MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravi! Maribor, Oospoaka M. 11 / Telefon nrocfnlStvn 2440, oprave 2466 Uhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob te. url / Velja meeeSno prejeman v upravi aN po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku / Ogleae eprejenm tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani l PeStnl tokovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Smernice napredka slovenskega Maribora K ZAKLJUČKU DRUGEGA MARIBORSKEGA TEDNA. . Za nami je drugi Mariborski t e-aen, nič več ni veselih dni in vrvenja domačinov in tujcev po ulicah, in veselici Prostor je zapuščen. Prav sedaj pa čutimo toliko bolj, kaj je pomenil za naše •nesto in njegovo življenje. Predsednik Prireditvenega odbora, mestni župan g. ; Lipold je naglasil na novinarjem Prirejenem večeru na Mariborskem oto-fu v četrtek, da namen Mariborskega ‘cdna ni bil in ni mogel biti nekakšna ko-velesejma. Velesejmi so se v sedalih dneh preživeli in niso več namenje-111 tistemu, kar bi moralo biti njih glavni smoter, sklepanju kupčij. Ustanavljati n°vo institucijo nekakšnega mariborskemu velesejma ob ljubljanskem, bi bilo n ® s p a m e t n o in ix>gubno! Maribor-teden je zato posvečen tujskemu proštu; pokaže naj tujcem naše družabno, Kulturno, nacionalno in socialno delo in privabi v mesto obiskovalce od blizu in ra'eč. Temeljito proučevanje položaja VI« ^^ribora je ugotovilo, da je njegova bolnost samo v tujskem prometu in ne ^°rda v še večji industrializaciji, ki ob °asu kriz le še povečuje bedo in s tem 5Plošne težkoče. Da pa ustvarimo iz Maribora tujsko-Or°rnetno središče, moramo nekaj storiti 111 tudi žrtvovati. Tega se mora zavedati Ce naše meščanstvo in ne sme kriti-. 1 rati in skeptično presojati vsa-,e stvari. Koliko nerganja je bilo zaradi kopališča na Mariborskem otoku! In se-“Ui? Vsak dan sj>oznava ves MariboT, -u je postalo naša največia povojna pridobitev, naš ponos, in ga občuduje vsakdo, kdorkoli pride k nam. Prav tako se s?daj zabavlja proti nakupu gradu, toda °t«j ali slej bodo tudi naši nergači šolali z ministrskim predsednikom g. C Milanom Sr š ki č e m, ki si je te dni . Gledal grad, čestital županu k nakupu |n dejal, da takega magistrata ne bo Ime-a nobeno drugo mesto v Jugoslaviji in ^ vredno obiskati Maribor že zaradi o-eda te znamenitosti. Mariborski otok, crad, Mariborski teden in avtomobilske ^ste na Pohorje, ki se sicer polagoma, ..^ztrajno graciC) in naposled morda tu-1 se vzpenjača, vse to je in bo namenje-/0 tujskemu prometu, obenem pa tudi o-J^eDitvi zavesti slovenskega maribor ®Sa meščanstva! ^.Letošnji Mariborski teden je bil orga-ijl2!ran sijajno, prepričani pa smo, da bo p doči letošnjega v vsakem oziru še jere^ašal. Skepsa izginja — in že to VeHka zmaga! Dobička prireditve res niso prinesle (a tudi ne izgube), zato so pa poživele vse mesto, ki je zaslužilo s strani tujcev jx> minimalni sodbi n a j-manj 5,000.000 Din. Samo razstavišče in zabavišče je obiskalo okoli 36.000 ljudi; več kakor ima mesto samo prebivalcev! In še to moramo pomisliti, da so bili med obiskovalci Mariborskega tedna ljudje iz vseh delov Jugoslavije in tudi od drugod, zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske itd. Še bolj važno kakor vse to je pa morda dejstvo, da postaja Maribor s svojo aktivnostjo naposled zares to kar bi moral biti vedno: središče severnovzhodnega dela Slovenije, krajev naše Dravske in Mežiške doline, Pohorja, Dravskega in Ptujskega polja, Slovenskih goric, Murskega polja in Prekmurja. S to zavestjo se bo pa o-krepila tudi ona, katere potrebo je nagla-šal na večeru v četrtek glavni urednik Radivoj Rehar: zavest slovenskega mariborskega meščanstva! Treba je, da se vsi mariborski meščani strnemo v enoto Mariborčanov z zavestjo in ljubeznijo do svojega slovenskega in jugoslovanskega mesta. Primorci morajo pozabiti da so Primorci, Kranjci da so Kranjci, Korošci da so Korošci in Štajerci da so Štajerci — vsi, ki žive tu, se morajo zavedati, da so — Mariborčani, mariborski meščani! Iz te zavesti bo šele vzrastla tista nepremagljiva trdnjava naše mariborske meščanske nacionalne zavesti, ki bo lahko zatrla vse laži Nemcev, domačih in onih tam preko državne meje, da je to »neosvobojena nemška nacionalna posest«. Delovati na to mora biti naloga vseh zares nacionalnih Mariborčanov in zato moramo pozdraviti vsako akcijo, ki kakorkoli dopomore do tega. Taka akcija je tudi pravkar zaključeni drugi Mariborski teden! Spomnimo se samo razstav, ki smo jih videli! Ponosni smemo biti na delo našega mestnega vodstva, na naša mestna podjetja, na razne zavode, društva in organizacije. Vse to so u-stvarile roke slovenskih Mariborčanov In s tem pokazale svojo kulturno in or ganizatorično višino. Nemci in nemčnrji so mislili, da bo Maribor v slovenskih rokah propadel, danes i>a molče občudujejo njegov napredek, katerega ne morejo zanikati, tudi če bi ga morda radi. In to napredek v najtežjih letih, v času, ko preživlja sosedna A v s t r i j a z Gradcem in Dunajem vred veliko gospodarsko, kulturno in politično krizo in ne ve, kakšna bo jutri njena usoda* OBA POSLANIKA NA DOPUSTU, S KATEREGA SE NE VRNETA, ČE SE SPOR NE PORAVNA. SENZACIONALNA VEST O SPRAVI MED ADOLFOM HITLERJEM IN GENERA L.OM SCHLEICHERJEM. DUNAJ, 19. avgusta. Nenadna vrnitev berlinskega avstrijskega poslanika Tau-schitza je vzbudila v vsej javnosti veliko začudenje In pozornost. Zatrjuje se, da se poslanik s končanega svojega dopusta ne bo več vrnil na svoje mesto v Berlin v primeru, da ne bi popustila napetost med Nemčijo in Avstrijo. Tudi nemški poslanik na Dunaju dr. Ritt se bo v prihodnjih dneh vrnil v Berlin, baje na svoj redni dopust. Politični krogi domnevajo, da namerava avstrijska vlada vse odno-šaje z Nemčijo popolnoma prekiniti, če se medsebojni spor ne bo nemudoma likvidiral v zadovoljstvo Avstrije. V primeru popolne prekinitve odnošajev bo naprosila