Leto I.
V Novem mestu, dne 7. maja 1906.
Štev. 13.
DOLENJEC
List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo.
Uredništvo in iipravništvo „I>OLENJCA“: Novo mesto (Kandija št. 53) sprejema dopise, oglase in naročnino. — Rokopisi se ne vračajo. — Za oglase primerne cene.
Redna izdaja ob sobotah. Stane po posti 4 krone na leto.
oni veliki dan se svetlika ko tudi Dolenjcem vremena se bodo zjasnila!...
Ali, ali!.. . Ti hipno vsplamteli kresovi so vgasnili, luči na nebesu Tvoje osp.de so obledele in kot v časih robstva, zopet starafpota le temotna.
Dolenjec!... Vstani in izpreglej! Tako kakor doslej, ne more iti več dalje. In če bi šlo, gorje Tebi! Kakor v duhu proroškem vidim bližati se dan. ko boš rojen Dolenjec zaman iskal svoje rodne Dolenjske. Tuje ljudstvo, tuj narod govoreč tuj jezik, bo razvil svojo zastavo na Tvojih lastnih tleh, na posvečeni grudi, iz katere si izšel, katera je stoletja in stoletja redila in hranila Tebe in Tvoj rod. Pride dan, grozni dan osvete. dan. ko bo „on‘‘ ki Ti je to zemljo odkupljeno življenjem tvojih pradedov izročil v oskrbo, zahteval račun od Tvojega gospodarstva. Pride dan, ko se dvigne v tujino za kruhom izgnanih Tvojih potomcev resni glas: Povej, kje so Tvoji ponosni domovi, lične hiše, slovenski hrami? Zapravljeni so, opu-stošeni, razdejani! Sredi razvalin njih zidovja gnezdi kačji zarod, ali jih krije na pol zaspala streha, pod katero životari kajžar s kopico sestradanih, zanemarjenih otrok. In kjer še stoje stare slovenske hiše kot živo govoreči spomenik na ono zlato dobo ki sijala Dolenjski liki jutranja zora le za nekaj mimoidočih trenotkov ... in kjer stoje nove, tam so novi gospodarji tujci ali domače '— posojilnice. Dolenjec, Ti si brez pravega doma... Povej, kje so Tvoje lesabogate šume, kje ponosni tvoji gozdovi? Tuja sekira je zapela po njih svetišču svojo smrtno pesem, tam, kjer je stala šuma, rasel gozd, sameva danes pusta, prazna goličeva. Ali tudi preko nje zaškrta jezno čas zoba in goli Kras svojimi kamnitimi ostrovi bo v razpalem svojem obrazu glasno pričal proti Tebi! Povej kje so danes širne poljane, bohotni pašniki, travniki zeleni, polja, vinogradi plodonosni? Razprodani so, razkosani, razdeljeni! Iz one posesti ki je svojčas redilo svojo družino, nastalo je mnogo razkosanih parcelic katere obrode toliko, da njih
lastnik ne more živeti, ne umreti. Ob vrvici posti anskega zaslužka visi od danes do jutri med življenjem in smrtjo, in če se vrvica pretrga, liajdi na boben, potem pa v Ameriko, ali pa drugo vrv — na hrast...
Rodoljubi Dolenjski!
..Kdor ima srce” in ,.zna za dom solze-1
vstani na resno delo, liajdi kviško na krov! Otmite svoj narod pred gospodarskim poginom, rešite svojo domovino pred narodno smrtjo. Slavite se v govoru in pisavi kot veliki možje z veliko dušo za svoj narod, torej bodite velikodušni tudi v vaših delih in dejanju. Bodite edini in složni vsaj tam kjer zahtevajo složno delovanje skupni interesi enega in tistega naroda. Ne hodite na čelu naroda kot sovražni vojskovodja s praporom v znamenju bratomornega boja, ne netite ognja političnega strankarstva med maso ljudstva kateri treba najpreje kruha in vzgoje, ne oničujte stremeč le za egoističnimi cilji še tega malega, kar že ni uničilo prokletstvo narodove osode. Bodite narodu ljubeči oče, ljubeznivi brat, skrbni gospodar, vzorni učitelj-vzgojitelj, apostelj prosvete, oznanjevalec resnice in pravice!...
Ti pa Dolenjski narod ... vstani in izpreglej! Ne na pomoč drugih, zidaj kar zidaš le na temelju svoje lastne moči., Le v tebi samem tiči orjaška moč, življenjazmožna sila, krepka dovelj, da jo ne omajejo viharji, preteči Tvojemu gospodarskemu in narodnemu poginu.
Zora vstaja,... dan se dela. Glej tara na daljnem vzhodu tudi za Te nebes boljših upov se svetlika, tudi za Te zora vstaja — dan se dela. Priroda pestrim cvetjem, svežim zelenjem venčana kot omlajena, oživljena kraljica praznuje veliki dan vstajenja in krščanski narodi slave veliki dan Gospodov. Aleluja!
Srebrniški.
Zora vstaja — dan se dela.
Velika noč 1906.
Zora vstaja ... Stojim pri cerkvici sv. Miklavža na Gorjancih. Zadnje zvezde ugašajo, umirajo; doli po dolinah plove težka rftsprepojena siva megla . . . tam na daljnem vzhodu pa se svetlika nebes v čudo krasnih bojah. Dan se dela.
Probuja se življenje okrog in okoli mene; priroda vstaja hrepeneč po prvem poljubu žarnega solnca, kakor ljubezni prošinjena nevesta po gorkem poljubu svojega izvoljenca.
Vstajenje!... Stoletja in stoletja prihaja k Tebi in odhaja od Tebe mili moj Dolenjski narode, svečan praznik, veliki dan vstajenja ... in vendar! oj Ti moj narode Dolenjski ... in vendar, Ti še nisi vstal!
Mnogo je bilo klicarjev pred raanoj budeč Te iz teme k luči, bodreč Te iz sužnosti k svobodi, klicaje Te iz brezdelnega narodnega spanja k vstajenju ... na resno delo zase in za bodočnost svoje domovine.
