L@tO Xa( Sta 23i PoSInlna ptolam v gotovini. V Liubifavti, 7. junija 1923. V organizaciji J« moC( kolikor moti — toliko pravic« ' 1 amsterbm Uredništvo In uprava: Ljubljana, <Šelenburgova ulica št. 6/11. Izhaja vsak četrtak. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3-—. celoletno 35 Din. — Za ilane izvod po 60 para. Oglasi po dogovoru. Dopisi morajo biti frankirani fn podpisani, ter opremljeni a Stamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komisija za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.) Debata z neodvisnimi. Debate, kakor smo jih pričeli z neodvisnimi organizacijami, niso prepiranje, ampak nujno potreben razgovor, ki naj služi v to, da se prav spoznamo in da si med seboj ne bomo delali krivice. S tem služimo najbolj veliki mislil konsolidacije delavskega pokreta. Zato ni škoda prostora, ki ga zato porabimo. Zadnja ^Strokovna borba« nam posveča več člankov. Na članek »Reformistična in revolucionarna strategija« in na članek s>Tri smeri v strokovnih organizacijah; odgovarjamo samo to le: V teh člankih delate strokovnim organizacijam, kil so priključene Strokovni komisiji in zapadni internacionali velijko krivico. To zlasti s tem, da trdite, da smo mi mnenja, da bomo le potom legalnih reform spremenili sedanji družabni red. Kaj pravimo mi o tem vprašanju v resnici? Že v zadjem članku smo trdili nekaj čisto drugega. Svoje članstvo smo vedno tudi čisto drugače vzgajali. Ali hočete dokazov^ za^ to? Naj ponatisnemo nekaj misli iz članka »Narodno pravo« ie 5. in 6. štev. tNaših zapiskov« 1922, ki jasno povedo, kako mi ta vprašanja presojamo. Tam je zapisano o novem pravu, kakor lebdi v miselnem svetu vstajajočega proletarijata, naslednje: >Veliko se piše o tem ali naj vstvarjamo novi družabni red v revolucionarnem boju, ali s pomočjo mirnega razvoja. Debatirali smo o tem, ali naj se uveljavi socializem z evolucijo ali z revolucijo. Kdor misli pod besedo evolucija na način, ki naj nam prinese nov družabni red brez sile, brez boja, ta nam ne bo prinesel novega prava. Zakaj obstoječe pravo ne umira nikdar samo od sebe, iz svoje lastne volje, ampak le tam, kjer zadeva ob jačjega nasprotnika. Zato proletariat samo v zakonodajnih odborih ne more izvojevati svojih pravic. V zakonodajnih odborih se nahajajo njegovi mirovni delegati. Zunaj mora proletariat zbirati svoje glavne sile in biti svoje vojske. Ako bi teh vojsk ne bilo, kakšna naj bo veljava posredovalcev-delegatov? Kdo naj jim verjame, da so tisti, koje zastopajo, vredni lepšega življenja in da so si ga zmožni izvojevati? Brez revolucionarnih bojev ni novega prava. Revolucija pa nam ne pomenja le krvavih bojev — to je samo najostrejša oblika revolucije — ampak vsak boj proti zakonu. Zgodovina delavskega gibanja je dolga vrsta revolucionarnih pokretov vseh vrst. Delavstvu so prepovedali praznovati praznik prvega maja . Delavstvo pa ga je vkljub temu praznovalo, ne meneč se za preganjanja, ki so bila za to praznovanje po zakonu določena. Že to je bila revolucija. In ker je imelo delavstvo toliko sile, da je zakon ni mogel streti, je moral to silo priznati. Ce smo dejali, da brez revolucionarnih bojev ni novega prava in da bi bilo popolnoma napačno, ako bi pričakovalo delavstvo vse od dela svojih zastopnikov v zakonodajnih zborih, moramo pa na drugi strani povdariti, da je to delo izredno važno. Novo pravo se ne poraja povsod in vedno v enako ostrem trenju, med enakim po-končavanjem, za enako ceno revolucionarne krvi. Politik lahko gleda naprej, lahko sodi po vzgledih in izkušnjah o šansah predstoje-čih bojev in lahko razmišlja prej o miru, predno je spregovorilo orožje svoj zadnji dokaz. To je vzrok, da se odigravajo revolucije v deželah z visoko politično inteligenco manj krvavo, kakor tam, kjer te inteligence hi. Tam je treba premeriti vso silo orožja — in pretrpeti pri tem vso silo razdejanja. Težko je potem reči, kdo je tega razdejanja kriv. V Beogradu visijo po vseh stenah slike: Kaj so naredili boljševiki iz Rusije? Po našem mnenju so to krivične slike. Z isto pravico — in morda večjo — bi lahko napisali: Kaj so naredili iz Rusije tisti, ki so pustili, da se je nabirala in nabrala tolika sila gnjeva, obupa in volje po razdejanju, ki je udarila ob revoluciji s takšno silo na dan. I)as eben ist der Flueh der bosen Tat, Das sie fortzeugend, immer Boses muss ge- biiren. Velikega pomena je torej, da ima narod može, ki znajo preceniti, kakšno naj bo naravno pravo, kakor ga zahteva razmerje živih sil, ki jih morajo znati preceniti. Naloga proletarskih zastopnikov v zakonodajnih odborih je, da poskusijo to cenitev olajšati. Proletarijat pa mora vedno biti pripravljen na ostro borbo. Ce te misli na kratko zberemo bomo rekli: Ni novega prava, če ni sile, ki si ga je pripravljena v revolucionarni borbi priboriti. Zato mora biti naša borba revolucionarna Ako spremlja to borbo delo za zbiranje sil, diplom atična borba in drugi poskusi, da se izvede boj za novo pravo uspešno in v obliki, s V o jo je zvezano čim manjše razdejanje in ako imenujemo to delo evolucionar-no metodo, potem je evolucija važen činitelj v boju za novo pravo. Ako pa je ta beseda izraz za mirno, za vsako ceno zakonito reševanje družabnih nasprotij, potem za tako evolucijo nismo. Boj in revolucionarno gibanje sta nujna za novo pravo. Primerjajte s tem Vaše članke v »Strokovni borbi« in povejte: Ali nas niste napravili takšne kakor nismo? Ali je to samo zato, ker se niste brigpli za naše delo? Ali ie to umetno iskanje razlik samo izraz, da se notranje še niste odločili za resnično enotnost revolucionarnega marksističnega pokreta? Ali ne čutite, da ste usmerili svoje pušice talco, da lete mimo nas in nas ne zadevajo, ker ne stojimo tam, — kjer vit trdite, da stojimo. Če je kaj resničnega na vašem.pisanju o evolu-cionarni in revolucionarni taktiki, je morda, kar se nas tiče, samo to-le resnično: Mii verujemo v revolucije. — A istodobna, enkratna svetovna revolucija se nam v teoriji ne zdi verjetna, v danem momentu se nam zdi nemogoča. To nas je ločilo. Danes nas, kakor upamo več ne loči. Kajti vsaj to, kar smo glede danega momenta podčrtali, verujete sedaj vsekakor tudi vii. Zato so veliki pogoji za edinstvo podani. A kakor vidimo iz Vaše »konstatacije«, se duševno s tem še niste spopriijaznili. Mesto, da bi šli z veseljem na realno, pošteno pot do uje-dinjenja, kakor jo mi predlagamo, pot, ki je morda sicer dolga, a vodi gotovo do cilja, ker je iskrena in poštena, napovedujete,’ da boste pričeli napram nam drugo taktiko. Pa ne da bi' vi v enotno fronto v srcih nikdar res ne verovali, da bi jo zavračali, da bi se s to besedo samo igrali, ker čutite, da je delavstvo od sporov utrujeno, ker veste, da se instinktivno zaveda, da mora ustvariti! res enotno fronto! Pa' ne da bi mislili, da je delavstvo