Avstrija Anglijo za zaščito interesov avstrijskih državljanov v Nemčiji. PARIZ, 19. avgusta. Diplomatski krog) trdovratno zatrjujejo, da je osebno na« sprotstvo med Hitlerjem in bivšim dr. žavnim kancelarjem generalom Schlei-cherjem te dni prenehalo in sta se oba državnika sporazumela. Temu dejstvu pripisuje vsa javnost velik pomen. Hitler je sedaj v veliki zadregi, ker se zaveda, da ne bo mogel zadostiti vsem obljubam, ki jih je dal v teku zadnjih mesecev. Nezadovoljstvo v radikalnih krogih narodno socialistične stranke neprestano narašča, tako da položaj Hitlerja ni ravno najbolf trden in lahek. Zatrjuje se, da se je zato sedaj pobotal z generalom Schleicherjem, ker ima general baje še vedno izredne močen vpliv pri nemški vojski in ker ni izključeno, da se bo mora! Hitler morda nasloniti še celo na armado. Nemčija se ne boji Društva narodov FRANCOSKA JAVNOST PROTI IZROČITVI SPORA MED NEMČIJO IN AVSTRIJO DRUŠTVU NARODOV. PARIZ, 19. avgusta. Nemški predlog, naj bi se nemško-avstrijsko vprašanje spravilo pred Društvo narodov, je izzval tukaj veliko presenečenje. Nacionalistični listi soglasno odklanjajo Društvo narodov kot kompetentni forum za to vprašanje, ker Društvo narodov ni v stanju s svojimi sklepi ustvariti potrebnega spoštovanja. Vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji ne spada v okvir takega mednarodnega sodišča. »Echo de Pariš« pravi, da do priključitve ne sme prit! iz preprostega razloga, ker Italija, Francija in Anglija iz skupnih motivov ne žele, da bi Nemčija razširila svojo oblast. List zahteva, naj se takoj napravi nova demarša v Berlinu, da bi se tako preprečile nadaljnje komplika cije v nemško-avstrijski napetosti. Ostali nacionalistični listi zastopajo isto mnenje. Posebno oster je »Figa- PARIZ, 19. avgusta. Rojalistična »Action Francaise« piše v nekem svojem včerajšnjem članku o francoski zunanji politiki. Ob tej priliki podčrtuje mnenje, da sedaj Francija nič več ne vodi evropske politike, kakor je to bilo poprej. Rojalistično glasilo gleda v sprejemu pakta štirih velesil le odobritev neke italijanske inicijative, v vprašanju demarš v Berlinu se pa francoska vlada zopet preveč obrača za željami angleške vlade. Pri tem trdi list, da so Angleži pripravili stvar tako, da gre francoski veleposlanik prvi v nemško zunanje ministrstvo in pripravi pot za detnaršo v duhu želj angleške vlade. V članku se pravi dalje, da se v Londonu in Parizu Hitlerjevi vladi najbolj grozi s tem, da se bo nemško-avstrijski spor spravil pred Društvo narodov. Medtem pa je Ha-bichtov zadnji govor pokazal, da se Hitlerjeva vlada teea niti najmanj ne ro«, ki meni, da današnja politika ne boji. List sodi, da bi bilo skrajno ne- zahteva nobenega pravnika, temveč le močnega redarja. varno v tem primeru sklicevati se na Društvo narodov. Zedinjenje bolgarskih zemljedelcev Ustanovitev nove velike agrarne stranke po vzorih ALEKSANDRA STAMBOLIJSKEGA. ^OPIJA, 19. avgusta.. Včeraj je bl-|ze, fungirajo kot voditelji Kristo Sto- š Popolnoma nepričakovano razgla-jjp,° zedinjenje vseh bolgarskih zem-kril in je bila ustvarjena boiii l 113 zveza Aleksander Stam-QeJ K tej zvezi ni pristopil samo ja, Markov, kar je po informacl-Umui drogov zemljedelcev tudi raznih V°’ .^er *etel postati eden glav- zq(( Roditeljev nove »zedinjene zve sežen r Pa n' moS°če. Cim je bilo do nife zedinjenje, je bil objavljen ma-vseh ’ te Izzval silno senzacijo v no DrDo,'tlčnih krogih, ki so bili sploš-sDloh tlfteani, da se tak sporazum tev zri..** ,ne b° dal doseči. Sklenl-siin0 „ njenja je nasprotno izzvalo skih ifrav?u^enje v vseh zemljedel-he b0 .° b v državi. Za sedaj, dokler zvoljep voditelj zedinjene zve janov, Nedeljko Atanasov, Aleksander Obov, Kosta Todorov in Georgi j Jordanov. Glavni tajnik zveze je Kristo Stojanov, urednik strankinega glasila pa je Atanasov. Po informacijah Iz zemljedelskih krogov bo v najkrajšem času vstopil v zvezo tudi GeorgiJ Markov. K zvezi je pristopilo še deset zemljedelskih poslancev. DE VALERA ZA NOVE VOLITVE. LONDON, 19. avgusta. V najbližji bodočnosti naj bi se na Irskem razpisale nove volitve. De Valera meni, da je položaj zanj zelo ugoden, ker so se . njegovi nasprotniki zaradi ustanovitve modrosrajčnikov razcepili. Geslo de Valere za te volitve bi bilo ukinitev senata. Temno ozadje umora Hasana bega Prištinca SOLUN, 19. avgusta. Preiskovalni sod nik Karajanopulos že dva dni zaslišuje morilca Hasana bega Prištinca Husejina Čela. Morilec trdovratno zatrjuje, da je Izvršil umor In popolnoma osebnih razlogov, ker ga je pokojni Hasan beg Pri-štlnac nagovarjal k atentatu na kralja Zoga. Zanimive so informacije atenskega lista »Vosa«, ki piše, da so dane tri možnosti za vzrok zločina, in sicer: 1. da je bil PriŠtinac ubit po nalogu današnjega albanskega režima; 2- da je bil ubit s strani italijanske propagande in 3. da so ga ubili osebni sovražniki. List posveča največjo pozornost prvima dvema verzijama. Predvčerajšnjim dopoldne ob 11. uri je bil morilec pripeljan na sodišču pred novinarje, ki so naslovili nanj več vprašanj. V slabi francoščini jim je izjavil, da je Hasana bega ustrelil zato, ker je bil svoj čas voditelj bolgarskih komitašev. Na vprašanje, ali le prišel v Solun z namenom, da ubije Prištinca, je odgovoril: »Nisem prišel sam semkaj, temveč me je poklical sam pokojni PriŠtinac. Bolgarski list »Makedonija« ob- javlja informacijo, da je. albanski konzul obiskal morilca in mu ponudil na razpolago denarna sredstva za najetje zagovornika. NEMŠKI UMIK PRED ANGLIJO. LONDON, 19. avgusta. Potrjuje se vest, da je izjavila nemška vlada angleškemu odpravniku poslov v Berlinu, da najnovejša njena odredba o prepovedi potovanja Nemcev s tujimi parniki nikakor ni naperjena proti angleškim paroplovnim družbam. Nemška vlada je včeraj sklicala sestanek vseh predstavnikov paroplovnih družb, da bi razpravljali o teh najnovejših vladnih ukrepih. AMERIŠKI POLET V ITALIJO? NEWYORK, 19. avgusta. Politični krogi trdijo, da namerava predsednik Roosevelt poslati v Italijo eskadre ameriških vojaških hidroplanov, ki naj bi preletela Atlantski ocean in vrnila obisk generalu Balbu. LUNAČARSKI POSLANIK V MADRIDU MOSKVA, 19. avgusta. Sovjetska vlada je imenovala Lunačarskega za prvega poslanika v Madridu. Dnevne vesti Dve poroki. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah sta se preteklo sredo poročila tamkajšnji ugledni posestnik in gostilničar g. Dominik Peklar in ga. Josipina Cvilakova, bivša gostilničarka v Jaireni-ni. V frančiškanski cerkvi v Mariboru pa se bosta poročila jutri g. Viktor Murko, uradnik tukajšnjega mestnega elek-triškega podjetja in gdč. Anica Obrano-va iz znane in ugledne Obranove rodbine v Mariboru. Bilo srečno! Na klasični gimnaziji v Mariboru bodo popravni izpiti: 28. t. m. za I. razred, 29. za II. in III. razred, 30. za ostale razrede. Začetek vsakokrat ob 8 uri. Višji teč. izpit: 30. t. m. ob 8. uri pismeni, 31. ob 8. uri ustni. Nižji tečajni izpit: 31. tm. ob 14. Uri. — Prošnje za vse te izpite je treba oddati najkasneje do 24. t. m. Vpisova nje: 4. septembra za I. razred in za u-čence z drugih zavodov, 5. septembra za dosedanje učence. Začetek obakrat ob 9. uri. K vpisu je treba prinesti: a) zadnje izpričevalo, oziroma potrdilo o napravljenem sprejemnem izpitu, b) potrdi lo o neposrednih davkih, c) izjavo staršev, da plača učenec le polovično šolni mo, č) pristojbine, kakor so označene v •izvestju. Otvoritvena služba božja bo dne 11. septembra, začetek pouka dne 12. sept. Ravnateljstvo. Na državni deški meščanski šoli v Mariboru bodo popravni izpiti 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8. do 12. ure. Pri vpisovanju se mora vsak učenec izkazati: 1. z izpričevalom o dovršenem prejšnjem razredu — v prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili 4 razred osnovne šole brez slabe ocene in niso stari še 14. let; 2. s potrdilom o višini davkov, ki jih plačujejo učenci sami ali njihovi roditelji oz. skrbniki. Na podlagi takega potrdila plača učenec tako. pri vpisu dotično šolnino ali je od plačila oproščen. Vsako potrdilo mora biti kol kovano s kolkom za 20 Din. Kdor si da napraviti za istočasen vpis v raznih šolah prepis takega potrdila, ga mora kol-kovati s kolkom za 10 Din. Potrdila izdajajo pristojni davčni uradi. Učencem državnih, banovinskih fn občinskih usluž bencey izda potrdilo urad, pri katerem dobivajo starši plače. Kdor ima plačo in posestvo, se mora izkazati s potrdilom o obeh davčnih dajatvah. Učenci, katerih roditelji plačajo skupno manj kot 300 Din davka, so šolnine prosti. Učenec, čigar starejši brat ali sestra obiskuje isti ali kak drug šolski zavod srednje stopnje, plača le polovično šolnino. V takem pri-hieru pa se mora izkazati s potrdilom dotične šolske uprave. Brez izkaza o višini davka in brez plačane šolnine je vpis nemogoč. 3. 'Pri vpisu mora vplačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveni fond v zneska 20 Din. Vsa nadaljnja navodila o prijavah, o otvoritveni službi božji, o pričetku rednega pouka itd. bodo razvidna na šolski deski. Sprejem gojencev v državno strokovno šolo za pletarstvo v Ptuju. V državno strokovno šolo za pletarstvo v Ptuju se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj dva razreda meščanske šole ali pa 6 razredov osnovne šole in so stari najmanj 14 let. Prijavijo se lahko pisme no in ustmeno. Prijavam je treba priložiti krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo in izjavo staršev, s katero se zavezujejo vzdrževati učenca. Vposiati pa jih je potrebno najkesneje do 1. septembra t. 1. jvsak prijavljenec prejme od vodstva šole pismeno rešitev. Letošnje šolsko leto' se bo pričelo 1. septembra. Šola ima predvsem namen izvežbati učence oboje-iga spola praktično in teoretično v ple- »Halo, halo, radio — Ljubljana. Jutri v nedeljo ob 15.30 zabavna ura Pavla Rasbergerja. Šaljivi nastopi in kupleti. »Cestni promet«. Kot XXIX. snopič zbirke »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna Merkur v Ljubljani, je izšla te dni nad 200 strani obsegajoča knjižica »Cestni promet«. V knjižici, ki jo je pri redil banski svetnik g. dr. Bogataj, je združenih 28 raznih zakonov, uredb, na-redb in drugih predpisov, ki se nanašajo na javne ceste in na varnost prometa na njih. Zaradi svoje izčrpne vsebine bo knjižica brez dvoma zelo dobrodošel pri pomoček za poslovanje vsem cestnim odborom, občinam kakor sploh oblast vom in sodiščem, obenem pa tudi hišnim posestnikom, lastnikom raznih vozil, voz nikom itd. Kakor je njena vsebina pomembna za mestne okoliše, je važna tu di za podeželje, kjer je nepoznavanje cestnoprometnih predpisov mnogokrat vzrok raznim nesrečam. Zato nabavo te koristne knjižice vsakomur toplo priporočamo. Cena znaša mehko vezanemu izvodu Din 18.—, v platno vezanemu pa Din 24.—, s pošto po Din 2.— več. Dobiva se v knjigarni Tiskovne zadruge kakor tudi v vseh večjih knjigarnah. Prebojni indigo, karbon papir v la ka kovostl, traki za stroj: Zla*a Brišnik, Spored promenadnega koncerta. Na jutrišnjem dopoldanskem promenadnem koncertu bo Schonherrjeva godba igrala: Smetanovo koračnico iz »Prodane neveste«, Linkejevo ouverturo k opereti Gospa luna«, Mačkov valček, Klimentov potpuri »Venček melodij«, Eilenbergovo v »Gozdni kovačnici«, Majcenov potpuri »Slovenski svet«, in Vernerjev foxtrot .»Moja dekle«. Zahvala mestne strelske družine. Mariborska mestna strelska družina izreka prisrčno zahvalo mizarskemu mojstru g. Štefanu Koterju in pečarskemu mojstru g. Pavlu Heričku, ki sta darovala vsak po 100 Din, nadalje mariborskim lekarnarjem gg. Vidmarju, Konigu, Maverju, Albanežeju in Savostu, ki so darovali vsak po 50 Din. ter tvrdki Salus d. d. za darovanih 50 Din. Enoletni trgovski tečaj STD v Mariboru, Zrinjskega trg 1, sprejema ustne in pismene prijave za prihodnje šolsko .eto vsak dan od 10.