In vendar! Še dandanes plove nad Taboj neprodorna zavesa temote kulturnega zaostanka, še dandanes si suženj, rob, okovan v zastarelih nazorov trdega jekla zarjovelo železje
In šli so davno pred manoj apostelji prosvete z uma svitlo lučijo, z ljubezni za Te prepojenim srcem. Prehodili so temotna pota Tvojih krajev, vznetili tu nove kresove plameneče ljubezni za svoj narod, prižigali tam in tod k pojemajoči luči, luč svojega uma luči. Pa so vsplapolali kresovi žarečih plamen, so zažarele luči tani na nebesu Tvoje osode. Tedaj tudi Tebi Dolenjec ni bil več daleč veliki praznik vstajenja, tudi Ti, kakor jaz danes visoko vrh gore, si radostno vzkliknil: Zora vstaja — dan se dela! Da! nova zora novega življenja se poraja, temota noči se jasni.. . mladi dan, zora zlata zmagonosno razvija svoj prapor prosvete, strt je sovrag tujega robstva in
Revolucija v zemlji in na zemlji.
F. P.
Današnja doba je revolucijonarna doba doli od gorečega srca Zemljinega nedra in gori do ledenega eterja nebesnih teles. Vse revolucijonira. Človeška družba na zemlji se je na vseh krajih in koncih uprla napram obstoječemu družabnemu sistemu. Prošinjajo je novi misli, novi nazori, novi cilji, nove zahteve, skratka, ona hoče nekaj povsem novega. Le človek sam ostal je še pri starem. In to gibanje, to vrvenje, to stremljenje zemeljskih otrok je opazila stara mati — naša zemlja, Morda je že dolgo, dolgo temu, odkar si je tudi ona prav na skrivaj želela malo premeniti svoje vsakdanje životarjenje in življenje; lahko je pa tudi, da je bila ona na skrivaj vedno še stara in prva in najgrozovitejša revolucijonarka. Morda, kdo ve? Gotovo je le, da se že leto in dni oglaša gromeče, bobneče, šepetajoče, vmirajoče, kakor se ji pač ljubi. Včasih šumi izpod svojih notranjih temnih hramov tuleč kakor močni veter, včasih rožlja, kakor železne verige, zdaj zopet bobni, kakor truma vojaških bobnarjev, včasih drči in ropoče kukor težko naložen voz na karaenitih tleh pa tudi gromi, buči, kakor oddaljen grom, včasih poka. kakor bi se lomilo v gozdu drevje, pa zna tudi brenčati in zveneti, kakor bi kdo pod našimi
nogami pobijal steklo ali porcelan. Skratka, ona zna, pa tudi dejansko posnema vse mogoče in nemogoče glasove. Mi, njeni otroci imenujemo vse te njene čudne glasove in pojave z eno samo besedo; potres. Ali ta kratka beseda ima že v izgovoru nekaj pritajeno vznemirjajočega v sebi. Kaj še le, če se jo dejansko občuti! Pa vsi ti glasovi ki jih čujemo in čutimo ravno Tni njeni srebni dolenski otroci, so le prave igralce napram onim glasnim strašnim gromovitim vse pretresu-jočim glasovom, katere čujejo <pfcrečni prebivalci v obližju vnlkanoviir|Ognjenikov. Če ognjenik bruha iz sebe ognjene mase tekoče lave in nebo zatemni pod grozečimi strelo švigajočimi oblaki, tedaj se začuje od blizu in daleč grozepolni strašni glas stare revolucionarke — matere zemlje: gromi in buči se stresa in potresa poka in hropi, kakor bi se bile sprle vse zemeljske moči, in podzemeljske sile. V obupu vije človek svoje roke proti nebu proti svojemu Bogu. Dozdeva se mu, da se mu vdirajo tal pod nogami, da razpade obnebje, se
podira in ruši ves svet.............To je revolucije
glas, pravzaprav le odmev tega strašnega glasu.
S takim strašnim glasom je ravno pred mesecu dnij svareče in grozeče govorila ta naša stara mati, govorila v jeziku iz žrela švigajočega ognja, ter tisoče pred njo trepetajoče zemeljske otroke opozorila, da tudi ona misli na resno revolucijo.
To je bil strašni izbruh Vezuva. In potem je do velikonočnih praznikov navidezno zopet vtihnila. Veliko soboto pa je spregovorila letos iz drugič svojo ,,resno besedo’* na otoku Formozi, katerega del je pokončala. Tri dni pozneje pa je vnovič dvignila svoj gromoviti strašni glas; le 3 minute je trajal in vendar zadosti dovolj, da je uničil pretežni del cvetočega mesta St. Frančiško. In sedaj se opetovano oglaša če tudi bolj ponižno po raznih krajih sveta. In ravno ta nje pritajeni glas je sumljiv in morda čas ni več daleč, ko se nam sam izda na grozepolni način. — Kje? tega ne vemo. Učenjak in prostak danes prvi hoteč, drugi nehote ugibljeta po vzrokih, ki so to našo staro mater napotili, da je pričela po vzgledu njenih otrok prav letos tako resno misliti na devolucijo. Kolikor učenjakov, skoraj toliko tudi novih misli o teh vzrokih roji in šumi danes po listih svetovnega časopisja. Te misli hodijo sicer razna pota. toda na koncu se srečavajo vse v eno in edino miselj: nekaj ni več v redu z našo zemljo. Da res, nekaj ni v redu, teh misli je tudi prostak, ali kaj ni v redu, tega danes ne ve ne on. ne učenjak. Mi vemo le eno gotovo, da na svetn ni ničesar stalnega. Vse kar leži in stoji, plava in visi v neskončnem vsmerju, vse je podvrženo vednim zakonom nemirja, gibanja, razvoja in razkroja, življenja in pogina, Potom revolucije
Politične drobtinice.
Državni zbor volilna reforma. Pred Veliko nočjo odgodena zbornica se je te dni zopet sešla. Boj za volilno reformo se marljivo nadaljnje. Vlada je pri volji dati strankam še 24 novih mandatov, med temi so tudi Kočevci.
