221
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz bojišča na Laškem.    Vojska je  potihnila za 5 tednov:   to je imenitna novica, ktera je nepričakovana nam v saboto došla   in  pred  ktero so  se skrile sedaj vse druge novice. Nihče res ni pričakoval, da bo mahoma potihnil vojskini   hrup,   ker  se je   ravno   poslednje   dni   od silnih priprav za nov in določiven boj povsod bralo.    Francozi so na   vrat na nos v Lyon-u   nabirali vojakov vsake verste,   so   pisali   po   Zuave  in  Turčine,   —   arsenalom je došei ukaz, uliti 3 milijone kanoninih kugel za napad Pes-schiere in   Verone, — velike  železne  možnarje,   s kterimi so streljali Sevastopolje,   so  začeli   že   pridno  vlačiti   proti Veroni, — slavni francozki oblonar ali zrakoplavec G o dar d se je z mnogimi oficirji že vdrugič podal v svojem oblonu (balonu)   nad  terdnjavo  Peschiero,   da  so  vidili,   kako stoji avstrijanska armada in koliko je je v terdnjavi,  —   admiralu Dopowy-uje bilo že ukazano, cesarja Napoleona na ladii v Rimini spremiti, od kodar se bo,   kadar bo Ve-rona okoli in okoli zaperta,   podal na jadranskem  morji do Benetk,   kadar se  bo  začelo   bombardiranje  tega mesta; — poveljnik veroneške  terdnjave fml. Urban je prebi-vavcom tega mesta  oklicati dal,  naj   se  oskerbijo   za več m esc o v  s   potrebnim   živežem,   in   kteri  ga   nimajo,   naj Verono zapustijo. V vsem tem hrupu pa je nenadoma prišla novica,   da   bo po dogovoru  francozkega in našega cesarja za 5 tednov  potihnila  vojska.    Kakor  se  sedaj   za  gotovo ve, je  cesar  Napoleon  ponudil  našemu   cesarju to premirje in cesar naš je poterdil ta predlog. Danes nam doide iz Verone telegrafno naznanilo, da so presvitli naš cesar, spremljeni   do fzm.   barona Hess-a,   fml. grofa   Griin-a, barona Kellner-a,   barona Schlitter-ja, Ram in g-a in več družin višjih   oficirjev   se 11. dan t. m. na   povabilo cesarja   Napoleona   podali   v Vi I la f ra n co   in   se   ondi snidili ž njim.    Kaj je bilo ondi sklenjeno, še ni znano; to pa je gotovo, da bode vojska mirovala do 15. dneva prihodnjega mesca.  Vladni francozki časnik ;,Moniteur" od 8. t. m. je pa novici,   ki je oklicala odušek vojski,   pridjal berž nekoliko   pelina,   rekši,   da  ni misliti,   da   za tega voljo, ker je vojska za 5 tednov potihnila, bi bilo že konec vojske;   pogajanje   za   mir   se  pa   vendar  more   v tem času začeti.   8. dan t. m. sta fzm. Hess in maršal V a i 11 a nt podpisala premirje, ktero dopušča, da vse kup-čijske ladije morejo  ta  čas   svobodno   po jadranskem  morji sem ter tje se voziti.  — Mnogo se sedaj  ugibuje,   kaj da je   Napoleona   napotilo,   da   je   našemu  cesarju  ponudil začasno ustavo vojske? Največ se misli, da cesar Napoleon ni tega storil sam od sebe,   ampak da predlogi pruske vlade,   s kterimi   ste  se  tudi  združile   rusovska in an-gležka vlada,   so to opravili;   kaj   in   kako   pa  se mu je na serce govorilo,  da je dal odušek vojski,  še ni celo nič znano. Al kmali se bo zvedilo, pri čem da smo.   Do velikega Srnama tedaj   ne   bomo   nič  več  slišali od vojske, ampak le^ od diplomatičnih pogovorov.   Bog daj, da bi nam veliki Šmaren prinesel stanoviten miri — Kursi so po ti novici močno poskočili. — Iz Verone se je zdaj zvedilo,
da je v veliki vojski na Kresa dan naših v vsem skupaj ranjenih bilo: 4 generali, 485 oficirjev in 10,160 vojakov; smert storilo je: 91 oficirjev, 2261 vojakov; pogreša se pa 59 oficirjev in 9229 vojakov.
Iz Dunaja. Ministerstvo notranjih oprav je soglasno z višjim armadnim poveljstvom dovolilo, da vse to, kar je veljalo za oprostenje od vojašine pri pervi letošnji rekrutbi, ima veljati tudi za sedanjo drugo.
—   Ker se je zasledilo več razposlancov, kteri se po našem cesarstvu klatijo in laške vojake zapeljujejo, da bi cesarju prisego prelomili, je nagla sodba ali goreča pravica za vojake po vseh deželah našega cesarstva oklicana.
—   Kakor je že veliko miloserčnih sester hitelo na laško bojišče iz mnogih dežel našega cesarstva, tako se je že tudi več miloserčnih bratov iz Dunaja, Češkega iti Marskega podalo v Verono.