—11. ure v prostorih državne trgovske akademije. Praktičen po uk v trgovskih predmetih, stenografiji in strojepisju. Nizka šolnina. 12 predmetov. 38 ur tedenskega pouka. Zahtevajte pro spekt. Vozne olajšave. Jugoslavija. Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po desetdnevnem bivanju 50% popusta na železnici pri vrnitvi. — Čehoslovaška. Po 7 dnevnem bivanju v poljubnem kraju Češke 50% popusta pri vrnitvi. A v s t r i j a. Po 10 dnevnem bivanju v Avstriji (iz vzemtši Graz, Innsbruck, Linz, Salzburg, St. Polten, Wien in Wiener Neustadt) 50%, 667=% n 80% popusta na železnici pri vrnitvi. — Italija 'o 6 dnevnem bivanju v poljubnem kraju ualije 50% popusta na železnici pri vrnitvi. —B e o-g r a d, svetovna higijenska razstava od 19. avgusta do 20. septembra, polovična vožnja, legitimacija Din 20. — Brati slava, sejem, od 27. avgusta do 3. sept. 33% znižana vožnja. Leipzig, jesenski sejem, od 27. do 31. avgusta, 25%, v Nem čiji 33 7=% znižana vožnja, legitimacija Din 90. — Ljubljana, velesejem, od 2. do 11. septembra, polovična vožnja, legitimacija Din 30. — Zagreb, sejem, 2. do 11. septembra, polovična vožnja, le gitimacija Din 30. — D u n a j, jesenski sejem, od 3. do 10. septembra, 33 7=%. znižana vožnja, vizum prost, legitimacija Din 50. — Praga, sejem, od 3. do 10. septembra, 25%, v Češki 50% znižana vožnja, legitimacija Din 35. — Split, svečanosti Jadranske straže. 5. do 8 sept. četrtinska vožnja. — Dunaj, ka toliški dnevi, od 7. do 12. septembra, polovična vožnja, vizum prost, legitimacija Din 60. — Ptuj, svečanosti Ciril-Meto-dove družbe in Sokola, od 8. do 10. sept. četrtinska za člane Sokola, polovična vo žnja za ostale. — Gradec, sejem, od 16. do 24. septembra, 33 7=% popusta, vizum prost, legitimacija Din 20. — Inn-s b r u c k, sejem, od 30. septembra do 8. oktobra, 33 7=% znižana vožnja. Vse osta le informacije se dobe pri »PUTNIKU«, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, | otožnost, nespanje odpravimo kmalu 8 uporabo naravne »Franz Josefove« gren* čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, I da služi »Franz Josefova« voda pri za-| gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V kavarni JADRAtf v soboto in nedljo fonny Boy Jaz * jtarstvu in v reji vrb ter jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dokončani šoli do kruha, če bi ne moglii pletarstva izvrševati na svojih domovin. Vsa podrobnejša pojasnila se dobre P*i upraviteljstvu šole. UNrite,e,Tki re,ac|H- z 20. avgustom riboron/^in Iefon.?ki Promet med Ma-Gradežem TeleSvi ^ Mariborom in velja 33.75 Dta z C?a^VOr Z 0l>atii° , Čadežem pa 38.25 Din. Nočno lekarniško službo i«, . , , . teden Vidmarjeva lekar*^. '^ Arln'111 aa jQlaxflem tajgu. 7 ‘ Arehu<\ Javna zahvala. Mariborska sokolska župa se tem potom javno zahvaljuje ta petniškima mojstroma gg. F. Novaku in Branju Kuharju za naklonjenost, ki sta jo izkazala prireditvenemu odboru za sokolsko razstavo v okviru letošnjega Mari aorskega tedna s tem, da sta dala na raz polago svoje dragocene lastnoročne izdelke, ki so poživeli razstavni prostor, g. 'lovak tri moderne naslanjače, g. Kuhar pa moderno mizico in dva tapecirana stola. Prav tako iskreno se odbor zahva-juje vrtnarskemu podjetniku g. Jemcu za darovano cvetje, nadalje trgovcem gg. Majerju, Rosini, Balohu, Kovačiču za posojene stvari. Omenjene tvrdke mariborska sokolska župa vsem najtopleje priporoča. Turistom, ki obiščejo jutri obmejno Peco, priporočamo, da se vrnejo nazaj skozi Avstrijo in da se pri tej priiiki u-stavijo v avstrijski vasici Šmihelu pri Pliberku, kjer blagoslavlja v nedeljo slovenska požarna bramba svojo motorno brizgalno. Požarne bram.be so edina društva, ki so Slovencem v Avstriji dovoljena,^ obisk izletnikov iz Jugoslavije bi tamošnje zavedne naše ljudi gotovo izredno razveselil. Halo! V nedeljo, dne 20. avgusta 1933 vsi na Pesnico na veliko vrtno veselico, katero priredi Prostovoljno gasilno društvo Pesnica na vrtu pri postaji Pesnica z bogatim sporedom kakor: plesom, sre-čolovom, ribolovom in različnimi šaljivimi nastopi. Svira domača gasilska godba. Autovožnja od 14. ure dalje z glavnega kolodvora do Pesnice tja in nazaj vsako ure do 20. ure. Ker je čisti dobiček na menjen za odplačilo motorne brizgalne, vabimo vse prijatelje gasilstva, da nam prihitijo s svojo udeležbo na pomoč. Izlet k Seniorjevemu domu. Avtobus vozi v nedeljo, odhod točno ob 5. uiri zjutraj. Prosimo vse prijavljene, da bodo točno na mestu, sicer prijavnina zapade. Nekaj mest je še prostih za one, ki se niso prijavili, ti store to lahko ob %5.uro zjutraj na Glavnem trgu pred odhodom avtobusa*, Vtisi iz otroške dobe ostanejo človeku vse življenje v spominu. Da bi se povečal krog iskrenih prijateljev, je pričela tovarna oblek »Tivar« že pri otrocih. Ona si pridobiva takorekoč naraščaj svojih odjemalcev na ta način, da zbira o-troke okrog strica »Tivarja«. V vseh prodajalnah se bodo delile izkaznice, katerih lastniki bodo dobili razna darila in nagrade, kakor knjige, otroško čtivo, znake, skratka predmete, ki se jih otroci najbolj vesele. Z nakupom otroške obleke bodo torej roditelji napravili svojim ljubljencem trajno veselje. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 66 številki: navodilo za izvrševanje zakona o uradnikih glede pokojninske odmere; pristop Lichtenstein-ske h konvenciji unije za zaščito industrijske svojine in k aranžmanu o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov; pristop Sirije in Libanona k mednarodni konvenciji za oprostitev carinskih formalnosti; našo ratifikacijo mednarodne konvencije o prisilnem ali obveznem delu, nadalje objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in pravilnik o obra tovanju izvoščkov na Bledu in v Bohinju. Grajski kino. Od danes dalje sijajni spored »Schonbrunski sen«. Martha Eggert, Hermann Thimig, Ernst Verebes in Hans Junkenmann. Kot dopolnilo Richard Tauber: »Schubertove pesmi«. V celoti prvovrsten spored, ki bo zadovoljil vsakogar. Pridejo »Zvezde z neba«, eden najboljših in najlepših filmov. Kino Union. Od sobote dalje izredno !