Novo ministrstvo. Najnovejša vest je tu, da je ministrski predsednik baron Gauč odstopil. Udarec njegovi demisiji je zadal polski klub, Poljaki so namreč poleg veleposestva in Vse-nemcev že iz početka bili sovražniki Gaučove predloge za splošno in enako volilno pravico. Dočim je Gauč ponujal Poljakom za Galicijo le 10 novih mandatov (skupaj 98) zahtevali so Poljaki število na 100 poslancev, ob enem pa širšo deželno avtonomijo. Toda z načrtom Galičeve parlamentarne vlade, v kateri bi dobili Poljaki dva ministrska sedeža, se Poljaki niso mogli pridobiti za volilno reformo. Računali so marveč, da: pade Gauč, pade tudi volilna reforma, in v tem računu so računali med zadnjim pogajanjem in — se zaračunali. Gauč je sicer padel in z njim vred tudi minister vnanje zadeve Bylandt-Rheidt. toda volilna reforma še obstoja in bo — obstala. — Novo imenovani ministrski predsednik je princ Hohenlohe, dosedanji tržaški cesarski namestnik. Princ Hohenlohe prevzame le prehodno ministrstvo, katerega naloga je, na vsak način izvršiti volilno reformo.
Stara kriza na Ogrskem je kakor znano rešena, na krmilu vlade je Wekerlevo ministrstvo. Kdor pa misli, da bo NVekerle rešil Ogrsko tudi nje starodavne krize, naj malo počaka. Mi ne verjamemo Ogrom ničesar, najmanj pa sedanji ogrski vladi.
Naročnikom in somišljenikom!
Evo Vam obljubljenih pirhov! Zakasnili so, in Bogvekaj niso, pa vzamite jih, kakor so. To malo, kar je, prihaja iz dna srca vnetega in svoj rod plamtečega za svojo ožjo domovino ...
Današnjega „Dolenjca'1 je izdal in založil ustanovnih sam. Sicer mala. ali zanj velika žrtev je to, in upa, da je žnjo položil zopet nov mali dar, svoji domovini na altar. Zato dobro došel tudi Vam čislani naročniki in somišljeniki!
Kljub svojčas za celo leto sklenjeni pogodbi s kamniško tiskarno obupal je moj ,.Sokonsorc‘‘ nad Vami Dolenjci in ni čakal, da z listom vred celo častno zmaga, ali pade, marveč še pred odločilno bitko, je vrgel puško v koruzo in pustil urednika samega na cedilu. Roman je sicer dolg in interesanten, ali duša ,.Dolenjca'1 je mehka in prizanesljiva. Torej pustimo za danes te pirhe, take. kakoršni so. Upanje da bo ,.Dolenjec" prestal to težko krizo svojega poroda, nismo še zagrebli in ga tudi še ne mislimo. Dokaz, da ima ustanovnih resni namen z listom ali častno zma-
se je svet prvotno razvit, in potom revolucije bo tudi končal. Kakor drugi planeti, člani vsemirja tako tudi naša zemlja odkar se je razvila ni mirovala ne za trenotlej nikdar. Dve velikanski sili sta, ki jo v enomer prominjata, pretvarjata, tu združujeta, tam razkrajata. Znani sta nam se dve sili: ogenj in voda. Ogenj iz nedra —iz srca zemlje navzgor, voda iz nad površja skozi skorijo navzdol in kjer in kadar se te dve sili srečavate takrat se naša stara mati zgane, dvigne svoj grozeči in svareči glas na kviško — zemlja se potresa, orjak opozarja nas, neznatne zemeljske črvičke, da je vsa naša sreča le puhla prazna pena podvržena svojevoljni menjavi vsacega trenotka, da na svetu ni ničesar stalnega, gotovega, obstoječega in da smo mi zemljani le trepetajoči listi na veji Zemljinega orjaka raz katero lahko pademo, zginemo vsak trenotlej, kadar se orjaku zljubi. Ogenj in voda sta si že po naravi in bistvu dva najstarejša sovražnika v zgodovini sveta. Grozovito pa je to staro njuno sovraštvo, če sta prisiljena kemiško združena v vodenih parih ali plinih. Velikanska moč prožnosti parov in plinov ne pozna nikakovih ovir kjer se z 1 juto resnobo vpre. To je glavna agilno delujoča moč ki je bila navzoča pri zibeljki zemlje, moč, ki jo spremlja po njenem potu in razvoju, moč, ki bo svojo strašno roko zatisnila nekoč tudi tej naši
gati ali — če že mora biti — častno pasti, služi ravno ta današnja številka,
Izid prihodnje številke je odvisen le od Vas Dolenjci. Ustanovnih se je dosedaj do skrajnosti žrtoval, in je pripravljen to tudi še v bodoče storiti. Na Vas Dolenjci, pa je ležeče, da ga podpirate izlasti sedaj, ko sloni vsa teža bremena le na njega ramah. Žalostno za celo Dolenjsko bi bilo. da bi ne mogla vzdržati svojega lista. Če ne drugače, podpirajte list vsaj z oglasi v toliko, da se v bodočih številkah pokrijejo tiskovni in upravni stroški. S tem ne podpirate le lista, marveč tudi sami svoje lastne interese. Vsikdar, če se nabere zadostno število oglasov, izide tudi list. Na vsak način pa, če bi bil ta zadnji klic zastonj, se izda še predno gremo narazen, zadnja posebna izdaja. Ob ti priliki spregovorimo tudi glede obračuna naročnine. Pomankljivost današnje izdaje hočemo nadomestiti v prihodnji kolikor mogoče.
Vse kar se tiče lista, naj se naslovi na uredništvo ,.Dolenjca" Novomesto (Kandija št. 53).
Tisti p. n. naročniki pa, ki so v zadnjem času zahtevali ali povrnitve direktno v Kamnik vposlane naročnine, ali pa vpošiljauje časnika „Naš list'1 in so teh misli tudi še sedaj, ko so lahko prepričani, da ima ustanovnih resno voljo se do skrajnosti žrtvovati za svojega „Dolenjca11, naj se tozadevno obrnejo direkto na osebo tiskarja g. A. Slatner-ja ali pa na naslov upravništvo ,.Naš > List'1 v Kamniku.
Drugi nam zvesto ostali naročniki pa blago-vole potrpeti, dokler se usoda ,.Dolenjca" definitivno ne odloči.
Toliko v pojasnila, da si prihranimo neljuba nerazporazumljenja v vsakem oziru.
