade of lartge-ncale unenvployment in the history of the United States. It ha* been 10 ycars novv since the de-piVtaion began in 1929, and it won't be long until half of the voting pop-u lat ion vtill consist of people vvho have come of age during the deprei-•Ion. People don't like unemploymcnt and lovv incomes and high taxe* anj insecurity. Why, then, have these things come? terms vvhich do not provide a mono. j»oly profit. At a meeting of the American Economic Asaociation some time ago, a learned profesaor read a paper in u hich he proved that the only way of getting recovery under the private profit system was to increaae the profit margin for industi*y by cutting vvages and increasing hours. Whcn h» finished, a representative of one of the railroad unions stood up and said, "I don*t know. U may be so. But if that*s the best you've got to offer, there'11 be an avvful lot of peo|>lc vvho won't like it." The professor vvas right. The only way of getting recovery under the profit system ia to restore profits at the expense of the people who work for a living. But the railroad man vvas also right. There ARE an avrful lot of people vvho don't like it. CONSUMER S NOTES A Column of Uaeful Houaehold Wkjr Economic Sjrttem Does Not Work Zinka Milanov in Chicago That Zinka Milanov will sing in Chicago, on Sunday, April 28, on the occasion of the tenth anniversary of the Chicago Federation of SNPJ lodges may not be news any longer. Even the fact that this is her first appear a ne« in Chicago before an nudience that vvill undoubtedly be predominantly Jugoalav may have been repeated often enough. But vvhether the Jugoslavs in the CThicago area have paused to appre-ciate the honor accorded them by her appearance is something else again. For Mmc. Milanov is an artist who hfh! be^rv Kv pmfoiutional erities in all the leading operatic cen-ters of the vvorld. She has sung in Milan. Florence, Rome, Pariš, Buda-prst, Prague, Vienna. Berlin. She has sung vvith Toscanini in Salzburg, in Luzerne vvith Bruno VValter in Amsterdam. Her repertoire consists of 23 operas! Radio listeners to the Metropolitan Opera broadcasts on Saturday after-n«»ona have heard her in thc leading roles of a number of operas and the lomments of Milton Croas about the highlights of her career. "Just listen to that applausc," he once said, soon after she joined the Metropolitan, as excitedly as the music lovers vvho werc delig^ted by the n««wly-acqnired star. It has been a source of pride for the Jugoslavs for the past three sea-Mons to knovv that Zinka Milanov vtas the Jugoslav representative among thc soloistn of the first order at the Metropolitan. It is to be hoped that lhey vvill strive to their utmost to .-hovv that appreciation vvhen she appear* among them on Sunday, April 28, at the SNPJ Hali. The audicnce vvill alao have the pleasure of nglin hearing Mrs. Jasna Bjankini, who will acompany Mme. Milanov. Those vvho attended the concert of the Slovene tenor, Mr. Bano-vec, in Orchestra Hali some years ago \vill remember the outstanding con-iribution of Mrs. Bjankini, vvho vvas accompanist to Mr. Banovec, on that occanion. At thafc time she received most favorable comment from the Chicano Daily Nvws and Tribune erities. "In fact," says Mr. Alesh, vvho vvas on the Committee at that time, "the amount of space the professional erities accorded her only confirmed our statements and promises before-hand." The musical portion of this anni-versary program should be an event that vvill be long remembered as something unique and diatinetive among pmgrams that American Jugoslavs have been able to produce. Mary Juge Eat fish for its nutritional value— not because you think it vvill give you a biggrer b{*ain, vvritea the Consumers' The plain fact is that the economic } Guide. publication of the Consumers' has not been vvorking. We Counsel Division of the AAA. When the president of a State teacher*s college only a fevv years back a&ked the parents and teachers BREAD LINE By M. L. Tind.ll • V They crouch in the gloom, these with thc dozing stare, Eycs sunk in the mask of dull faces, vvatehing the crovvd; Thin coats with collars turned high —aloof in the blare Of a city's confusion; grey forms that blend in the shroud Of metropolis smoke — vvaiting, foret*s im 11 together; ril go your way. Then come with me, and we'll both eat hay." Well, they ate their ha.v and likwd it, too, And swore to be comrade« good wid true. As the sun vvent down they were heard to sa.v, "Ah, thus is the end of a prefect day.,, Novv, get this lenson—don't let it ipa«s; I^eam thin one thing from the poor jackass; We mu»st puli together—'tis the only way To put democracy on the map and put it to stay. syatem are a practical people. We believe in thintrs that work and vve d0n't believe in things that don't vvork. Why doesn't thia economic system vvork? We knovv that the i'ull resources of the country are not being put to use. We knovv that men are unemployed and that capital is unemployed, and the vote rs rightly hold the government responsible for niaintaining the national income. Even Mr. Hoover learned that in 1932 vrhen the eleetion returna came in. This depresaion has become chronic. There are ten or eleven or thirteen million people unemployed. We know how many pigs there are in the coun-try and we knovv about hovv many more vvill be born next fall, but don*t knovv vvith any degree of ac-euracy hovv many unemployed there ste, though this present census may help to teli us. Wc are told that there is a lack ot confidence by business men in their jroverntnent Investors have so little confidence in the government that they refuse to invest in private in-dustry. They have so little confidence in the govern-ment that they prefer instead to invest in government. 