otrok in da smo tudi mi otroci, ki jih je mogoče varatii? Se vedno želimo, da bi ne bilo tako, še vedno mislimo, da ni mogoče, da bi bilo v vaših vrstah na celit črti tako. Se vedno upamo, da ne bo ostala Vaša zadnja beseda tista, s katero napovedujete, da boste začeli napram pri nas priključenim organizacijam novo borbo. Mi te borbe ne želimo, a se je tudi ne bojimo. Pokazali pa smo tako jasno, da je enismo zakrivili in da mora v slučaju, da se še huje razvname, — prenehala pravzaprav v resnici nikdar ni, kar dokazuje vsaka številka strokovnih glasil in sicer zlasti vaših — pasti vsa krivda zato na drugo stran, ki sicer vedno govori o enotni fronti, od koje pa en del oči-vidno misli, da je enotna fronta laž za otroke. Mi poživljamo nasprotno stran vkljub temu k delu za resnično enotno fronto, ker vemo, da ni mogoče, da bi se na nasprotni strani s to veliko, delavstvu sveto željo vsi igrali in da bi vsi zavračali našo dobro premišljeno pot za konsolidacijo delavskega pokreta. Kdor pa hoče na vsak način še hujših cepitev in novih bojev naj ve, da so naše organizacije na svojih postojankah. Pred uzakonjenjem soc. zavarovanja na Češkoslovaškem. (Dopis s Češkega.) Socialsitično delavstvo čehoslovaške republike stoji pred uzakonjenjem ene najvažnejših točk svojega socialno-demokratičnega programa, in sicer pred uzakonjenjem starostnega in invalidskega zavarovanja. Štirideset let je klicalo delavstvo v Avstriji po pravičnem zavarovanju za starost, priredilo na tisoče in tisoče shodov za socialno zavarovanje, toda dunajske vlade so bile neme za te delavske klice. Šele republika skuša sedaj delavstvo razbremeniti bremena, ki ga je doslej težilo. Vlada republike je predložila parlamentu osnovo zakona za socialno zavarovanje, ki jo je izdelalo ministrstvo za socialno skrbstvo pod vodstvom ministra sodruga Gustava Habermanna. — Osnova je dodeljena k obravnavi soci-alno-političnemu odboru zbornice, ki je radi nujnosti rešitve v stalnem zasedanju. Poročevalec o tej za delavstvo nad vse važni zadevi bo v parlamentu bivši minister socialnega skrbstva poslanec sodnik dr. Vinter. Osnova starostnega zavarovanja obsega 289 členov, ki so razdeljeni na šest poglavij. Vsako poglavje ima zopet več pododdelkov. Prva glava obsega splošna določila (§ 1—23), druga: organizacijo zavarovanja samega (§ 24—94), tretja govori o zavarovalnih dajatvah (§ 95—156), četrta razpravlja o zavarovalnem in denarnem gospodarstvu zavarovalnic (§ 157—185), peta ugotavlja uredbo in zavarovalno vodstvo, šesta ima končna določila, kako se kaznuje, prehaja od uprave k novi upravi in izvršilne predpise (§ 239-289). Ta, od ministrstva pripravljena osnova, razpravlja o zavarovanju nameščencev. Osnova za samostojne osebe (obrtniki, kaižarji itd.) se izdela med obravnavo osnove v parlamentu in senatu. Bolniško zakonodajstvo je razširilo svoj delokrog na vse osebe, ki se nahajajo v mezdnem razmerju (torej tudi na državne uradnike! Opomba pisca); na nje se razteza tudi starostno in invalidsko zavarovanje, ki jih navaja zopet nova osnova. Sprejeta niso v osnovo le posebna zavarovanja, ker so že s posebnimi zakoni uravnana, kot na primer zavarovanje rudarjev in pokojninsko zavarovanje. Nova osnova socialnega zavarovanja se opira na bolniške blagajne, ki so se spremenile v okrajne blagajne in sicer tako, da je osredotočeno zavarovanje vedno v enem zavodu, ki ima za svoj delokrog cel okoliš, kateregakoli političnega okraja. Osrednja zavarovalnica ima možnost vplivati na upravo okrajnih zavarovalnic. Ima nad njimi nadzorstvo, imenuje , tem zavarovalnicam ravnatelje, blagajnike in računovodje. Nova osnova obravnava tudi nanovo zavarovalno vodstvo. Pušča sicer razsodišča, ki so bila dosedaj, Še tudi nadalje v veljavi, toda odreja za vodjo sodnika iz poklica in dovoljuje oklic na zavarovalno sodišče. Preje proti razsodbi razsodišča ni bilo priziva. Zavarovalno sodišče pa uravnava spore med zavarovalnicami in podjetniki, bolnicami in podobno. Proti razsodbi zavarovalnega sodišča se sme pritožiti vsakdo na zavarovalno nadsodišče, ki je priklopljeno najvišjemu upravnemu sodišču. V tem nadsodišču so poleg juristov tudi zastopniki interesentov. Ta nadso-dišča zbirajo tudi vse administrativne odločitve tako iz zavarovanja nezgod, kot pokojninskega in rudarskega zavarovanja. Komisija, ki je izdelala osnovo, se je okoristila z izkustvi, ki so jih dobile druge države s svojim socialnim zavarovanjem, vzela je za podlago svojih proračunov najnovejše podatke, ki jih je po ljudskem štetju 1. 1921. objavil državni statistični urad češke republike. Komisija se je učila ne samo na uspehih socialnega zavarovanja, ki jih je dosegla tujina, temveč tudi na neuspehih in je skušala v osnovi odstraniti in zravnati vse slabosti. Zato lahko rečemo, da vzdrži osnova zakona socialnega zavarovanja primerno z vsakim zavarovalnim zakonom tujine, da, celo trdimo, da je za enkrat najboljša izmed vseh. Zakon sam na sebi in če je še tako dober, ni delavstvu v prospeh, če se ne izvaja pravilno. Zato prireja zveza bolniških blagajn tečaje za svoje uradni-štvo, skrbi za njegovo tozadevno izobrazbo in vzgojo, da tako ustvari jamstvo, da se bo zakon socialnega zavarovanja prav razlagal in vzgajal v prospeh delavskih vrst. Starostno in invalidno zavarovanje objema v svojem krogu približno 3,200.000 delavcev in zahteva letne naklade 1 in tri četrt milijarde čeških kron. Zakonito stopi v veljavo s 1. januarjem 1924. Do te dobe določa posebna naredba, da se obnemogli in za delo drugače nesposobni delavci podpirajo iz posebnega, v ta namen določenega fonda, ki znaša 100 milijonov čeških kron. Vprašanje, ali se izvede v republiki starostno in invalidno zavarovanje, je že ugodno rešeno. Nobena stranka si ne upa glasovati proti osnovi socialnega zavarovanja. Rešiti je le vprašanje, kakšno bo socialno zavarovanje. Zakaj meščanske stranke, v prvi vrsti navadno demokratska in agrarci, se bodo trudili, da bo osnova obravnavana v parlamentu, kolikor le mogoče poslabša v škodo delavstva. Toda delavski zastopniki bodo upajmo, vsak njihov naskok na novo pridobitev delavstva odbili. Največjo zaslugo, da se uresničuje v češki republiki socialno zavarovanje, ima češkoslovaška socialna demokracija, ki neglede na to, da so se delavske fronte s komunističnim razbijanjem oslabile, da se je meščanska reakcija opomogla, stopa stalno korak za korakom k uresničenju socialno-demokrat-skega programa v dobrobit delavskega razreda. Mezdno gibanje paplrn. delavstva. Kakor smo že javili se je vršilo dne 11. maja mezdno gibanje za papirniško delavstvo Medvode-Goričane in Vevče. Na teh pogajanjih ni prišlo do zaključka, ker so se zastopniki podjetja izjavili, da nimajo tako obširnih pooblastil, in da morajo povprašati upravni svet, v koliko smejo povišati plače. Na teh