Dolenjci! Dvanajsta ura bije in skrajni čas je, da vstanete in prebudite k novemu življenju 'slovenski list, ki nosi na čelu našo častno ime. Zakaj, proti dvanajsti uri se zna zgoditi, da tudi „Dolenjec" Vam poreče:
Klical sem Vas. pa mo niste hoteli poznati.
Budil sem Vas, pa me niste hoteli slišati.
Kakor Vi mene. tudi jaz Vas ne poznam.
Kakor Vi mene. tudi jaz Vas ne slišim.
Uredništvo.
Domače novice.
Domač obrtnik odlikovan. Gosp. Dim. Ste-1 fauovič, čevljarski mojster v Novem mestu, je bil na Dunaju odlikovan z zlato kolajno za izborno delo v svoji čevljarski obrti.
Prvo dolenjsko koncesijonirano posredovalnico za službe in delo namerava otvoriti g. Lovro Puš, čevljarski mojster v Novem mestu. Ta za Dolenjsko skrajno potrebni zavod bode posredoval službo obrtnijskim pomočnikom in vajencem, tako tudi vsem delavcem in poslom obojega spola. Torej pozor! delojemalci in delodajalci, gospodarji in posli. Politična oblast je
stari materi zemlji trudne oslabele oči ter jo položila kot mlado dete v groba noč. Gorje seveda tudi tej grozni orjaški moči, če bi ta akt svoje grozovitosti hotela dovršiti, še predno je starka do zadnjega mozga oslabela. Kaj je vsa groza posameznega bljuvajočega vulkana, kaj vse strašne sole tektonskih potresov ki vničuje pogrezuje cele gore in hribe, vasi in mesta, kraje in dežele? Senca, le slabotna senca one velikanske titonske zemljine revolu|j^. ko starka napne v smrtnem boji vse sile svojega orjaškega ogrodja in okostja v odločilnem boju za biti ali ne biti. Ali ta boj bo zastonj! Stara revolucijonarka bo pala, kakor mora propasti vsaka revolucija. Tako nas kristi-jane uči že sv. pismo ko govori o grozah sodnega dne, tako nas uči iznajdba in znanost človeškega uma in razuma. Lahko pa je tudi mogoče, da napoči po večjih notranjih in zunanjih revolucijah doba. ko voda. kot močnejša sila popolnoma podjarmi ogenj — svojega nasprotnika, in prevzame tedaj ona sama s pomočjo fizikalnih, mehaniških in kemiških sotrudnikov svojo vrhovno vlado nad našo zemljo. Morda napoči doba. ko se voda izgubi iz tal prirode in morja ozračja in spremeni vse mineralne in zemljišne snovi v hidrate-vodane, in tedaj bo tudi konec vsemu organičnemu življenju. Konec tudi vsaki nadaljni revoluciji na zemlji in v zemlji.
baje predloženi prošnji za koncesijo že ugodila, kar je gotovo lep dokaz, da tudi naša vlada podpira domačo obrt.
Velikansko brezdno na Gorjancih so našli ob zgradbi nove preložene ceste v kraju Hrast pri Luži. Posestnik Peter Popovič je kopal zemljo za zgradbo nove hiše in pri tem so prišli delavci na votlino, katero so merili s 36 čevlji dolgo vrvjo, pa še niso prišli do dna. Metaje kamenje, se je čulo po dolgem času pljuskanje vode. Poročilo iz drugega vira se glasi, da je nek gospod v tamošnjem obližju zapazil razpoko v skali in ker se mu je to zdelo sumljivo, vrgel je kamen hoteč preiskušati globočino. Šele po preteku 5 minut se je začul odmev padlega kamna. Za danes biležimo oba poročila, kakor smo jih prejeli. Ker zna biti to brezdno v mnogem oziru zanimivo, si ga hočemo ob priliki na licu mesta osebno ogledati. Za danes opozarjamo le dotično stavbeno oblast, da namerava imenovani posestnik kljub negotovosti ravno nad tem brezdnom postaviti svojo hišo.
Krasen meteor se je opazoval v nedeljo med 3/4 in 8 uro zvečer na severovzhodnem nebu. Omenjamo, da je v zadnjem času bilo na tem mestu neba veliko izvanrednih zvezdnih utrinkov.
Izvenredno potresno nemirje je kazala magnetna igla v noči od 2. do 3. maja. Iz gotovih razlogov se danes še vzdržujemo vsacega komentarja.
Izlet na Gorjance v soboto 5. t. m. večer k cerkvici sv. Miklavža, drugi dan na vrh. V soboto večer se bode raz vrh cerkvice signaliziralo z umetalnim ognjem. Namen izletu so tudi geolo-giške študije. Vsakdo dobro došel! Več pri uredništvu.
Šmarješke toplice. Opozarjamo poleg drugih inseratov zlasti na oglas g. Janko Karlovška, podjetnega slovenskega trgovca in gostilničarja v Šmarjeti. O Šmarjeti sami smo svojčas že nekoliko poročali, obširneje poročilo pa uvrstimo svojčas med zbirko dolenjskih zanimivosti.
Prešičji sejmi. Odredba zaprtije prešičjih sejmov se nam, ki bivamo in živimo med ,.ljudstvom" zdi silno pametna. Ljudstvo je v gospodarskem oziru že tako v zadnjih potezah, skromni dobiček od prešičje reje, ki ga je še ,.nazaj držal" od gospodarskega pogina, je šel rakom žvižgat. Kmet! ti zdaj lahko urarješ. Torej prešičji so zaprti. Zelo pametno. Na sejmu se nudijo prašiči s potnimi listi, vsak kupec dobro ve od koga je kupil in kaj je kupil. Zboli prašič v teku določenega roka, hajd nazaj z njim. To, kaj ne ni pametno? Bolj pametno je, da hodijo prekupci od hiše do hiše, kjer se kupujejo prašiči brez živinskega lista, brez' vsacega zanesljivega jamstva, jeli prešič zdrav, ali ne. Prekupci res ne morejo prehvaliti te jako modre odredbe. Ali ubogi naš mali kmet, kajžar, delavec! Ta, ta, je revež pri tem! In če je vladi resno ležeče na tem, da se kmalo požene še ta zadnji preostanek delavskega proletarijata ali v Ameriko, ali na beraško palico, ali pa v — Krko, naj kar pusti bogatinec še dalje barantat po vaseh, namesto na javnem sejmu, ubogega reveža pa — obesit. O tužna majka, kam smo prišli!