—   Ukaz dnarstvenega ministerstva od 1. t. m. določuje ceno kron na 13 gold. in 50 kr. nov. dn., pol kron pa na 6 gold. in 75 kr.; po ti ceni se morajo od 1. dneva t. m. ti tolarji za vse plačila od vseh ccs. kas jemati tako dolgo, dokler se jim ne določi druga cena.
Iz Tersta 8. julija. Angležke ladije bojo zapustile jadransko morje. Francozke ladije mirujejo; pred Benetkami je le še ena sama francozka linejna ladija.
Iz Zadra 7. julija. Tudi nam Dalmatincom ni sovražnik prizanesel. Francozka ladija (fregata) „Impe-tuese" imenovana je začela danes v našo terdnjavo bombe metati; posadka naše terdnjave, ne lena, jih je metala na sovražno ladijo nazaj; boj je terpel od 8. ure do pol desete; kar naenkrat potihne strel in francozka ladija jadra naprej; berž ko ne ji je kaka bomba kako rebro polomila; našim se ni nobena škoda zgodila. Imenovana francozka vojna ladija je namreč terjala, naj se izpusti francozka kupčijska ladija „Raoul", ktero so naši vjeli in v tukajšni luki zaperto deržali; al sila Francozov ni obveljala. Še le ko so cesar Franc Jožef dovolili, naj se vjeta ladija izpusti, se je to zgodilo.
Iz Prage. „Praž. Nov." pravijo, da ni res, da bi bil natis Palackove ?,zgodovine češke" vsled višjega povelja ustavljen; gosp. Palacki je deželnim stanovom, za ktere zgodovino češko piše, poslal pretekli mesec le odlomek rokopisa za 5. zvezek; na to je pa odgovor dobil, da se pred ne more začeti natiskovanje 5. zvezka, dokler ni celi rokopis gotov.
Iz Benetk. Cesarski ukaz od 30. junija zapoveduje cesarskim uradnikom to-le: Vsak cesarsk uradnik ima <lo zadnje ure v službi na svojem mestu ostati; ako pa sovražnik pride in cesarska armada zapusti ta ali uni kraj, naj se poda ž njo od ondot; če zavolj kakega posebnega zadet žka tega ne morejo storiti, naj ostanejo kjer so, pa službi svoji se morajo odpovedati; kdor služi sovražno vlado, se bode kot izdajavec kaznoval. — Neizrečeno veseli so bili tukajšni uradniki, ko se jim je namesto papirnatega dnarja (vaglia) ta mesec njih plača spet v srebru izplačala. — Po cesarskem ukaz se imajo etape cesarski armadi na Laškem sploh le iz deželnega zaklada plečevati, kteri ima vsaki mesec 120 milijonov goldinarjev v srebru našteti.
Iz Verone 5. julija. Strašna vročina — se piše časniku „Fremd. BI." — nas kuha in čedalje več je bolnikov za vročinsko boleznijo (tifusom). Da se več prostora za bolnike dobiva, pošiljajo vsaki dan po 6 do 800 ranjenih ali drugih manj nevarnih bolnikov proti Beneškemu, Primorskemu, Krajnskemu itd. Cesar sami večkrat obiščejo bolnišnice in tolažijo bolnike. V armadi sovražnikovi mora pa še veliko več bolnih biti zavolj močirja okoli Mantove in Peschiere. Na terdnjavo Peschiersko so Sardinci že večkrat streljati začeli, — al kugle njih še obzidja terdnjave niša dosegle.
222
Iz Milana. Francozka armada šteje Bila veliko bolnih; parno v Milanu jih leži že blizo 8000, kteri se imajo v južne kraje Francozkega verniti.
—   Med sladke glasove in živio-klice, ki donijo Francozom od več strani, se meša pa že tudi marsiktera jim greojka beseda; tako, na priliko, se je na marsikterem voglu milaneškcga mesta že bral kratki pa pomenljivi napis „morte ai francezi!" (smert Francozom!)
Iz papeževih dežel. Iz Rima. Sardinska vlada je papeža vnovič razžalila, ker se brani nove škofe v M i 1 a n i, Pa vi i in Kremi, ktere je cesar Franc Jožef izvolil in papež poterdil, za škofe spoznati.
—   Iz Jak i na. Spet je papeževa vlada tukaj ustanovljena; mesto je v obsedni stan djano; general Kal-bermatten je zapovednik.
—   V Sinigaglio in Fano so primarširali spet papeževi vojaki; prebivavci so jih z velikim veseljem sprejeli.
—   Iz Perugie. Še »utiraj ne morejo naši prebivavci grozovitosti pozabiti, s ktero je papežev švicarski regiment to mesto napadel in ljudi klal na ulicah in v hišah, ženstvo in otroke. Mesto je zlo prazno, ker blizo 100 družin je bežalo iz Perugie. Res je, da papeževi vojaki so bili razkačeni po izdajstvu, — al takega mesarenja, kakor je tukaj bilo, že dolgo svet ni doživil.