®?.„™vni film »Princ od Arkadije« z M nlyjem Forstom in Liano Haidevo, glasba Roberta Stolza. Kod dopolnilo predvajamo pri vseh predstavah film Ri-hfda Taubena »Schubertove pesmi«, bledi fenomenalna opereta »Če spregovo p "ur?i ' '* z Gitto Alpar in Gustavom Frohhchom. i k* so Potrti, preutrujeni, za celo nezmožni, povzroči naravna »Franz joseiova« grenčica prosto kroženje krvi in noveča duševno in delovno sposob-uost V nedeljo vrtni koncert železničarske godbe s plesom v gostilni Weber na Po* brežju. Izborna kapljica! Koncert godbe »Drave« bo v nedelj« Pri lipi« (Radvanje). Ribizlovo vinft pekrčan, ocvrti piščanci Din 20.— vsak čas na razpolago. Nezgoda pri mlatvi. V Lažah pri Ko* njicah je doletela pri mlatvi 68-letnež* posestnika Franca Hribernika huda n«' zgoda. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko v mlatilnico, ki mu je odre* zala vse prste. Hribernik se zdravi v #* riborski bolnišnici. Žalostno življenje. Včeraj je policij8 aretirala 28-letno Marto Lebarjevo, 8 katero je imela že neštetokrat opravk* zaradi tajne prostitucije in jo je P#8 kratkim za daljšo dobo izgnala iz mest8. Navajena mestnega življenja in nočneP veseljačenja Marta ni mogla zdržati 8 svojem rojstnem kraju in se je ponovti« vrnila in predala vrtincu. Pred dnevi >e ukradla trgovcu Preissu v trgovini Q°v namizni prt, vreden 100 Din, neki stra# ki, ki se je mudila pri modistinji Janovi, pa je ukradla lakasto ročno torbico, 8 kateri je bilo 100 Din in zlata zapes#8 ura. Predvčerajšnjim se je pridružila flf kemu pijanemu moškemu, s katerim J? veseljačila in mu pri tem izmaknila 20“ Din. Marta je na policiji vse prizna!*1 Izročena je bila tukajšnjemu okrožne#?1 sodišču. Imajo ga. Včeraj je policija zasači 28-Ietnega soboslikarja Alojzija B8' biča, ki je v noči na 27. julija vlo#" skozi okno v mehanično delavnico Iga*! ca Lipuša na Koroški cesti in ukrad* novo kolo, vredno 1.600 Din, ter več dr# gih novih delov za kolesa v vrednosti # krog 900 Din. Kolo, ki ga je že delo#8 razdejal in vse ukradene dele koles je P1/ aretaciji našla pri njem policija in mu i1 zaplenila. Pri zaslišanju je po daljše# °[ klevanju vlom priznal in je bil izro#8 sodišču. Današnji trg. Na današnji trg so sla*1' narji pripeljali 9 voz zaklanih praši#.?' okoliški kmetje pa 25 voz krompirja. , žola, kumare, čebule in zelnatih glav J8 33 voz hrušk in jabolk. Na kokošje# gu je bilo nad 2000 kokoši, piščanci . druge perjadi. Prodajali so piščance P8 po 10 do 15 Din, kokoši po 20 do 35 race po 15 do 25 Din, gosi 25 do 40 ^ purane 35 do 50 Din. Precej ie bilo kuncev po 5 do 25 Din. Sočivju in njavi so bile cene naslednje: krO#P‘ 0.75 do 1 Din, čebula 2 do 3 Din, #s,ef 6 do 8 Din, paradižniki 4 do 8 Din, v stročju 6 do 7 Din, kumare 2 Din, buč®, do 3 Din, cvetače 2 do 5 Din, ohrovt ^ do 2 Din, jabolka 3 do 5 Din, hruške 2 a. 4 Din, breskve 12 do 16 Din, marelic® . do 12 Din, slive 4 do 5 Din, grozdje 7 do 15 Din. Kupčija na trgu je bila PreC., živahna in so cene okrog poldneva zh [ no padle. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sC[e{! so pripeljali 148 prašičev. Kupčija je slaba in jih je bilo prodanih Ie 74. p so bile naslednje: mladi prašiči 5 do tednov stari 90—240 Din, 3 do 10 #^ cev stari 280—650 Din in leto stari ^ do 750 Din. g Trg za seno in slamo. Na današnji >. za seno in slamo so kmetje pripeljub voz sena, stot po 30—35 Din. voz ota^J stot po 35 Din, 4 voze slame. sto\„o 20—25 Din in voz ovsene slame, stot P 25-27 Din. . Vremensko poročilo mariborske #e‘ \ i orološke postaje. Davi ob 7. uri je k#7 toplomer 18.2, stopinj C; minimalna P', stopinj C; barometer je kazal pri stopinjah 743, reduciran na ničlo . j 740.5; relativna vlaga 87: vreme je in vroče. Vremenska napoved pravi’ bo vreme zboljšal? Zasebni nameščenci za svoje pravice v Delavski zbornici iz referata mariborskega delegata g. dragotina gilčverta na SKUPŠČINI DELAVSKE ZBORNICE DNE 6. AVGUSTA V LJUBLJANI*. (fMje.) Neumljiva je v sedanjem načrtu nameravana uprava teh dveh kategorij, ko se v § 41. v isti sapi govori, da se zamore de lavcem zelo važne panoge gospodarstva dovoliti, da volijo v posebni kategoriji na posebni kandidatni listi dotične stroke posebej in oddvojeno od ostalega delavstva. Čeprav je delavstvu že itak zagotovljenih 50 delegatov, nimamo nič pro ti taki razdelitvi, če jo delavstvo samo želi in mu je to v korist, toda nikakor ne Smete škodovati interesom zasebnega na-tneščenstva. Zato odločno zahtevamo, da ostaneta tudi v novem volilnem redu vsaj dve ločeni kategoriji, in sicer ena l^ed njima za volilni imenik z določenim številom 10 delegatov za zasebne nameščence. Poudarjamo, da je zasebno nameščenstvo po svojem številu in svoji stroki gotovo zelo važen gospodarski činitelj in Panoga, ki je bila doslej upoštevana v zakonu in v obeh dosedanjih volilnih redih, katere pa tudi nikakor ne sme omalovaževati novi volilni red. Sedanja uprava Delavske zbornice ne šme z novim volilnim redom otežkočiti ali morda celo popolnoma zapreti poti oni upravi DZ, ki bo izšla iz novih volitev, ker bi ji sicer bilo nemogoče uresničiti upravičene zahteve zasebnih nameščencev po lastnem odseku v Delavski zbornici, dokler si ne bodo izvojevali prepotrebne samostojne nameščenske zbornice. Kakor tudi želimo dobrobit ročnemu delavstvu in vsestranski razmah, kar smo tudi vedno dokazali s svojo solidarno podporo njegovih koristi, z ozirom na to naše zagovarjanje njegovih interesov »Parno, da bo tudi ročno delavstvo privoščilo zasebnemu nameščenstvu prost razmah v lastni kategoriji DZ in apeliramo na čut solidarnosti in poštenosti vsa kega posameznega delegata, da spoštuje ono trohico težko izvojevanih pravic, ki smo si jih z medsebojno podporo in solidarnostjo priborili in ki sta jih doslej tako