Cirkus Dutfalo Bill v Ljubljani. Dne 16. maja sta v Ljubljani dve velikanski predstavi ameriškega cirkusa Buffalo Bill a la Barnum & Baill pred 5 leti. Mislimo, da druge reklame in obširnejega poročila za ta cirkus ni potreba. Bo še tako preveč dren v Ljubljani!
Postojnska jama na Dolenjskem. Tako smemo po pravici imenovati pred kratkim ofici-jelno otvorjeno „Koprivniško jamo” občine Do-brniče. Nahaja se na „Visokem vrhu'1 ima 2 uhoda (eden nepristopen) do 200 metrov dolga (kolikor se je dosedaj preiskala) do 30 metrov visoka, suha, lahko pristopna, ima obilico krasnih kap-nikov-kristalov,* z zares čarovnimi skupinami. Nekaj vzorcev je na vpogled pri uredništvu. Opozarjamo pa merodajno oblast, da takoj ukrene, da se jama ne opustoši in ne uničuje po surovih rokah, kakor se dosedaj godi, in upamo da, če se za mnoge druge malenkosti dobe §§ tega ali onega zakona, našel se bo morda tudi za ta slučaj kak zakon, ki zabranjuje devastirati krasote naše Dolenjske. — Ker se v bližini tam nahaja še več podzemeljskih jam, katere se tekom tega meseca preiščejo, nameravamo o ti krasoti
naše Dolenjske spregovoriti o priliki podrobneje. Urednik se bo potrudil, da čim mogoče osebno preišče vse te naše znamenitosti, in namerava svojčas specijelno za opis teh krasot in zanimivosti izdati posebno izdajo „Dolenjca“. Na to se opozarjajo rodoljubi po deželi, kdor ve za kako tako posebnost, zglasi jo naj uredništvu. Tudi je obljubil znani skioptiker g. Ražun, fotograf iz Litije, da fotografuje posebno lepe ali sicer zanimive scenerije iz naših okrajev, ter je potem uredi med zbirko namenjeno za ..Panoramo International11. Torej Dolenjci na delo! Tudi naša Dolenjska ni samo Krašnja'1 ampak tudi krasna zemlja, zakaj bi morali ravno mi biti pozabljeni nied drugimi deželami!
Pogin rujavemu hrošču. Ako greš zvečer od Bršljina po državni cesti proti Mirni Peči. zašumi ti na vršacu iz gozda ,.Kačje ride11 liki divjemu orkanu roj rujavih hroščev ali po domače vkebrov11. Ne na tisoče, na milijone teh ,.nebilo-jihtreba11 roji in šumi po mladem zelenju in v bližini polja. Politična oblast je izdala lansko leto naredbe v svrho uničevanj zoper to gospodarsko kugo. Lani tega ni bilo treba, ker ni bilo hroščevega leta. Pač pa gospodje bi bilo dobro, če se letos uprav sedaj pritiska z vsemi sredstvi na občine, da se temu sovražniku napove splošni boj: pogin rujavemu hrošču!
Pozor pred ponarejenim vinom! Zadnji čas naznanjajo mnogi lepaki po Dolenjskem o poceni tirolskem vinu od 26 vin. naprej. Dolenjci! Kot vojak je imel pisec teh vrstic priliko, prepričati se na krajih kjer rase pravi Tirolec, da pristnega vina ni mogoče nuditi po tej ceni, in da kar dobi Dolenjska od teh krajev, sploh že davno ni več vino. Za danes le kratek, pa resen klic: Dolenjci, pozor pred tujimi vini!
Izžrebani porotniki za II. porotniško zasedanje v Rudolfovem so: Vidmar Anton, posestnik v Ambrusu; Kostanjevic Janez, posestnik v Mirni Peči; Klun France, posestnik v Lien-feldu; Zesser France, trgovec v Krškem; Špendal Anton, posestnik vBiškivasi; Loy Franc, trgovec v Kočevju; Ajster Jože. posestnik v Krški vasi; Siegmund Matija, posestnik iz Stare cerkve pri Kočevju; Verderber Ivan, gostilničar v Kočevju; Prijatelj Franc, posestnik in trgovec v Tržiči; Rus Ivan, posestnik in trgovec v Brežah; Božič France, posestnik v Gor. Suhadolu; Novak Ivan, posestnik v Račjem; Češarek Jakob, posestnik in krčmar v Dolenji vasi; Kolenc Martin, posestnik in trgovec na Mirni; Sever Otmar, c, kr. nadporočnik, posestnik v Kostanjevici; Stritar Andrej, posestnik in gostilničar Sv. Križ pri Kostanjevici; Slivnik Vinko, posestnik in trgovec v Št. Vidu; Jerman Ivan, posestnik in gostilničar v Krškem; Picek France, posestnik in trgovec v Ribnici; Magovac France, posestnik in gostilničar na Gmajni; Bukovec Jože. posestnik na Kleču; Oražen France, posestnik in mlinar v Prigorici; Jaklič Jurij, posestnik in gostilničar v Črnomlju; Volovec Martin, posestnik in trgovec v Št, Jerneju; Morscher France, posestnik in trgovec na Smuki; Andoljšek Anton, posestnik in trgovec v Gor. Boštanju; Marinček France, posestnik v Cerkljah; Schneller Ivan, posestnik in trgovec v Koprivniku; Simonič Jožef, posestnik v Mladici; Šlajpah Alojzij, posestnik in gostilničar na Veliki Loki; Ditrih Viktor, gozdarski nadzornik v Soteski; Drobnič Franc, posestnik in pek v Ribnici; Hrovat France, posestnik in mlinar na Ratežu; Erčnl France, posestnik in mlinar na Ratežu; Erčul France, posestnik Zagorici; Smole Nace, posestnik in župan v Žubini. Namestnik! so: Šali Anton, Rudolfovo; Berdavs Jože, Vavta vas; Kramaršič Anton, Jurka vas; Bergant Simon, Rudolfovo; Ferlič Ljudevit, Rudolfovo; Košiček France, Rudolfovo; pl. Sladovič Simon, Rudolfovo; Brunner Makso, Rudolfovo; Možina France, Rudolfovo. Porotne sodbe se prično dne 28. maja 1.1.