pogajanjih je bil dosežen načelen sporazum, da se bodo predvsem zvišale temeljne plače, akord se bo pa reguliral tako, da se bo zvišal onim, ki so prikrajšani. Končno odločitev naj se pa prepusti ponovnim pogajanjem, ki bi se imela vršiti najkasneje do ‘28. maja. Naknadna pogajanja so se vršila dne 1. junija v prostorih »Zveze indu-strijcev«, pri katerih so bili zastopani zastopniki obeh organizacij. Po dolgili govorancah in debatah se je dosegel sporazum, da se bodo plače zvišale mladinskim delavcem za S Din, ženskam za 4 Din, moškim delavcem za 5 Din in profesijonistom za 6 Din dnevno. Regulacija ^akordnih del in druge notranje zadeve v tovarni se bodo pa uredile v sporazumu z delavskimi zaupniki. * Če pogledamo la uspeh, si moramo odkrito priznati, da ni sijajen, da pa vsekakor odgovarja moči papirniškega delavstva. Shod, ki se je vršil 13. maja na Vevčah, je jasno pokazal, na čem hira papirniško delavstvo. Mi nismo hoteli o tem shodu prinesti nikakršne kritike, ker smo se zavedali, da bi škodovala pri mezdnem gibanju. Zato smo vsa. prav nečedna dejanja nasprotne organizacije pogoltnili v nadi, da bo prišel čas, ko jim bomo lahko povedali, kaj je prav in kaj ni. Ta shod smo sklicali mi z edinim namenom, da pojasnimo delavstvu dejanski položaj in da ga informiramo o poteku mezdnih gibanj, ki so se vršila na Inšpekciji dela. Krščanski socialci so pa v svoji zaslepljenosti smatrali ta shod za izzivanje in so nekateri njihovi člani že par dni pred shodom govorili, Podlistek. Dragiša Lapčevič: Edinstvo in solidarnost delav* skega razreda. (Dalje.) Slabšanje gmotnega položaja pretvarja tudi mase uradništva v delavce. Vladanje kapitala ustvarja tej masi skupen položaj in skupne interese. Na ta način se pretvarja ta masa v razred z nasprotnimi interesi vladajočega razreda, ne pretvarja pa se v razred proti samemu sebi. Zaščita skupnih interesov v boju proli vladajočemu razredu znači boj izkoriščanih proti izkoriščancem. Ta masa se v tem boju z^e svojega položaja in svojih razrednih interesov popolnoma. Tz tega sledi, da je strokovna organizacija izrazito razredna organiza- da bodo shod razgnali, če ne drugače, pa z nožttii in vilami, in res so prišli na shod v nekakem bojnem razpoloženju, zahtevali so volitev predsednika shoda, čeprav ,shod ni bil političen, in se ni šlo za drugo kot za večji košček kruha. Cel čas shoda so podtikali našim sodrugom razna dejanja, ki so se izvršila kvečjemu v njihovi prebujni fantaziji, na drugi slrani je pa zatrjeval njihov predsednik Kukovca, da se oni že dve leti trudijo, da bi delovali z nami roko v roki, da smo pa mi to ponudbo odbili. Nazadnje je pa nastopil predsednik njihove zveze g. Kutar iz Ljubljane, ki je priznal, (la zato ni vložil spomenice, kor sta bili na njej podpisani obe organizaciji, on pa je smatral, da je nji hova sama dovolj močna, da mezdno gibanje izvede. G. Kukovca je bil s tem priznanjem javno izpostavljen na laž, in s tem priznanjem se je tudi videlo, da klerikalcem ni šlo za to, da izvojujejo košček kruha, temveč da povečajo svojo organizacijo. Mi ne tajimo, da si želimo velike in močne organizacije, vendar nimamo organizacij izključno zato, da jih povečujemo, temveč da z njimi bojujemo za boljši obstoj delavstva. Priznanje g. Rutarja je za nas dragoceno, da se bomo znali ravnati v bodoče in da bo delavstvo v teh tovarnah razvidelo, da si mora zgraditi razredne bojne organizacije, če hoče, da bo prišlo do boljšega položaja. Istotako je podtikal g. Kukovca so drugu Svetku, da hujska na stavko, ker se je ta v svojem govoru izjavil, da so zahteve tako skromne, da ne bo mogoče veliko popuščati. Gospodje kapitalisti so bili v lahkem položaju pri mezdnem gibanju, ko so pa videli, da jim ne grozi nobena nevarnost in da imajo v krščanskih socialcih dobre zaveznike, ki že v naprej skrbe, da ne bo došlo do stavke. Zato je treba, da si papirniško delavstvo zapomni, da bodo uspehi takrat boljši, ko bodo delavci organizirani v razrednih bojnih organizacijah, ki bodo tudi bojazmožno in ne samih prošenj in intervencij. Da si pa take zgradimo, je pa treba požrtvovanja in treznosti in pridnega dela za organizacijo. Kolikor moči — toliko pravice! Po kakSnem potu do uledinienjaT Pod tem naslovom piše - Organizova-ni radnik , centralno glasilo neodvisnih strokovnih organizacij: Ujedinjenje od osrednjega društva do osrednjega društva ni niti malo praktično. Pri lakih ujedinjenjih obstoja vedno nevarnost, da se združita dve organizaciji iste stroke, ki sta pripadali do tedaj dvema nasprotnima centralama, na račun obeh central, to je sindikati si dajejo, da bi izvedli med seboj ujedinjenje, medsebojne koncesije, ne samo mednarodne orientacije, ampak tudi opredelitve proti centralam delavskega strokovnega pokreta v državi. cija delavstva, a edinost organizacije izvira u razredne solidarnosti proletarskega razreda. Več kakor očitno je, da morejo imeti uspehe le ujedinjene strokovne organizacije. Kakor so potrdile organizacije že davno v drugih deželah in je proletariat teh dežel na svoji lastni koži izkusil, da razcepljenost strokovnih organizacij prvič slabi moralno moč delavca, dragic slabi gmotno moč za vzdrževanje stavk, tretjič napravi delodajalce odpornejše, četrtič povzroča konkurenco med delavstvom, petič dela neprizadete delavce malo-dušne za uspehe in boje onih delavcev, ki so v tem ali onem boju, a pripadajo kaki drugi delavski skupini in šestič pogostokrat vede do stavko-loni!-’tva in zloma ter neuspeha bo-jevnih sil delavstva. Prazna je nada, da bi kaka orga-niza.-ib nadvladala sorodno organizacijo ijo pritegnila v svojo sredo; v skupnem boju se morejo strokovne organizacije združiti in napraviti delavce ravnodušne za njihov idejni boj in njihovo idejno orientacijo. Na ta način prihaja do gotovega rezervnega stanja, ako ne do popolne nevtralnosti tako ujedinjenih osrednjih društev napram obema centralnima sindikalnima inštancama v državi in napram celoti delavskega strokovnega pokreta. Ako se na ta način slabi tako jedna, kakor druga centrala, potem tako ujedinjenje poedinih osrednjih društev ne predstavlja nobenega uspeha in napredka za strokovno gibanje kot celoto. Nasprotno! Vsaka stroka bi se ujedinila po svojih posebnih razmerah in ako bi se vsi tako ujedinjevali, bi prišlo nekega dne do tega, da bi imeli v Jugoslaviji popolnoma ujedinjena posamezna osrednja društva, zato pa bi ne ostalo ne sledu o enotnem strokovnem gibanju kot celini.