1 here is a lack of confidence ali r^ht, but it is not a lack of confidence ln government. It is a lack of confidence by business men in the private business sy*tem, and it is lučk of confidence vvhich U justified. Have vve rcached the limits of ex-pnnsion of the- economic system of this country. We have not. There is stagnation, but it. is not inevitable. No economic Kjrstem vvhich is able to provide an increasing standard pf living vvill be throvvn out the window. But the capitalist system in its old age has developed a serious ease of hardening of the arteries. It is no lonjier able to expand. Capitalism Can No Longer Cross Nevv Frontiers The old fronticr has long ago been pushed all the way out into the Pacific ocean. There ig a nevv frontier. It is a technological frontier and a social frontier on vvhich mfinite pro-gress is possible. But the capitalist system cannot cross that frontier because it can no longer vvalk on its ovvn feet. Instead it uses thc government as a eruteh on vvhich it limps along tokvard a declining national income. We Socialists are not interested in trying to make the capitalist system vvork. Hoover and Roosevelt have tried that and proved that it can't be done. But vve ARE interested in MAKING THE EOONOMtC SYSTEM WOttK. What is wrong is that con-: umer incomes are too lovv and the i ate of investment is too slovv to keep the system operating at full capacity. Both consumcr incomes and investment are blockcd. They are blocked by monopoly and private profit. Business under the profit system is not o^M>rateJ to produce goods for people to consume. It is opernted to produce a private profit for its ovvn-ers. The monopoly elements in modem business have grovvn so strong that they refuse to operate at all on of elementary achool pupils in 14 sta tes if they belrved that eat ing fish improved the biain, 59 oui. of each 100 of the parents anvvvered "yes", and 32 out of each 100 of the teachers answered "yes." The notion that you need lot* of fish in your diete as a "brain food" is a myth. There is phosphorous in human brains and also in fish, but thats as far aa the similarity goea. Fish is a good food, but don*t cx-pect it to make you brainier. Whr VVeights and Measures Protection ? Do you km*w hovv mcrchants and consumers gain from honest and ade. quate vveights and mea.-ures enforcc-mant? . Consumers' Guide asked this ques-tion of its readers in a recent con-test on vveights and measures. Here is hovv the vvinner of the con-test—a housevvife of Metalino Falls. Vashington—ansvvcred the question: "Consumers gain from honest and adcquate vveights and measures en-forcement because they can make easy priče comparisons and obtain maximum values in merchandisc for every dollar expended. "Mcrchants gain from honest and adcquate vveights and measure.s en-forcement because they are protectcd against unscrupulous, short-vveighing. false-measuring competitors. Fair competition and consumcr confidence promote better trade relations." A Tip from Musicians to Consumers The cry for standards blevv a t»wcct note not so long »30 vvhen a conference of musical experts in London called for a standard for note "A" in thc musical acale. In the United States, "A" is stan-darized at 440 vibrations per second. In other countries it langes from 435 vibrations to 442 vibrations per second. And before the days of ra-dios, "A" vvas anything from 393 to 567 vibrations. Just as the lack of standard can sir.es introduces confusion into con-sumer buying. so the non-standard "A" introduces confusion into an orchestra. The request for a standard "A" has been referred to the International Standards Asaociation vvhich vvill then refer it for aetion to the countries affiliated vvith the Asaociation. Metal cleats for attaching roll roofing have been • invented vvith holes punehed for even nailing Tvvo Nevvark, N. J., inventorš h.ivc combined a decorative rack for pot-ted plants vvith a bookcaae. Mounted on bicjrcle -vvheels, a scoot-rr that is pi*opelled by a sail has been designed by an Englishman. Tin electric amplifier is bullt into a nevv carrying čase for professional musician't stringed instruments. "Pins and Needles" Joins Broadway Greats With 1000 Performances "New Pin« and Needles," thc ILGWU miracle musical, passed the 1,000