DZ, kakor tudi ministrstvo "za socialno Politiko z obema izdanima volilnima redoma dokumentirala. Kakor smo hvaležni na eni strani vodstvu in upravi DZ za ves trud in pozornost, kolikor sta zadevala tudi interese zasebnih nameščencev, tako moramo na dirugi strani izraziti naša trpka čuvstva, Sv. Lovrenc na Pohorju Koncert mariborske Glasbene Matice V nedeljo 13. t. m. je priredilo Kmeč-bralno društvo koncert, na katerem w nastopil moški, ženski in mešani zbor jnariborske Glasbene Matice. Matičarje, so radi nekih defektov pri vozilih pri-sPeli šele ob 4. popoldne, je pozdravil Prijazni trg s posebnim navdušenjem. S "’Š so plapolale trobojnice in možnarji so Rrmeli ter naznanjali prihod dTagih go-8t°v; Sredi trga jih je pričakovalo veliko stevilo domačinov, med njimi tudi šolski uPravitelj g. Lavrič, ki je v vznešenih be-s®dah pozdravil goste. Ko se mu je v ime Pevcev zahvalil Joža Malenšek, je 'e' sprevod z domačo godbo na čelu pro * hiši Kmečke hranilnice in posojilnice, kateri je prav lepa koncertna dvorana, malu je bila polna najrazličnejšega in, akor se je potem izkazalo, zelo hvaležna občinstva. red pričetkom koncerta je pozdravil v vce domači kaplan g. Drvodel, ki je Uji2 ran*h pesniških besedah poudaril po Vod' certa- Zahvalil se mu je zbaro-la Prof. Mirk. Na sporedu so bile nasip Urr|etne in narodne pesmi; zlasti po-v /1)e so bile številnejše in bolj raznosi”0 za5topane — iz najrazličnejših s,:riev naše domovine — ter nudile pre-njj, ?. s''ko o njih, kakor tudi o dotič-IVIirk K|adateljih (Adamič, Dev, Lajovic, dr.) ’ .v^kranjac, Slavenski, Piremrl in dovo v -Uvod 80 zaPeli Pevci Gouno-radi *VeČerno molitev«, katere za-kakor amuc*e niso H10*# Peti v cerkvi, , nrvo,n° nameravano. Zanimanje je.«*- ko zaključuje sedanja uprava svojo funkcijsko dobo in delo s temi, da kot v nekako povračilo za solidarno sodelovanje delegatov zasebnih nameščencev in njihovih strokovnih organizacij z večino delegatov ročnega delavstva preseneča zasebno nameščenstvo z grenkim darilom v obliki omenjenega, delegatom nedo-stavljenega osnutka novega volilnega reda, s katerim naj bi se interesi in doslej v zakonitih odlokih začrtane pravice zasebnega nameščenstva izročili na milost in nemilost velikanski premoči kategorije ročnega delavstva. Delavski referenti imajo gotovo dovolj dela in zadosten vpogled v potrebe ročnih delavcev in dotičnih organizacij, ne morejo pa imeti niti dovolj časa, niti nimajo zadostnega stika z organizacijami zasebnih nameščencev, da bi temeljito poznali njihove težnje in stremljenja. Zato je potrebno, da zastopajo delavsko stroko delavski delegati, nameščensko pa delegati duševnih delavcev, kateri žive med njimi, poznajo njihovo stroko in dele z njimi vred dobro ali slabo usodo. Poudarjamo, da imajo registrirane organizacije po svojih delegatih v tem važnem trenutku pravico govoriti, to pa zato, ker so izšle delavske zbornice prav iz strokovnih organizacij in zadeva novi volilni red prizadete strokovne organizacije prav v živo, čeprav so bile te organizacije ob vsaki priliki velika zaslomba za delavske zbornice. Zato in z ozirom na vse prej naštete razloge odločno protestiramo proti temu, da bi se z novim volilnim redom kakorkoli okrnile pravice zasebnih nameščen cev v Delavski zbornici in zahtevamo, da morajo ostati v veljavi vsaj dosedanja pravila Delavske zbornice, ki določajo, da volijo nameščenci ločeno od delavstva svojih določenih 10 delegatov in njihovih 10 namestnikov. Dalje zahtevamo, da se v Delavski zbornici ustanovi poseben nameščenski odsek s posebnim referentom za vsa vprašanja, ki se tičejo zasebnega nameščenstva, z lastno finanč no in administrativno upravo. Vsakokratna uprava DZ naj dela na to, da dobi zasebno nameščenstvo popolnoma samostojno nameščensko zbornico. (Se bo nadaljevalo.) ral pevski zbor še mnogo točk dodati. Sredi sporeda je majhna deklica izročla zborovodji lep šopek cvetic v imenu pripravljalnega odbora, na koncu pa se je g. dr. Pirnat kot zastopnik Sokola zahvalil matičarjem za lepi umetniški užitek in veliko nacionalno delo. Pri zakuski, ki je sledila na to, je še izpregovoril učitelj g. Petrun ter dal izraza svojemu, navdušenju za to iziredno lepo popoldne. V splošnem treba poudariti, da so se domačini z g. župnikom Oblakom na čelu hvalevredno potrudili, da pripravijo matičarjem čim lepši gmotni in moralni uspeh, ki je bil tudi resnično dosežen v zadovoljnost matičarjev, ki so s tem koncertom zopet napravili važen korak naprej v svojem nikoli dovolj cenjenem kulturnem delovanju. Ptuj Pripravljalni odbor za proslavo sep-temberskih dogodkov v Ptuju naproša vse zunanje obiskovalce ptujskih svečanosti, da javijo najkasneje do 1. septembra ptujskemu načelstvu, koliko prenočišč odnosno postelj želijo rezervirati za 8., 9. In 10. september. — Odbor. »Večernlk« se prodaja v trafikah na Florjanskem trgu (mestna palača) in pri Luketiču v Prešernovi ulici. List prihaja v Ptuj že ob 18.30, torej uro poprej kakor do sedaj in se naročnikom takoj dostavi na dom. Oni naročniki, ki dobivajo list po pošti, ga ob navedeni uri lahko dvignejo na pošti. S tem je omogočeno vsem bralcem lista, da ga že isti večer lahko dobijo v roke. Župan g. Jerše ne bo sprejemal strank od 21. tm. naprej za dobo deset dni. ker MjtvtoftiAn Jtz.iOtuia. Prvi kongres mladih intelektualcev Pod okriljem strokovne organizacije Zveze mladih intelektualcev, ustanovljene pred polletjem v Mariboru, prirede mladi intelektualci vseh stanov svoj prvi kongres, in sicer dne 3. septembra, t. 1. v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel predsednik Zveze duševnih delavcev, ki je po »Narodnem savezu umnih radnika« včlanjena tudi v meddržavni »Confederation Internationale des Tra-vailleurs Intellectuele« v Parizu in rektor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani g. dr. M. 