Iz Francozkega. Pripoveduje se, da je cesar Napoleon v Montanelli rekel: „Vse piipu-tim svojim ljudem, le tega ne, da bi papeža ta/žalili in pa republiko (Jjudovlado) oklicali".
—   „Moniteura razglaša, da pred vojsko v Solferinu so 8393 vjetih avstrijanskih vojakov na ladijah na Francozi o pripeljali.
—   Iz Pariza. Cesarja Napoleona pričakujemo kmalo domu.
—   Ter t a na Francozkem letos slabo kaže. V doljnem Burgundu kakor okoli Bordeaux-a je pozebla terta spomladi tako, da v več krajih celo tergatve ne bo. Silno dežovje poslednje tedne pa ljudem tudi dela strah, da bi grojzdje ne začelo g nji ti.
Iz Nemškega. Pruska vlada spravlja sedaj res svojo armado na noge, v tem pa si tudi na vso moč prtzadevuje, da bi rusovska vlada se odpovedala francozki in bi spet prijateljca bila Nemci i. Kakor se sliši, ima res tudi veliko upanja svoj cilj in konec doseči, ker je minister Gor ca kov edini mož, kteri noče nič od tega slišati; car rusovski z vso carsko rodovino je nek že zlo nagnjen Prusii. Pruska vlada misli, ako bi Gotčakov odstopil, bi se vse na dobro obernilo. Nemški časniki pravijo, da v kratkem bojo nemške zvezne dežele z Avstrijo vred imele 700,000 vojakov na nogah, ako bode vse tako šlo, kakor pruska vlada hoče.
Iz Rusije 29. junija. ,.Sev. Pčelaa pripoveduje od razujzdanosti, ki se je na sejmu Volokalamskega okraja pripetila. Bratovšina zmernosti je napadla dve zalogi žganja rje v, jim vse posode razbila, vse žganje razlila, skaljeni dnar pobrala in vse razbila. Vzrok tega hudobnega rogoviljenja je bil, kakor nekteii pravijo, da več kmetov iz ^bratovštne treznosti" ni dopustilo, da bi se žganje prodajalo, — drugi pa so terjali, da bi ^e vedro le po 3 i ubije točilo. Skoda, ki je žganja rje po „n e z m c r n e mu razsajanji ^zmernih bratov'  zadela, se ceni  nad 2000 sr. rabljev.
—   Velik knez Konstantin je že spet v Petro-gradu; car, brat njegov, ga je serčno sprejel. Ravno to telegrafno naznanilo pravi, da imajo povsod na Rusovskcm Francoze radi.
—   I*o nekterih angležkih novicah — pripovedujejo dunajski časniki — je H a k u u i it s< daj v I r k u č k u v Sibirii; v svojem pregnanstvu se je oženil in kmetuje pridno; na prošnjo generala  Mutavvievva   bi   ga   bil   sedanji  car /c po-
milostil, al poročniki ptujih vlad so ga zbrisali iz verste pomilosteneov.
Iz Turškega. Pisma iz Carigrada poterjujejo, da je mesto Erzerum sila strašen potres pokončal; polovica mesta je razvalina; veliko sto ljudi je žalostno smert storilo.
Iz Kalifornije. Kalifornia je tista po vsem svetu sloveča dežela v južni Ameriki, kjer so dobili zlata že cele kupe in ga še zmiraj dobivajo. Al ne samo „zlata" se more ta dežela imenovati, tudi rodovitna ali plodna je, da ji ni para. Seyd nam v svojih bukvah pripoveduje čudne reči od te dežele; med drugim pravi: „Drevesa, ki jih tukaj „Wellingtonove drevesa" imenujejo, so še lOOkrat višje kakor najvišji turni v Evropi; nikakor ne mislite, da je to prazna kvanta; gola resnica je; jabelka so tu navadno po 2 funta in 14 lotov težke, ribe po 187 funtov, krompir po 4 do 7 funtov; breskve tehtajo funt iit še 3 do 5 lotov čez; v tej primeri debele so tudi smokve (fige), limone, kutine in drugo sadje. Rodovitnost tukajšna je taka, da iz enega verta skupi gospodar za breskve na leto po 40,000 tolarjev, — na eni terti visi po 1000 gojzdov, ki so večje od onih, kakor beremo v sv. pismu, — žito vsake sorte daje po 5krat več zernja kakor v vsaki drugi še tako rodovitni zemlji evropejski. Vse te čuda neizrečene plodnosti kaliforniške so po gosposkinih spričbah poterjene reči, ktere vsaki dan lahko vidiš v tej čudovitno blagoslovljeni deželi".
Iz Ljubljane. Ravno ko imajo današnje „Novice'* v natis iti, nam doide važna pa gotova novica, da sta danes 12. julija v Villafranki pre-svitli naš cesar Franc Jožef in cesar Napoleon osnovo za mirno spravo (Friedenspralimi-narien) podpisala.