Dva stara jezova na Krki. V bližini vasi Cegelnice se nahaja še dandanes dobro ohranjeni sled dveh jezov. Prvi jez je bil v smeri blizo znane brvi, ki veže Cegelnico z novomeškim ozemljem, drugi je bil v smeri blizo Brolskega kamnoloma. V bližini prvega se nahajajo v skalo vsekana ,.čudna znamenja'1 tako namreč pripovedujejo stari možje, ki so jih že videli. Prav hvaležni hi bili, ako se nam iz katere zanesljive
strani kaj natančnejega poroča o zgodovini teh jezov in opišejo tudi tista ,.čudna znamenja'1.
Kranjska hranilnica v Ljubljani je dovolila za Dolenjsko sledeče podpore: Vincecijevi družbi v Rudolfovem 200 K; bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem 2000 K; za podporo revnih učencev in učenk: na c. kr. višji gimnaviji v Rudolfovem 200 K da deški ljudski šoli v Rudolfovem 200 K, na dekliški ljudski šoli v Rudolfovem 100 K. dijaški kuhinji v Rudolfovem .100 K; obrtno-nadaljevalni šoli v Metliki 100 K, v Rudolfovem 100 K; privatna delavska šola gospodične Ane Sorre v Rudolfovem 100 K; dekliški nadaljevalni šoli ubogih šolskih sester v Šmihelu pri Rudolfovem 200 K: za obiskovalce vinorejškega tečaja 200 K; šolskemu vodstvu v Orekovici pri Št. Jerneju za napravo čebeljnaka 60 K; šolskemu vodstvu v Bučki za šolski vrt 100 K; za napravo postajališča pri čuvajnici železniške proge Grosuplje-Rudolfovo 1000 K. Za zidanje ženske bolnišnice v Rudolfovem je dovolila znesek 30000 K. ki se izplača v dveh letnih obrokih a 15000 K. Tako nemški denarni zavod! In kako naši domači? Niti slovenskega časopisja ne podpirajo z inserati, kaj še kaj drugega.
Razne novice.
Ne vživajte svežega kruha. Vžiti sveži kruh je, ker se ga ne more na drobno prežvečiti le težko prebavljiv. Njega krogljičasti koščeki so pretežki, da bi jih zamogel želodčni sok zlahka prodreti in razkrojiti v svrho nadaljnega prebavnega proizvajanja. Leže torej dlje časa nerazkro-ieni v želodcu, kjer povzročujejo pritisk na želodčno živčevje in zadržujejo pretok krvi, vsled česar nastane rad glavobol, napetost želodca, krč, in če tak kruh vžije posebno sestradan želodec, celo tudi naglo smrt. Še težji kakor sveže pečen bel kruh. je črn. Kruh bi se ne smel nikdar po-preje vžiti, kakor kadar je popolnoma ohlajen in vsem na želodcu bolehajočim se priporoča le star kruh.
Sredstvo proti mrazil. Nastopil je za mlado zelenje, cvetje najnevarnejši čas pomladnih mrazov. Posebno trte so v tem času napram mrazu jako občutne. Po opetovanih preiskušnjah je najzanesljiveje sredstvo za bran proti mrazu kurjava na prostem. Če v taki noči, ko je že zvečer pričakovati hudega mraza, okrog polnoči toplomer pade do 1° ali celo pod ničlo, zakuriti je veliki ogenj. Zunanji kolobar naj bo iz suhega dračja ali slame (da se lažje vname) po sredi tega kolobarja pa naj se nameče bolj vlažne stelje, mahu, gnoja, listja ali trtnih odrezkov, sploh vlažne tvarine, ki dajejo mnogo dima, pa počasi gore. Čim več takih ognjev, tem zanesljiveje so uspehi. Občine vinogradnih krajev bi morale za to skrbeti, da se takih kurjav udeleže vsi občani/oziroma vsi prizadeti posestniki. Tudi sadnemu drevju treba na ta način zabraniti vpliv pomladnih mrazov.
Orožne vaje v okrožju 3. kora se vrše letošnjo pomlad po sledečem redu: Pri pehotnih in lovskih oddelkih: za rezervnike od 7. do 19. maja; za nadomestne rezervnike od 21. maja do 2. junija in 5. do 6. junija. Pri topništvu 20-dnevne orožne vaje pri 3. kornem top. polku od 23. aprila, 14. maja, 5. in 25. junija in 16. julija naprej; pri 7. diviz. top. polku od 17. aprila, 7. in 27. maja in 16. junija naprej; pri 9. diviz. top. polku od 7. in 28. maja in 23. julija naprej: 13-dnevne vaje: pri 7. diviz. top. polku od 18. aprila, 1., 14. in 28. maja ter od 11. in 25. junija naprej; pri 8. diviz. top. polku od 7. in 21. maja, 5. in 18. junija in 2. julija naprej; pri 9. diviz. top. polku od 7. in 21. maja, od 5. in 18. junija naprej. Pri trdnjavskem topništvu: za rezervnike in nadomestne rezervnike od 7. do 9. maja, od 21. do 2. junija, od 5. do 17. junija; od 18. do 30. junija, od 2. do 14. julija in od 16. do 28. julija. V tem času se vrše vaje tudi pri sanitetnih in pionirskih oddelkih.
Potresno opazovanje. Popoldne 15. t. m. je bila magnetna igla jako nemirna. Tako slove zadnji stavek našega zadnjega potresnega poročila z dne 15. marca. Od tedaj pa do danes hočemo podati m kratek posnetek iz dnevnika opazovalca. To nemirje je trajalo do 19. marca in dospelo svoj višek dne 16. marca ob 1'30 zj.