« K tem izvajanjem imamo prav malo dostaviti. Pripomnili bi, da je ta pot za Slovenijo, kjer so vsled ozkega jezikovnega področja vse stroke ozko navezane druga na drugo, še prav posebno nevarna. Naše strokovno glasilo se more postaviti duševno in gmotno le s skupnimi močmi na zdrave temelje. Vsako tozadevno cepljenje je obžalovanja vredno. Zanimivo bi bilo s številkami dokazati, da zapravljajo slovenske strokovne organizacije na ta način težke tisočake na leto. Pri nas se pri takih ujedinjevanjih često celo na to pozablja, da vzdržuje Strokovna komisija za Slovenijo po pokrajini svoja tajništva, ki služijo enakomerno vsem strokam. Osrednja društva se pri ujedinjeva-nju nikakor ne mislijo odreči opori, ki jo nudijo ta tajništva za vse stroke, — vkljub temu. pa pozabljajo vzeti pri uje-dinjevanju v obzir, da je treba izvesti ujedinjenje tako, da se ne odreka kvote, .potrebne za vzdržavanje teh tajništev. Dosedanji poskusi nas vedno bolj uverjajo, da je treba izvesti ujedinjenje strokovnih organizacij v državi po enotnem načrtu. Atentat v Lozani. Vaclav Vorovskij, delegat sovjetske Rusije na konferenci v Lausanni (Švica) je bil dne 10. maja napaden in umorjen. Atentat je izvršil Maurice Conradi, ki je nekoč služil v ruski carski armadi. Conradi je obstrelil še dva druga člana ruske delegacije. Ko je morilec izvršil svoj čin, je čakal, da je prišla ponj policija. Na vprašanja je odgovarjal, kakor pravijo časnikarska poročila, da je maščeval svojega očeta in strica, katerima so bolj-ševiki zaplenili premoženje in ju umorili. Da bi umorit tudi Cičerina, sovjetskega komisarja za zunanje zadeve pa ni imel nikdar priložnosti. Vorovskij je bil s svojima tovarišema v restavraciji na obedu. Pri eni bližnjih miz je sedel Conradi. Ko mu je bila prilika ugodna, se je približal mizi ruskih delegatov in pričel streljati. Vest o umoru je razburila Švico in ves ostali svet. I(uska delegacija na konferenci v Mesto za bratomorni boj, se mora proletariat izreči za zdravo parolo: en razred — en pokret; ena stroka — ena strokovna organizacija. Edin-stvo strokovnih organizacij na temelju neodvisnosti napram mišljenju in pravcem, ki se ne tičejo nalog strokovnih organizacij, mora biti parola vneh proletarcev, ki vidijo v odporu proti kapitalističnemu izkoriščanju elementarno silo proletariata in bitko za njegovo osvoboditev. V tem pogledu je vrlo poučno mišljenje, ki ga je na nekem strokovnem kongresu že pred dvajsetimi leti izrazil delavec, star borec in veteran, socialistični in strokovni drug Marksa in član izvrševalnega odbora prve internacionale, znameniti Graj-lih (Švica): !>a se bo omogočilo vsem organizacijam in »druženjem delavske zveze intenzivno delati, je potrebno, da strokovni pokret, Delavska zveza stoji na podlagi neodvisnosti. Delavski savez mora biti tako organiziran, da nihče niti no ustrahuje in da zaupanje, ki je vsakemu sveto, nihče ne oskruni. (Dalje.) T.ausanni ni bila priznana od zastopnikov zavezniških vlad, ki rešujejo maloazijska vprašanja; konferenca je nadaljevanje pogajanj med zavezniki in Turčijo. Ker se vprašanje Črnega morja in koncesij v Mali Aziji tiče vitalno tudi Rusije, je naravno, da skuša dobili na talcih konferencah besedo. Kapitalistično časopisje v Evropi, kakor v Ameriki, hujska in napada sovjetsko Rusijo in to vpliva na fašiste, kakor olje na ogenj, ki so že prej zagrozili sovjetskim delegatom, naj zapuste Švico. Sedaj švicarski glavarji fašizma zanikavajo, da je bil Conradi njihov član. Vaclav Vorovskij je poljskega poko-lenja. Učil se je inženirstva. Že v mladosti se je pridružil ruski socialni demokraciji. Leta 1902. se je pridružil boljševiškemu krilu stranke. Bil je preganjan in deportiran v Sibirijo, o d kjer je prišel v Genovo (Švica) in delal tatu z drugimi ruskimi revolucionarji, kot Leninom, Kamenjevom, Krasinom in drugimi za strmoglavljenje carizma. Njegov morilec kapitan Conradi jo bil rojen v Petrogradu. Njegovi starši so bili Švicarji, naseljeni v Rusiji, kjer so imeli v posesti čokoladno tovarno. Con-radi trdi, da so za časa revolucije boljj-ševiki zaplenili tovarno in drugo premoženje in umorili njegovega očeta in strica. Conradi je bil belogardist, toda tovarne si ni mogel priboriti nazaj. Poročila o umoru njegovih sorodnikov v Rusiji si nasprotujejo in menda bo t njih veliko pretiravanja. Ko je izvršil svoj čin v Lozani, ja izjavil: »Davel. veliki švicarski patriot je rešil vaudski kanton, ampak jaz se« rešil veliko več, jaz sem rešil človeštvo pošasti boljševizma.« Conradi ni rešil ničesar, ker se z atentati ne da ničesar rešiti. V teku vojne, po vojni in pred vojno smo imeli številne atentate. Atentati na visoke iu odgovorne osebe so take stvari, kakor organizirana človeška družba. Atentati razburjajo, vzrujajo, delajo napete rae-mere še bolj napete, ampak tistega, kar večina atentatorjev misli doseči, ne doseže. — Z umorom reakei onarnega ministra se ne odpravi reakcije. Z umorom cesarice Elizabete se ni odpravilo monarhizma. Z umorom Lincolna se ni povrnilo telesno suženjstvo v južne države in se nikdar ne bo. Dasi je suženjstvo še v veljavi, dasi ga v gotovih oblikah še spremlja legalni pečat — suženjstvo, kakor je bilo, se ne povrne. Z atentatom na Vorovskega se ni odpravilo sovjetske Rusije in njenega režima. Socialisti obsojamo vse atentate. — Umor Vorovskega je madež za Švico in ves kapitalistični svet. Vorovski je prišel na konferenco v Lausanno z namenom braniti interese države, ki šteje 150 milijonov ljudi, prišel je tja z namenom delati za mir, za mirno in pošteno rešitev sporov, ki bi sploh ne bili spori, če bi imeli mesto imperialističnih vlad ljudske vlade. Švicarske oblasti so odgovorne za ta umor, ker so vedele, da je velik del javnega mnenja nahujskanega proti Rusiji, ker so bile obveščene, da so ruski delegatje dobili grozilna pisma od švicarskih in italijanskih fašistov. Hujskanje dela iz fanatičnih ljudi* blazne fanatike. In umor v Lozani imajo na vesti tiste vlade, ki se zgražajo nad 2 barbarizmom« v Rusiji, pri lem pa pridno negujejo svoj barbarizem. Ta članek je priobčilo slovensko glasilo ameriške socialistične zveze ^Proletarec« in se mi s tem stališčem popolnoma strinjamo. Nikdar ne smejo stati strokovne organizacije s kakim političnim društvom v zvezi, ako hočejo zadostiti svojim nalogam; ako se to zgodi, pomeni to, da jim zadajo smrtni udarec. V strokovnih organizacijah bodo vzgojeni delavci kot socialisti, ker vodijo vedno pred očmi boj s kapitalom. Vse politične stranke, naj bo to katerakoli, navdušijo delavske mase le za prehodno dobo; nasprotno vklenejo strokovne organizacije delavsko maso trajno, le one so v slanu predstavljati delavsko stranko in postaviti protiutež kapitalu. (K. Marks.) Alf *? nrw)fnik „Kra“? Naše organizacije. Kovinarska stroka. Kovinarji pozor! Kovinarji na Jesenicah, Dobravi in Javorniku se nahajajo v mezdnem gibanju. Podjetnik prezira njihove upravičene zahteve, zakar mu bo delavstvo dalo tudi primeren odgovor. Noben kovinar naj ne iSče dela v teh obratih! Lesce. Kovinarji v tovarni verig v Lescah so imeli 1- h pogajanja z ravnateljstvom. Inžpektor dela, ki je bil tudi pri pogajanjih je