'Slavič. Da bo udeležba omogočena tudi brezposelnim intelektualcem, bo kongres enodneven in je prav iz tega ozira zaprošena četrtinska vožnja. Program kongresa je zamišljen tako, da bo kljub časovni omejitvi skušal objeti vso problematiko današnjega stanja mladih intelektualcev. Razdeljen je na dopoldanski idejno-teoretski in popoldanski organiza-cijsko-praktični del. Dopoldne so na sporedu sledeči referati: Sodobno stanje in •naloge mlade inteligence; cand. prof. Bojc Etbin, Maribor. Razlika med manuelnim in intelektualnim delavcem; dipl. učit. Šegula Pavle, Maribor. Brezposelnost mla de inteligence, teoretični referat, književnik Grahor Ivo, Ljubljana, praktično kon kretni koreferat učitelj Pukl Josip, Ljubljana. Pomen narodne vzgoje v narodni Zakaj ni dijak Mirko nervozen, čeprav ima jutri izpit? Ali ni prav nič vznemirjen? Nikakor ne! Saj on je x odlične bonbone in ti mu tako pomirij o živce. , počuti se bolje, ta je dobre volje. Kdor je J, A Kdor je Kc KC tl* l/' čudo osvežuje, se prileže ht’ "t* prija. Proizvod: Union, Zagreb šoli; dr. Gogala Stanko, Ljubljana. Popoldanski del zborovanja pa je posvečen organizaciji sami. Otvori ga referat o organizaciji ZMI, prof. Kuret Niko. Kranj. Temu sledi več manjših referatov zastopnikov ostalih stanov ter čitanje in odobritev resolucij I. kongresa. Mladi intelektualci, ki se nameravate u-deležiti kongresa, se, prosimo, predvodno prijavite na naslov: Matično vodstvo Zve ze mladih intelektualcev, Maribor, Sodna ul. 9 III. ali pa direktno na: Pripravljalm odbor I. kongresa Zveze mladih intelektu alcev, Ljubljana, Pražakova ul. 8 II. Šport Plavanje skozi Maribor Sinoči je bilo izvedeno eno najzanimi-vejših vodnosportnih prireditev: plavanje skozi Maribor s startom ob spodnjem robu Mariborskega otoka in s ciljem v kopališču Kristian. Okrog 18. ure se je javilo na startu 10 plavačev, kar je z ozirom na dolžino proge (preko 3 km) in nevarnosti, ki jih v deročih dravskih valovih pač ne manjka, izredno veliko število. Med plavači so sama znana mariborska imena, startal pa je razven Mariborčanov tudi odlični pla-vač GAK Egon Kari, letošnji trener maratonskih plavačev. Ob vsej progi je plavače navduševalo z bregov mnogo publike, ki je zlasti v velikem številu opazovala potek tekme z brvi in glavnega mostu. Vse živo pa je bilo tudi v Kristianovem kopališču, kjer je bil improviziran cilj. Takoj po startu je zavzel v brezhibnem krawlu vodstvo Gradčan Karf. Sledili so mu v skupini Jurinec, Rostaher, Huber in ostali. Pri mlinskih kamnih je bil na vodstvu še vedno Karf, dočim je zaključeval skupino kot zadnji Rostaher. Od Koroškega kopališča dalje se je začela celotna plavalna četa že formirati. Od ostalih sta se odtrgala naprej Karf in Rostaher ter se neprestano borila za prvenstvo: oba deloma v krawlu, deloma v prsnem plavanju. Ostali plavači so tvo rili še vedno kolikor toliko strnjeno skupino, katero je »vlekel« dolgi Jurinec. Pod glavnim mostom so bile formacije še bolj očitne. Daleč pred vsemi sta se še vedno borila za prvo mesto Karf in Rostaher. Za njima so sledili po vrsti Jurinec, nato Lampret, Voller, Jeglič in drugi. Trije so izstopili. Med tem je priKristianu vse vzvalovilo: v divjem tempu sta rezala vodo proti cilju Karf in Rostaher. Med velikim navijanjem in navdušenjem publike se posreči Rostaherju prehiteti Karfa in udari 2 sekundi pred Karfom v cilj. Za zasluženo in z vsemi napori izvojevano zmago je žel navdušene ovacije številne publike, ki se je zbrala na cilju. Za Karfom je v kratkem presledku prijadral v cilj Jurinec (Maraton), za njim junior Lampret (Maraton), dalje Voller (Maraton), Jeglič (Rapid) in Lešanc (Maraton). Celo progo je preplaval Rostaher v 18 minutah in 21 sekundah, Karf v 18:23 in Jurinec v 18:32. Z ozirom na to, da je imela Drava sinoči samo 14 stopinj, so ti rezultati zelo dobri. Teloma, ki jo je priredila vodnosportna sekcija SSK Maratona je potekla brezhibno in je dosegla velik propagandni uspeh. Bilo bi v interesu razvoja in propagande plavalnega športa, da se take tekme prirejajo češče. Doslej se je naše mesto vse premalo posluževalo izrednih vodno-sportnih udcjstvovalnih možnosti. Ju-ra« nh nndata Dxawa in Mariborski otok. Upajmo pa, da postane v doglednem času — kakor smučanje — tudi plavanje naš narodni šport. Maribor pa bo s tem pridobil tudi na drugi strani: same s smotrenim gojenjem in pospeševanjeni plavanja se bodo lažje dale preprečevati tako številne nesreče na Dravi, ki zalih* va vsako leto človeških žrtev. Športne prireditve v nedeljo. Na igrišču ISSK Maribora ob 8.30; nogometna tekma za pokal MO ISSK Maribor mlad.:SK Svoboda mlad. Na igrišču SK Železničarja ob 8.30; nogometna tekma za pokal MO SK Železničar mlad.:SK Rapid mlad. Na igrišču ISSK Maribora ob 15.30: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor Tez.:SK Rapid rez. Na igrišču ISSK Maribora ob 17: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor I. : SK Rapidl. Sokolstvo Sokolu Dušanu Gorupu v spomin Kot blisk je šla od ust do ust v sokolskih vrstah novica: Dušana Gorupa ni več. Kakor, da so izgubili ljubljenega o-troka so bili presunjeni starejši možje, ko da jim je umrl najbližji brat, njegovi vrstniki in vrstnice. Saj je bil naš Dušan v veliki sokolski rodbini kot svojec med svojci. Od detinskih let je pripadalo njegovo srce Sokolu Maribor-matici. Navdušen sokolič že u?i deci se je lazvil v mladeniških letih v enega najboljših mariborskih telovadcev. Še kot naraščajnik je vzbujal pozornost s svojo krasno razvito postavo, z izredno eleganco in smelostjo. V telovadnici, na letnem telovadišču, na taborenju in pri nastopih, pri vseh tekmah je bil Dušan med prvimi. Miren in ljubezniv odličen dijak, vzoren Sokol. Kot visokošolca ga je vedla prva pot k ljubljanskemu Sokolu, a še je prihajal k nam. na akademije in nastope domačega društva, da nam pomaga in z nami uživa ob slavnostnih dnevih. Še pred kratkim smo ga videli na nepozabni jubilejni akademiji ljubljanskega Sokola na zletišču. Pred