Kakor nam znano, imeli so v tem času strahovite potrese na Formozi in Ustoki. Od 20. sušca naprej pa do izbruha Vezuva, so se skoraj vsaki dan opazovali značilni prirodni pojavi deloma že delujočih, deloma še le bližajočih se večjih izbruhov. Tudi magnetna igla je bila ves čas v izrednem nemirju, ki je dospela 1. aprila okrog polnoči svoj višek. Izbruh Vezuva sem torej že tri dni preje naznanil v Ljubljano. Ne smem seveda trditi, du hi bil rekel: ravno Vezuv bo izbruhnil, ker taka trditev je sploh nemogoča, konštatoval pa sem večji izbruh v smeri med jugom in vzhodom in sicer, da govorim odkrito, računal sem na vulkan Etna. No, namesto gospe Etne, se je oglasil gospod sosed Vezuv. Ko so potem proti Velikonočnim praznikom dohajale pomirljive vesti o izbruhu, sem bil zopet jaz tisti, ki tem vestem ni verjel. In sicer sem se izražal javno, da eno mora biti gotovo; ali je gotovo, da se hoče prava sitnarija na Vezuvu prikriti ali, če je ta vest o pomirjenju ognjenika resnica, mora biti tudi resnična, da si je podzemeljska moč izbrala drugo ognjišče. Kajti vsi i aravni prikazki, ki me doslej le enkrat niso varali, so kazali, čim mirneje vesti so od Vezuva prihajale, tembolj značilne predznake delujočih večjih izbruhov. Izlasti, ko je v noči Velike nedelje od polnoči do 1. ure zj. na Gorjanah izpostavljena magnetnica kazala deklinacijo pola do 1° in še čez in ko sem tiste pojave tudi drugega dne na višku Gorjanca opazoval in tretji dan tudi v Ljubljani, bi bil stavil svoje življenje, da mora priti do večjih izbruhov. Žal, da sem le prego-tovo računal. Katastrofa na Formozi Veliko soboto in v St. Francisco Veliki torek sta dale sijajno spričevalo tedriji mojega opazovanja. Tako se godi še danes ob sklepu tega poročila. Že od 27. aprila se nahaja magnetnica v izrednem nemirju, ki je doseglo nocoj t. j. 2. maja oh 11'30 do 12'10 svoj višek. Kolikor doslej znano, so bili med tem časom večji novi potresi v St. Francisco, na Saksonskem in v nedeljo na Južno Tirolskem, manjših pri nas niti ne omenjamo. Morali pa so biti med tem časom še kaki večji izbruhi, vsaj njih delovanje se je moralo pričeti.
To in ono.
Naj višjo stavbo na svetu nameravajo — kakor se iz Nevv Jorka poroča — zgraditi Ame-rikanci na Lo\ver Broadway. Stavba bo 200 metrov visoka, imela bo 40 nadstropij nad in tri nadstropja pod zemljo. (Adijo potres!) Proračun znaša le 6 milijonov kron — to ni veliko za tako vi-sočino in —- neumnost,
Koliko so ženske vredne?
Na svetu nikjer enako, a nekaj dobi se povsod za vsako.
Na Japonskem si kupiš ženo za tako ali ono ceno; če denarja dosti za novo imaš, prav lahko spet staro k starišem peljaš.
Po kontraktu kupi v Perziji ženin nevesto, ko poteče kontrakt, jo vrže lahko] zopet na cesto.
Culukafri v Afriki ravnajo po posebni se postav’, dado za ženo namreč: dve sto krav.
Par starih čevljev karak da za ljubo svojega sred.
Za ženo .škatljo patronov pa šest šivank, to je komanda, ki jo blizo Kafrov v Afriki dežela ima Agauda.
Zakaj bi ravno človek trpel ? pravijo Ame-rikanci. Ce živina zboli, tako da je vsako ozdravljenje izključeno, veleva nam dolžnost, da jo rešimo s smrtjo nadaljnih muk. No in človek? Koliko jih je, ki leta in leta ne le bolehajo, marveč grozovito trpe in z njimi vsa družina, pa ni pomoči. V očigled tega je predložil v državi Jowa zdravnik dr. Gregori zakoniti predlog, v zmislu katerega bi bilo v takih slučajih zdravnikom dovoljeno, dotičnika pustiti brez bolečin umreti. Da se pa dovoljenje ne bo moglo zlorabiti, dotični predlog zahteva, da morajo v takem slučaju trije zdravniki in mrtvoglednik za to potrebo soglašati, potem je treba dovoljenja sorodnikov dotičnega nesrečnika in obenem tudi dovoljenja zdravstvenega urada.
Sestanek vladarjev. Začetkom septembra pridejo na sestanek v Darmstadt: nemški cesar Viljem, angleški kralj Edvard in ruski car Nikolaj.
Zadnji potresi. V St, Franciscu (že tretjič) dne 27. m. m. je potres porušil več mostov. Na Saksonskem so čutili dne 27. in 28. m. m. po več krajih 4 močne sunke. Istotako na Južno Tirolskem v noči 29. m. m. (nedeljo). Zadnji potres na Južno Tirolskem je pri nas na magnetno iglo tako vplival, da je opazovalec signaliziral ..pozor'4 na lici mesta opazovanja raz Irsko sedlo. Tudi se je že nekaj ur popreje občutilo nemirje v /Jukše-tovi rupi in na močvirju pri Brdu.
Rokovnjači — Uskoki.
(( rtiče iz življenja zadnjih gorjanskih roparjev. Srebrniski.)
(Konec.)
Pripovedovalec je napravil iz kozarca sladkega'* velik, velik ,,šluk'*, nato se dolgo, dolgo oddahnil in šele potem zopet nadaljeval.