konstatiial, da je od zadnje njihove pogodbe draginja samo za najnujnejše življenske potrebščine narastla čez 29 odstotkov in da so zahteve delavstva po zvišanju plač upravičene. Podjetnik je ponujal delavcem 10 odstotkov in še to pod pogojem, ako mu zvišajo mesečno produkcijo od 4 na 6 vagonov, kar je delavstvo odklonilo ter vztraja pri zahtevi, da se mu da toliko, da si bo rešilo vsaj golo življenje. Delavstvo, zdrami se iz spanja, v katerega te je vrgla buržoazna klika, strni svoje vrste, razširjaj svoj časopis in pi i-pravi se, da pošteno obračunaš s svojimi izkoriščevalci. Kamnik. Delavstvo tovarne »Titan« pri Kamniku je vložilo spomenico za zboljšanje plač. Ako povemo, da znaša v podjetju najmanjša plača 1600 kron, največja nekaj nad 5000 K mesečno, bo vsakemu jasno, da tako ne more iti dalje. Podjetje se izgovarja, da se nahaja tovarna v težki krizi. Delavstvo to dobro ve, — saj je odpustila tovarna že skoro polovico delavcev. Vč pa tudi, da se vzdržuje uradniški aparat še vedno v prejšnjem obsegu in misli, da bi se dalo, če bi se tudi tukaj bolj štedilo, toliko prihraniti, da bi se omogočilo delavstvu živeti. Živilska stroka. Seje 'osrednjega odbora. Osrednje društvo živilskih delavcev v Ljubljani vabi na 12. t. m. centralne odbornike k 6. redni centralni seji, ob 6. zvečer. — Opozarjamo odbornike, da se za dne 29. V. t. 1. sklicana centralna seja ni mogla vršiti, ker se večina odbornikov seje ini udeležila. Take nerednosti se v bodoče ne sinejo več goditi in predsedstvo bo prisiljeno, da ukrene vse potrebno, da se nerednosti odpravijo. Dnevni red sej je tako važen in ima centralni odbor rešiti tako važna mezdna vprašanja, da je treba napeti pač vse sile, da jih rešimo. Zato pa je pred-—pogoj, da razčistimo nejasnosti na sejali. Zato obiskujte seje. — Predsedstvo. Stavka pekovskih poomčnikov v Mariboru končana. Dne 23. maja t. 1. je po daljšem in hudem boju končala stavka pekovskih pomočnikov v Mariboru. Stavka je trajala 16 dni. Mariborski pekovski pomočniki so iz podružnične blagajne izplačali nad 15.000 Din. Centrala je prispevala okroglo 1250.— Din. Doseglo se je 10 do 15 odstotno povišanje na plačah. Stavita ni uspela, ker smo imeli iz Slovenije precej stavkokazov. od zunaj sta dospela le dva stavkokaza in sicer iz Zagreba. Sramota je, da imamo še med našimi so-drugi ljudi, ki v resnem času padejo svojim tovarišem v hrbet. To naj bo zapisano v srcih vseh onih, ki trpe radi lopovskega klečeplazenja svojih tovarišev izdajalcev. Njih imena napišete v naš list, da bodo vsi vedeli, kdo je bil v času vročega boja lopov. Skušnje so zlata vredne in žrtve, ki so ob priliki tega boja prišle ob kruh, naj se zavedajo, da so prišle ob kruh zato, ker jim je lasten stanovski tovariš hotel kopati jamo. Sedaj je treba boja v lastnih vrstah — zob za zob. Oklenite se svoje organizacije in ko boste disciplinirana armada, ter boste vedeli zakaj ti pite, in zakaj ste organizirani, tedaj se vain bo posrečilo v boju častno zmagati ali pa najmanj — častno propasti. Usnjarska strdka. Čevljarski pomočniki, pozor! Letni občni zbor ljubljanske podružnice čevljarskih pomočnikov se bo vršil v nedeljo dne 10. Jlinija točno ob pol 10. uri dop. v prostorih restavracije »Zlatorog v Gosposki ulici 3. s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika o dosedanjem delovanju podružnice; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo kontrole; 5. volitev novega od- bora; 6. slučajnosti. — Člaue poživljamo, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odbor. MonopoSska stroka. Tobačna tovarna. Naša organizacija je napravila pretekli teden več korakov, da spravimo vprašanje naših mezd za korak naprej in da ustavimo in zajezimo odpuščanje od dela, kojega, kakor se bojimo, še vedno ni konec. Naš blagajnik sodr. Bučan je odpotoval v Beograd, da intervenira zajedno z zastopniki naše centrale pri monopolski upravi in pri parlamentarnih klubih. Odbor organizacije pa je predložil osebno spomenico o našem položaju tudi Delavski zbornici, iu Delavskemu odseku Pokrajinske uprave za Slovenijo. Na obeh straneh so obljubili, da bodo našo stvar po možnosti podprli. Ker je bila naša deputacija pri tej priliki obveščena, da se je bati še nadalnjih redukcij delavstva, je opozorila, da bi se dalo v tobačni tovarni tudi izdelovati potrebščine za cigarete, ki se dosedaj deloma uvažajo, kar gotovo ne koristi valuti, našemu delavstvu pa hudo škoduje. Naša delegacija je smatrala, da bi mogla podpreti težnje za tem tudi ljubljanska občina, ki je svoj čas za gradbo tukajšnje tobačne tovarne veliko žrtvovala in je prosila za sprejem tudi pri ljubljanskem županu s. dr. Periču, kojega je opozorila na nevarnost, ki grozi tobačnemu delavstvu. S. župan je obljubil, da se bo zn našo stvar toplo zavzel. Dspisi. Kamnik. Da vladajo v tovarni »Titan« na Perovem pri Kamniku skrajno slabe razmere, je že itak znana stvar, naj za danes zadošča, ako spregovorimo nekaj besedi o naših gospodih mojstrih, ki se odlikujejo posebno s tem, da medseboj kar tekmujejo, kdo bo bolj šikaniral delavstvo, osobito vajence, ki so brez zaščite, ter vpijejo in psujejo te uboge vajence. Sestavili bi pač lahko cel album teh kletvic in izrazov. -Zahtevamo, da se s tem načinom šikaniranja posebno pa pri mladini takoj preneha. Zapomnijo naj si gospodje mojstri, da se bo ostalo delavstvo postavilo na branik tudi za vajence in mladoletne delavce in jih ščitilo ter ne bo dopustilo, da se naziva mladina v delavnicah od gg. mojstrov, obdaruje z vsemi priimki, samo. s človeškimi ne. Zapomnite si, da so tudi proletarci ljudje. Krona vseh krvosesov pa je g. mojster P., ki je že večkrat nekega vajenca dejansko napadel in pretepel. Nekoč ga je udaril tudi s kladivom po hrbtu, kar presega pač že vse meje. — Vprašamo Vas g. mojster, kaj bi vi naredili, ako bi kdo z vašimi otroci tako ravnal? Brez dvoma boste odgovorili, da bi to pošteno vrnili. Mi delavci zalit e-vamo, da se vajence pouči, ne pa pretepa, kajti če bi vajenec že vse znal, bi se mu pač ne bi bilo treba šele učiti. V nasprotnem slučaju, da se namreč ne bo takoj prenehalo s šikaniranjem in pretepanjem mladine, bo vse delavstvo izvajalo posledice. G. ,P„ knjiga, kjer so zapisani Vaši grehi je polna! Kličemo Vam pred dvanajsto uro: Prenehajte! Delavstvo pa poživljamo, da se še bolj oklene svoje razredne organizacije, da bomo trdni. Vestnik »Svobode". »Svoboda« na Vrhniki. Odhod nekaterih odbornikov z Vrhnike je prisilil odbor, sklicati za 6. maj izredni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Vencel Malavašič, dimnikar; Mici Jeršinovec, zas.; Franc Mlinar, delavec; Jože Nagode, sedlarski pomočnik Franc Gorjanc, delavec; Viktor Osenk, delavec;/ Franc Langof, knjigovodja; Marija Dormiš, delavka; Miha Šušteršič. usnjarski pomočnik; za namestnike pa: Petrič Gustel mlajši, žagar; Karol Završnik, delavec: Valentin Mušet, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — V zletni odbor za olimpijado v Mariboru sledeči sodrugi: Herman Delpin, vodja okrožnega urada za zavarovanje delavcev; Franc Bajt, delavec in Franc Prelc, usnjarski pomočnik. Za upravnike sklada za nabavo društvenega praporja sodrugi: Matevž Bradeška. Jaka Peternel, Franc Prelc. Podružnica je priredila 13. maja izlet v gozdno dolino Lenarščico, ki ostane vsem izletnikom v spominu. — 10. junija priredi v zvezi s podružnico v Borovnici gozdni izlet v »Pekel- nad Borovnico, jako romantično dolino z vo-dopadi. Vse v okolici Ljubljane se nahajajoče podružnice vabimo k judele-žbi v svrho medsebojnega spoznavanja. Natančen spored sledi. Glede polovične vožnje obrnejo se naj na »Svobo-dino« centralo. — 17. junija priredi podružnica vrtno veselico v gostilni pri Jurci« na Vrhniki; pri veselici nastop telovadnega odseka »Svobode« šiška-Ljubljana; sodeluje godba Svobode v Šiški. Polovično vožnjo preskrbi pri pravočasni prijavi centrala Svobode v Ljubljani, Židovska ulica št. 1, 1. nad. Delavstvo in stenografija. Zveza teh dveh pojmov se pri nas le redko pojavlja. Vse drugače pa je pri drugih narodih, kjer se je stenografija med delavstvom že davno udomačila. Zlasti v Nemčiji obstoji več delavskih stenografskih zvez. Tako n. pr. v Hamburgu, Berlinu in drugod, kjer so že pred vojno imeli močne zveze, ki so v prvi vrsti gojile stenografski pouk med delavstvom. Tudi na Dunaju so že pred vojno obstojale tri delavske stenografske organizacije. Zanimivo je, da so bile najmočnejše tiste organizacije, ki so gojile najenostavnejši in najlažji sistem. Dočim je Ga-belsbergerjev sistem tekom osemdesetih let le v neznatni meri prodrl v delavske kroge, so si modernejši in lažji sistemi v razmeroma kratki dobi pridobili lepo armado pristašev. — Je pa to tudi jasno. Delavec, ki je zaprežen ne samo v svojem delavnem času, temveč pogosto-ma tudi v svojih prostih urah, se ne utegne ukvarjati s sistemom, ki zahteva mnogo truda in dolgotrajnega pouka. Kaj nudi stenografija delavstvu? Ker je delavec povečini navezan na sa-moizobrazbo, se mora posluževati vseh pripomočkov, ki mu to stremljenje olajšajo. Dober pripomoček pri tem je stenografija. Koliko časa in truda si prihranijo funkcijonarji, zlasti zapisnikarji, poročevalci in drugi, ako se v svoji funkciji morejo posluževati stenografije. Velike koristi je tudi pri predavanjih itd. Koliko lepih stvari se pozabi, ker za beležke v navadni pisavi, ki morejo biti le nepopobie, dostikrat ni niti časa niti volje. Stenografija pa nam pripomore, da si važne dele poročil, predavanj, razprav itd. kratko in jasno zabeležimo in jih otmemo pozabljivosti. Da se tudi delavstvu da priliko in razširi med njimi znanje te velelcoristne kulturne panoge, priredi »Svoboda« stenografske tečaje in uvede poučevanje potom pisem. Prvi letošnji stenografski tečaj »Svobode: se otvori v torek 12. t. m. v Ljubljani. Vsi udeleženci, ki so se že priglasili in tudi tisti, ki se do tedaj še nameravajo priglasiti, se snidejo ta dan v tajništvu »Svobode« ob 7. zvečer, da se razgovorimo o podrobnostih. Tečaj bo trajal deset do dvanajst tednov. Poučevanje potom pisem se je že pričelo. Zunanji sodrugi se k temu pouku lahko prijavijo vsak čas. Delavci, zlasti funkcionarji, posluži-te se ugodne prilike 1 U. D. R. IJdruženje delavskih rediteljev. UDR se imenuje nova organizacija, ki se je ustanovila v Ljubljani. Kakor posnemamo iz društvenih pravil, ima organizacija namen dvigniti in krepiti telesne in duševne sile svojih članov, ter navajati svoje člane k spoznavanju narave in človekoljubnim ter družbi, posebno delavstvu koristnim dejanjem. Društvo bo prirejalo: 1. izlete in tabore v prosti naravi, tekme, ter ostale družabne in športne prireditve; 2. goji telovadbo in proste vaje; 3. prireja vaditeljske tečaje; 4. nudi pomoč svojemu bližnjemu v slučaju nevarnosti (požar, povodenj itd.); 5. skrbi za red pri delavskih prireditvah itd. Kakor je razvidno iz pravil, ima društvo zelo lep namen in je treba povda-riti, da nam je takega društva manjkalo. Zlasti dve stvari sta, ki sta nam jako simpatični, to je gojenje stroge prostovoljne discipline in spoznavanje narave. Kar se tiče discipline, je treba podčrtati, da jo v delavskih vrstah zelo po-manjkuje. Namreč tiste discipline, ki je prostovoljna, ki izhaja iz spoznanja, da je enotno delovanje le takrat mogoče, če podredi vsak posameznik svoje želje, željam skupnosti. Treba je onega spoznanja, da je ravno disciplina oni či-nitelj, ki dviguje človeka nad žival. Seveda ne sme temeljiti ta disciplina na strahu pred kaznijo, kakršno uvaja militarizem, temveč mora biti plod notranjega spoznanja posameznikov. Kakor je gojenje discipline zelo važen pripomoček za zmago delavstva nad kapitalisti, tako je isto tako velikega pomena spoznavanje narave in kropljenje telesnih in duševnih sil v prosti naravi. Angleške in ameriške skautske organizacije so pokazale, kaka prednost tiči v tem sistemu vzgoje. Taborenje v prosti naravi ne okrepi človeka le telesno, temveč mu osveži dušo, da je zmožna za nove polete. Povrh pa daje človeku ono potrebno razvedrilo in družabnost, katero išče sedaj mnogi delavec po gostilnah — pa jo seveda ne najde. Taborenje prinaša tudi praktičnega znanja, ki človeku v življenju mnogokrat koristi. Tako si morajo taborniki skuhati jedi sami, kar jim prinaša mnogo zabave, kajti človek, ki še ni nikoli kuhal — si nabavljal v gozdu drva itd. je gotovo zelo malo pripaven za taka dela. in ravno to mu nudi zabavo, a pozabiti se ne sme, da se pri tem — igraje — nauči kuhati, kar mu prav mnogokrat koristi. Gotovo je, da bo ta sistem organizacij popolnoma spodrinil razne telovadne organizacije, ki telovadijo po zaduhlih telovadnicah in spreminjajo nehote svoje telovadce v — veselične »junake«. Naša UDR ima namen ravnati se po novodobnemu klicu: nazaj v naravo! pri tem pa gojiti disciplino, ki dviguje človeka nad žival, povrh pa hoče izuriti svoje člane v praktičnem znanju domačih del, ki so vsekakor zelo koristna. Ven iz zaduhlih telovadnic in gosti-len, v prbsto naravo, kjer si osvežimo duh, utrdimo telo, da bomo zmožni naporov, ki nas čakajo v bojih za pravičnejši svet. To je geslo UDR. Objave. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem darovalcem, kakor tudi podružnici »Unije slov. rudarjev«, krajevni organizaciji SSJ in podružnici Svobode« za darovano vsoto 553 Din v času moje bolezni. — Aleksander Kuhar, Trbovlje. hpremembe in dopolnitve stanovanjskega pravilnika so izšle kot posebna bro-šurica pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošurica s poštnino vred velja 4.50 Din. Stanovanjski zakon. Pravilnik in Izpremem-be pa veljajo skupno s poštnino vred 15 Din. Razgled po svetu. Tedenski pregled. Ljubljana, 5. junija 1923. Živimo v dobi not. spomenic, poslanic in odgovorov na te papirje. V tem znamenju se zadnje čase predvsem rešuje vprašanje svetovne politike in pa spor med Nemčijo in pa antanto. Ko govorimo o prvem, se spominjamo neštetih spomenic in not, ki so bile izmenjane med Ameriko, Francijo in Anglijo, predvsem pa med zadnjo in Rusijo, da se vzpostavi politično ravnotežje v Aziji in uravnajo gospodarske razmere Bližnjega in Daljnega vzhoda. Zadnji spor med Anglijo in Rusijo, ki je ogrožal trgovinsko pogodbo med obema državama, je precej razbil evropske politične kroge. Pretil ie prelom vseh diplomatskih in trgovinskih stikov. No, ta spor se poravna. Rusi so poslali v London finančnega veščaka Krasina, ki nastopa v nasprotju s temperamentom Čičerina uglajeno in jeguljasto. V protestu proti angleškemu imperializmu v Aziji so poslali Rusi Angležem noto, na katero je angleška vlada prošli teden odgovorila. Angleži zahtevajo, da odpokličejo sovjeti vse svoje diplomatske zastopnike v Srednji STRAN 4. »DELAVEC« Vsi, ki greste na vsetielavskl zle« v Maribor dne 1. julija, priglasite se pri podrulnlcl »Svobode««. (• Jo pa v vašem kraju ni, se pa priglasite pri strokovni organizaciji I Aziji in Afganistanu, ki vrše boljSeviško propagando. Cičerin zavrača angleške zahteve, ker si še ni na jasnem. Bržkone bodo spomenice, note, poslanice in odgovori Se rovali po Evropi, Aziji in Ameriki. * Drugi znak našega časa so konference, komisije itd. Lozunski konferenci je deloma uspelo pomiriti Grke in Turke. Komaj pa se je to izvedelo po političnem svetu, že javljajo o novih sporih. Bolgarija zahteva izhodišče na morje, ki pa ji je preprečeno s tem, da so zavezniki priznali Turčiji toliko omenjeni Kagorač. Bolgari zatrjujejo, da kazenska konferenca ne bo imela prej uspeha, .dokler se ne ugodi upravičenim bolgarskim zahtevam. Včeraj se je sestala v Ženevi raz-orožitvena komisija društva narodov« in sicer na svoje sedmo zasedanje. Komisija sp bo za enkrat bavila samo s pripravami za medsebojna jamstva med državami, da se omogoči splošno raz-oroženje, kakor to določijo sklepi, ki (jih je sprejela konferenca na svojih prejšnjih sejah. Program je torej že precej dolg in preden ga bo tajnik pre-Čital, bodo delegati zadremali. Doslej ta komisija žal ni imela prav nobenega uspeha. Velika antanta mobilizira kot nora, mala antanta mobilizira kot nora, italijanski kralj sam v Rimu ogleduje italijansko armado, maršal Foch v Pragi in Varšavi organizira militarizem male antante, Amerika igra komedijo, potaplja stare, nerabne barke in se smeje, koroisionarji za razorožitev pa vlečejo dnevnice. Stvar bi bila smešna, ko bi ne bila žalostna! Stavka v Porukrju je po zadnjih poročilih končana. Iz Nemčije pa prihajajo vesti o obupnem gospodarskem in finančnem položaju. Dočim se avstrijska krona stabilizira, nemška marka pada in pada. Draginja narašča, da je strah. Po večjih mestih se vrše draginjski izgredi. Muožice plenijo. Socialistično časopisje opozarja vlado, naj ne izigrava ljudskih interesov, temveč sklene sporazum. Socialistični in komunistični listi poživljajo na protestna zborovanja, kapitalisti skušajo izkoristiti politično konjunkturo v osebne koristi. Po Evropi potuje velekapitalist Stinnes in pripravlja pot svojim sopodjetnikoni. Na Poljskem je vlada proglasila svojo deklaracijo, v kateri naglaša, da ne bo reševala političnih problemov nasilnim potom ter da zlasti ne bo postopala šovinistično napram narodnim manjšinam. Gojiti hoče prijateljske zveze z antanto in sosednjimi državami. Za trgovinsko pogodbo, ki jo je sklenila Poljska s Čehoslovaško in Jugoslavijo, bodo sklenjeni drugi dogovori. * Najpomembnejši dogodek zadnjega tedna v naši notranji politiki je bila deklaracija, s katero pa nobena druga stranka ni zadovoljna. V resnici je z državno-pravnega stališča ta deklaracija tako medla, da bi jo v drugi državi izžvižgali, s strankarskega stališča radikalcev je stvar sedaj druga. O notranjem položaju je predsednik vlade čika Pašič našteval zakone, ki jih mora skupščina rešiti. To se ponavlja prav od početka Jugoslavije. Še vsaka vlada nam je ob svojem nastopu obetala, da bo rešila zakone, ki jih je v lepih govorih predložila ljudstvu. Storila ni nobena nič! Uradniki stradajo, ker ni pravične pragmatike, invalidi umirajo, ker se nihče zanje ne briga. Celo pohlevne profesorje so krivice, ki se jim gode, tako razžalile, da so jeli stavkati in grozili celo z odstopom. Vlade ni ničesar zmodrilo. V ponedeljek se je pričela v parlamentu politična debata o vladni deklaraciji, ki obeta biti burna, obenem pa zanimiva. Obnašanje Radiča se je sedaj celo vladi zazdelo preveč nerodno. Vladno časopisje zahteva, da se napravi Radičevem rogoviljenjem konec, in da se poštari Radič pred sodišče. Sedaj pridejo na dan pač čudne stvari, ker vlada ima moč in bajonete. Radič pa mnogo \% in je brezobziren. Zanimiv razgovor se je vršil prošli teden med nekim ameriškim novinarjem in našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem, da ne more razumeti, zakaj imajo male države tolike armade. Združene države ameriške, ki štejejo 110 milijonov prebivalcev, vzdržujejo le 100.000 mož redne vojske, mala Jugoslavija pa po besedah Ninčiča samega 140.000 mož. Dr. Ninčič je odvrnil, da potrebujemo te armade v zaščito države. Seveda tudi trditev Amerikanca ne bo prav točna ... Delavsko gibanje. Bratstvo dveh delavskih internaei-jonal. Na socialističnem mednarodnem kongresu v Hamburgu, ki so se ga udeležile vse socialistične stranke, ki so bile v sestavu druge in dunajske inter-nacijonale, je prišlo do zedinjenja obeh skupin v eno internacijonalo, ki se bo imenovala »Socialistična delavska in-ternacijonala< in bo imela svoj sedež v Londonu. Na kongresu so bile zastopane socialistične stranke iz 30 raznih držav po 620 delegatih. V imenu strokovne internacijonale v Amsterdamu je pozdravil kongres so-drug Oudegeest, ki je izjavil: »Pozdravljam z zadoščenjem internacionalni socialistični kongres, ki hoče združiti celokupeh na demokratičnem principu organizirani socialistični pro-lerijat z željo, da naj bi našel kongres, ta ogromna manifestacija za zedinjenje proletarijata, odziv v vseh deželah. — V tem trenotku, komaj nekaj ur oddaljen, bije nemški proletarijat enega najsrditejših bojev proti imperi-jalizmu kapitalistične francoske vlade v Poruhrju. S tega mesta pošiljam v imenu internacijonalne zveze strokovnih organizacij borcem, ki so v Poruhrju in saarskem ozemlju prizadejali militarizmu tako občuten poraz, najsrčnejše pozdrave. (Burno odobravanje.) Veselimo se ((zedinjenja soc. proletarijata na demokratičnem principu. Za gibanje strokovnih organizacij je demokratična podlaga organizacije edina metoda. Strokovno gibanje ne more biti nikdar