Kakor radi bi tudi mi nadaljevali dobesedno isto njegovo roparsko povest, toda na razpotju smo, in čas ločitve je tu. Zato prav kratek zaključek. Zadnjič sino pustili našega Franceljna kot junaka povesti, skritega na peči; pred njim purman, spodaj pri mizi pa Vlaha in Vlahinjo, ki sta „martinovala‘‘. Preostaja nam torej še povedati, da si je bil tudi Francelj, na zapečku skrit, privoščil bedro purana, da ga je pa to bedro ravno tako izdalo, kakor svoj čas Martinova gos sv. Martina. Veliko ni manjkalo, in Vlah bi ga bil poraščal'*, in če ravno to ne, gotovo pa vbil. Le preobilica Vlahove „sladkoginjenosti'* in pa urne krače Franceljnove, so ga rešile usode svetega Martina. Beži v temno noč, brez klobuka, čez drn in strn, čez hrib in dol. Evo tam sredi gozda velik ogenj! Ha. kakor nalašč! Napne zadnje moči in pade konečno skoraj onesveščen med tropo — roparjev. Pa kaj njemu mar roparji, morda so bolj človeški, kakor neropljivi, pa nečloveški ljudje. Ti le roparji ? Ja res, tisti večer, veste, napadli so bili Turnški grad, a bili od
novomeških vojakov prepodeni. Oplenili so potem grad doli v Veliki vasi, ustrelili grajščaka, oplenili vse, kar se je dalo v naglici storiti. Potem beg čez visoko naraslo Krko. Le po zvijači so dobili brodarja. Ali povest te zvijače je daljša, kakor omejeni prostor današnje izdaje ,,Dolenjca'*. Žalostno, pa res! Poklonimo se torej velemožni gospodi roparjev šele na lici mesta tabora tam daleč gori na Stojanskem vrhu. Tam dobimo tudi našega Franceljna, kakor veste, junaka naše povesti. Dopadel se je roparjem ta deček, odkritosrčen je bil in kar je še bolj važno, lačen, hudo lačen ie bil, zakaj tisto vkradeno bedro, — no, pa kaj bi tisto. In dečku so se dopadli ti divji obrazi roparjev — dali so mu jesti in piti. — Drugo? a, kaj njemu mar! Najedel in napil se je, nato zaspal. Sladko, kakor angelji, kadar spe. Okrog 2. ure po uoči se tropa roparjev dvigne, treba je oditi v va.rneje zavetje podzemskih jam na Gorjancih. Ali kaj z dečkom? Mnogo nasvetov, dobrih in surovih, naposled pa glavar odloči, da se deček spravi v izpraznjeno vinsko barigljo, in tam prepusti nadaljni usodi. Potrjeno, sprejeto in storjeno. Suh je bil Francelj, široka pa vrata bariglje, vse je šlo po sreči. Jutro se bliža, Francelj se prebudi. Moj Bog, ta tema, ta vinski vzduh, kje sem? In kaj je to? Hrst, hrst, čef, čef, kosti se meljejo, drobe, vmes tulenje, ha, to niso človeški glasovi. Nevarnost ima hitre misli. V par trenutkih je premotril ves svoj položaj od zapečka in puranovega bedra v Vlahovi hiši in dobre večerje pred tropo divjih roparjev. Aha. skrili so me v barigljo. Vedeli so, da za njimi pridejo volkovi, morda celo medvedi, leopardi, levi in druga taka gospoda na ostanke večerje. Dobri ljudje to. kaj, ti roparji. Prisluškam. Aha, tile gostje okrog moje bariglje so sami volkodlaki, to se pravi volki v dlaki. Kosti naj že pobirajo, da le moje puste pri miru. Ej ti pasja dlaka, lej ga no! Eden največjih te mrcine, menda tudi kakšen glavar, voha in voha okrog bariglje, ut. diše mu najbrže mo-
jega rojstva suhe kosti. Pa se vspne po bariglji in — ali si ga videl, zlodeja, kako ti je prebrisan,. JI nastavi najprvo svoj gobec nad luknjo, in potem J gleda z dvoje kakor ogenj divje plamtečimi očesi J ha, pomislite čez veho name ubogega grešnika. | Adijo Francelj, sem si mislil; reči si seveda nisem 1 upal ničesar. Mrcina me najbrže zapazi, da zna- 1 menje. na katero so pohitele vse dame volčiče in | vsi gospodje volki na posvet k bariglji. Kako je j bilo tedaj pri srcu našemu junaku v bariglji, to 1 razmotruj vsak zase. Medtem je naredila vsa j volčja gospoda gladek račun glede bariglje in kar j ie notri v bariglji. Pa dobro ni delati računa brez l krčmarja. Eden te mrcine uprl se je namreč za poskus ob barigljo, le tej je bilo to že preneumno, nagne se, glavar volkov zgoraj s svojo težo pomaga, da se nagnenje spremeni kmalu v prekupicanje, in da ne govorim še veliko, vse ; skupaj je zadrgljalo nizdolu po rebru v dolino. —? Hvala Bogu, jaz sem danes še živ — zaključuje naš junak, kako je z volkom, ne. vem. O tedanjih ; roparjih danes ne živi nihče več. Za njimi razposlane straže so jih polagoma vse povjele — drugo meni nič mar. Kdor bi pa rad zvedel, kake občutke sem imel takrat, ko sem se v bariglji z j volkom vred drgljal po strmini, temu svetujem, I naj poskusi sam ta špas. In kdor misli, da sem C tu kaj drugega napisal, kakor nam je naš junak pripovedoval na jutro novega leta, temu svetujem, naj se sam zglasi pri pripovedovalcu — „um halber neune in der Kanzlei**.
Ob zaključku lista:
Kamlija, dne 5. maja. Potresno nemir j e. Kakor že oba predvečera, izstopila je tudi nocoj magnetna igla v izvanredno nemirje med 11. in 12. uro po noči. Višek vibracije 11'29. Ta sunek se je občutil v več krajih.
Franc Ruch
klepar v KOSTANJEVICI na Dolenjskem
prodaja različne, najpopolnejše in lično izdelane
tyeparsl(e predmete
po naročilu v zahtevani obliki in množini.
Pokrivanje streh poslopij s kositarjem.
m
 M-----------------------
Lovro Puš
čevljarski mojster
v Rudolfovem na Dolenjskem
priporoča p. n. občinstvu svojo delavnico in zalogo finega, in tppežnega vsakovrstnega
obuvala
za ženske in moške. Domača in vnanja naročila po meri se točno in ceno izvršujejo.
Dolenjska.
Šmarješke Toplice.
Kranjska. J
k
Vsem p. n. gostom, letoviščarjem, izletnikom, potnikom in olbisko-valcem kot izborno zdravilnih priznanih Šmarjeških Toplic priporočam svojo
5: novo otuopjeno, moderno urejeno gostilno 3S
z lepimi sobami za prenočevanje in za stalno bivanje. Vožnja od Šmarjete do Toplic na razpolago. Za dobra jedila in izvrstno pijačo vedno skrbljeno.
Cene nizke,	Postrežba	točna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča z odličnim spoštovanjem
Janko KaPlovšelc
gostilničar in trgovec v Šmarjeti.
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik Franjo Pirc.
Tisk Zvezne tiskarne'* v Celju.