pod skrbstvom politične stranke, niti (izročeno posameznim diktatorjem. V boju strok, organizacij pa je socialna demokracija najboljša opora, delo socialističnih zastopnikov v parlamentih je nenadomestljiva dopolnitev strokov- nega gibanja. Prav tako pa morejo socialistične stranke zagotoviti svojemu delu tem večji uspeh, če se pri izvedbi svojih akcijskih programov naslanjajo na mase strokovno organiziranega delavstva. Skupno delo socialistične in strokovne internacionale more moč delavskega razreda ojačiti, kar je v interesu obeh. Razloge za to skupno delo so povojne prilike le še pomnožile, saj mora proletarijat danes vzpostavljati porušeno gospodarstvo in v teh razmerah se je strokovno gibanje v politični smeri le še poglobilo. Strokovno organizirani proletarijat, ki se bojuje za socialno zakonodajo mora za uresničenje svojih zahtev najti boritelje na političnem polju: socialistične stranke. Vprašanje gospodarske obnove, mirovni problem, boj proti reakciji in militarizmu zahteva ne samo skupnega dela socialistične in strokovne internacionale, ampak tudi socialističnega zadružništva. Današnji dan je porok proletariatu celega sveta, da bodo združene proletarske vrste izbojevale zmago našim idejam.< Ta govor je porok, da bo sedaj, ko sta jse obe socialistični intemacijonali združili, tudi sodelovanje strokov, internacionale omogočeno, kar dosedaj (ni bilo mogoče, ker sta bili razzedinjeni. Zedinjenje socialistov pomeni velik korak k napredku delavske misli kljub temu, da komunisti za enkrat še ne mislijo na zedinjenje. Upanje pa je, da bo prej ali slej prišlo tudi do tega. Pouk In razvedrilo. Policaj, ki ne mara nositi bobna v policijski godbi. Ali je človek, ki nosi boben v godbi, godbenik? Ali je čast ali sramota biti nosilec bobna v policijski godbi? O teh vprašanjih se mora po-razgovoriti policijski porotni odbor, ker je policijski načelnik Collins vložil pritožbo proti policaju Van de Broecku. Ta pravi, da je bil prejšnji policijski načelnik Fiazmorris jezen nanja ter ga nalašč postavil za nosilca policijskega bobna. Mož ni maral hoditi na vaje. Zato je obtožen nepokorščine. Pisal je kapitanu Johnu D. MeCarthyju ter mu pojasnil v tem pismu svoje obnašanje. »Jaz nisem vnet za godbo, ker nimam nobenega muzikalnega talenta. Nikoli še nisem bil pri nobeni godbi. Zato tudi nisem sposoben, da bi nosil boben.« Zaprt kralj. Švedski kralj Gustav je moral prvič v svojem življenju prebiti pol dneva v ječi. Iz Maunheima je prišla vest, da je bil kralj aretiran od Francozov v Offenburgu, ko je hitel k pogrebu svoje tašče nadvojvodine Ba-denske. Francoski vojaki so prisili kralja, da je zapustil vlak in nato so ga vtaknili v luknjo, misleč, da imajo v pesteh nevarnega nemškega sabotista. Gustav je končno dokazal, kdo da je in bil je izpuščen. Francoski častnik, ki je povzročil aretacijo, je bil takoj odstavljen in francoska vlada upa, da poravna stvar diplomatičnim potom. 61 sovjetskih koruinpirancev mora umreti. Rezultat nove kampanje, katero je sovjetska vlada vodila proti korupciji v javnih uradih, je, da je bilo 3265 oseb spoznanih krivim prejemanja in dajanja podkupnine. Več kot 2500 uradnikov je bilo obsojenih na zapor od dveh do desetih let, 61 oseb je bilo obsojenih na smrt, drugi pa na manjšo zaporno kazen, oziroma na odslovitev iz službe. Posebni vlak. David B. Jones, stanujoč v Chicagi,, je v svoji zimski pre-stolici v Los Angelsu zbolel. Ker se je hotel zdraviti v Chicagi, si je najel poseben vlak, ki ga je prepeljal v Chicago nekaj ur preje, kakor če bi se vozil z regularnim brzovlakom. Posebni vlak ga stane 11 tisoč dolarjev. Jones je predsednik »Mineral Point« kompanije. Delavci v njegovem podjetju si ne morejo privoščiti niti dobrih zdravnikov, dasi bi jih potrebovali. Dela pri cin-kovui kovini so nezdrava, toda v današnji družbi je tako urejeno, da delavci skrbe za gospodarje in pozabljajo nase. Razno. Radio-brzojav in telefon. V bližini Moskve gradi ruska vlada velikansko brezžično brzojavno postajo, ki bo v stanu pošiljati poročila iz Moskve direktno v Združene države in druge daljne kraje po svetu. V teku nekaj ur bo svet lahko izvedel vsako važno novico, ki se bo dogodila v Rusiji. Radio, kakor imenujejo Amerikanci brezžični sistem, se hitro širi in izpopolnjuje. — Kmetje, kakor delavci v mestih, imajo v svojih stanovanjih radio-aparate, ki jih seznanjajo s poročili o vremenu, tržnih cenah itd. Ampak kakor vsaka stvar, je ameriški kapitalizem osvojil tudi radio. Ob nedeljah govore na raz-pošiljalnih radio-postajah radio - pridigarji, |)b delavnikih političarji in veliki patriotje, ki uče prebivalstvo o ljubezni do slavne domovine. In ljudje poslušajo, ker so na programu tudi koncertne točke, poročila o nogometu, rokoborbah in take reči. Ko je bil Debs v Chicagi, je odbor socialistične stranke vprašal za dovoljenje, da bi smel govoriti na radio-razpošiljalni postaji. Prošnja je bila odklonjena. Vkljub temu je radio-telefou važna iznajdba in kadar bo ljudstvo hotelo, bo služila samo njemu in nikomur drugemu. V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Priporoča se velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg štev. 12. POZOR! UGODNA PRILIKA! Delavsko perilo, močno in po najnižjih conah se dobi samo pri »DELTA-f, zadruga za izdelovanje perila r. z. z o. z. v Ptuju. Kovinarji! Vaši tovariši v Subotici še vodno stavkajo. Zbirajte prispevke! Pregled dohodkov in izdatkov podružnic Osrednjega društva kovinarjev v mesecu aprilu 1923, C o h o d k 1 Podružnica ° > Pristopnina Od članskih prispevkov po Podpore g i> « in duplikati knjig 6 Din S Din I Din 3 Din 2 Din 1 Din hrezpnselna potna bolniška selilna «0 'U Din P Din Din Din Din Din Din Din P Din P Din P Din P Din P Jesenice 823 87 300 488 6525 2416 472 8 _ 112 44440 Javornik 258 9 980 2544 440 10 18 — 141 90 Ljubljana 276 281 — 1932 620 1132 183 162 24 6 — 28 80 65 — Dobrava 241 48 — 75 1302 93 Tezno 195 96 408 1005 600 996 546 110 526 — 630 / Guštanj Muta 167 732 662 76 178 80 Celje 164 15 384 20 72 126 134 114 5 — 72 — Kamnik 80 174 90 80 135 180 126 Lesce 81 35 40 248 354 10 4 Fala 61 H 216 602 22 Štore 70 3 204 300 226 36 40 Litija 58 162 3 30 — 30 — Zreče 290 70 Izdatki pogrebna jpravovaslv. Din 100 80 Din Osebam Din | p 556 50 Agitacija Din i p Razni Din I p I 1302 50 | 2068 — 166 50 786 - 35 26 60 122 50 Delci Centrali Kvota Str. k. Ostane za podružn. poslano za list Delavec upravo in stavkovni skl. Din | p Din P Din P Din P 102010 6860 50 2393 90 4466 60 40010 3459 — 751 20 2707 80 405 30 1772 90 730 80 1041 10 147,50 1204 50 692 90 511 60 366(50 1452 50 659 10 793 40 147 — 1044 40 5(8 30 535 10 85 - 713 455 20 237 80 65 90 387 10 314 20 72 90 6910 586 90 239 70 347 20 84 — 729 40 188 30 540 10 76 70 529 80 202 40 327 40 16 65 88 290 35 70 123 so 35 45