desettisočglavo množico. v žaru reflektorjev, so nastopili na drogu najboljši z vajami in odskoki, da je človeku zastajal dih, cvet mladine, med njimi naš Dušan. A še preden so izzveneli zadnji odmevi ljubljanskega zleta, so se za vedno zaprle njegove dobre oči, trudno se razklenile mišice za večni počitek. Nismo se mogli posloviti od Dušana na grobu. Toda svojemu zvestemu bratu ohrani Sokol Maribor-matica najboljši spomin. Skromen kamen pa, ki ga postavi Sokol Maribor matica skupaj z ljubljanskim Sokolom na Tvoj grob, naj bn viden izraz, da Te nismo in Te ne bomo j^zabilil afeiriMs »viEFinm;*"' Uufra !Vi'M a r i Ero r u, dne 19. Vlil. 1933 Prvi kmečki praznik na Murskem polju ŽREBET IN KOLA JAHAČEV IN VOZAČEV ZpODsaVUNA ZADRUGE ZA REJO Oti prttiki proslave kmečkega praznika na' jCveror bo praznovala Zadruga za rejo žrebet svojo 25-Ietnico, v odlični neri pa bo sodelovalo Kolo jahačev in vozačev. V naslednjem hočemo na krat-Ko opisati njuno delovanje. Leta 1908. so se zbrali razni ugledni Kmetje v okolici Ljutomera in hoteli usta noviti zadrugo za rejo dirkačev. Tedanja avstrijska vlada ni bila naklonjena ustanovitvi take zadruge in je zahtevala, da se mora ustanoviti zadruga za rejo toplokrvnih žrebet, če zadrugarji želijo, da bodo deležni državne podpore. Namen zadruge bodi, vzgojiti žrebeta pravilno na prostem pašniku. Za pristop k zadrugi se je takoj javilo 20 uglednih kmetov s Cvena in bližnje okolice. Zadružni delež je bil 2 K. Od prvih usta-novnikov še žive danes: Marko Slavič, veleposestnik v Ključarovicih, Franc Štuhec, kmet vLogarovcih, Matjaž Kovačič, kmet na Moti, Anton Slavič, kmet v Ša-lincih in Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru. Dne 31. januarja 1909 je bil prvi občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: Alfred vitez Rosmanit, načelnik: Rajh Jožko, načelnikov namestnik; Puconja Franc, blagajnik; odborniki: Kardinar Alojz, Rajh Jakob, Slavič Marko. Nadzorstvo: Cajnko Marko, Bežan Anton, Šalamon Jakob, Slavič Anton, Brumen Franc, Makoter Matjaž. Prvotno se je odbor pogajal s kmetijsko zadrugo za najem posestva v izmeri 38 oralov. Do zadevne pogodbe pa ni prišlo, ker je kmetijska zadruga stavila pre velike zahteve. V najem se je vzel za 10 let 30 oralov velik travnik od Hildebran-da iz Radenc za letno najemnino 1000 K in s predkupno pravico. Poleg tega pa se je vzelo v najem 6 oralov veliko zemljišče od Jožefa Rajha z Mote. Ves prostor se je takoj ogradil in napravil primeren hlev. Dne 23. maja 1909 je bilo na prav slovesen način otvorjeno delovanje zadruge. Za oskrbovanje vsakega žrebeta so morali plačati člani na leto 55 K, nečlani 65 K. Poleg tega pa je moral vsak pripeljati v jeseni 1 kubični: meter gnoja za pašnik. Leta 1913. se je postavilo novo gospodarsko poslopje za 30.000 iK. V obširnih prostorih te stavbe bo na dan kmetskega praznika razstava žrebet, konj in goveje živine. Na izrednem občnem zboru 29. julija 1913 so se spremenila zadružna pravila in zadružni delež se je zvišal na 30 K. Tudi med vojno je bilo delovanje zadruge prav zadovoljivo. Zadruga je prevzela v oskrbo del žrebet iz Radautza. Leta 1917. je zadruga kupila zemljišče, ki ga je imela do tedaj v najemu, za znesek 24.000 K. Deleže po 4.000 K za nakup so darovali naslednji kmetje: Rajh Jožko starejši in mlajši z Mote, Kovačič Franc s Cvena, Brumen Franc iz Krapja, Slavič Marko iz Ključarovc in Zemljič Ivan iz Noršinec. Leta 1925. se je sklenila z državno, oziroma sedaj banovinsko žreb-čarno pogodba, da se v enem delu poslopja zadruge ustanovi plemenilna postaja. Najemnina znaša na leto 4000 Din. Leta 1930. so se povečali hlevi in se je stavba izpopolnila. Največ zaslug za ustanovitev in po-vzdigo zadruge sta si pridobila Alfred vitez Rosmanit, graščak iz Radvanja pri Mariboru, in Jožko Rajh, veleposestnik na Moti. Vitez Rosmanit je bil od ustanovitve do leta 1919. predsednik društva, od tedaj naprej pa do svoje smrti 1. 1929. častni predsednik. Bil je odličen in vztra jen delavec na gospodarskem področju in je na podlagi izbornega strokovnega znanja povzdigni* fcašo konjerejo do današnje vrednosti in slave. Enako zaslužen za zadrugo je Jo^ko Rajh, veleposestnik na Moti, rojen leta 1873. On je z vnemo vodil in oskrboval Zadrugo za rejo žre-do SVOJe nenadne smrti inm o j'’ ? se Ponesrečil ziavtomobi-M d0 leta 1919. je bil Rajh,predsednikov namestnik, od Drugo društvo, ki bo povzdignilo s svo jim sodelovanjem naš kmečki praznik, je Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. To društvo je v ljutomerskem okraju veliko pripomoglo za povzdigo konjereje, ki slovi danes upravičeno daleč preko mej naše države. Ustanovilo se je leta 1875. — Prve javne dirke mladega dru štva so bile z vozovi na štirih kolesih 5 km daleč na cesti od sedanjega križa na lukavškem polju blizu Križeve in do mostu črez Globetko pri Ljutomeru. — Leta 1892. so se dirke preuredile. Takrat se je uredilo primitivno 1082 m dolgo dirkališče okrog bivšega ribnika na Cvenu. V tej dobi so začeli uporabljati tudi že preproste, zelo visoke gige. Redno 8. sep tembra so se prirejale dirke okoli slovenske trobojnice na sredi dirkališča — pravi narodni praznik. L. 1903 se je uredilo novo dirkališče na 8 oralov velikem travniku ob cesti iz Ljutomera na Cven. Zadnja dirka na tem prostoru je bila 1. 1919 kot prva jugoslovanska dirka po preobratu, kateri je iz narodnih ozirov prisostvovalo o-krog 4000 ljudi. Od 1. 1920 naprej je- dirkališče na prostoru, ki je last Zadruge za rejo žrebet. Društvo Kolo jahačev in vozačev prireja vsako leto po 2krat svoje dirke in je v zvezi z Zadrugo za rejo žrebet od- lično pripomoglo, da 'je konjereja v ljutomerskem okraju, ki je v kmetskih rokah, ena najboljših v srednji Evropi. Sedanji predsednik agilnega Kola jahačev in vozačev je višji vet. svetnik g. Škof v Ljutomeru. Protektor nad vso prireditvijo prvega kmečkega praznika je znani politik, senator g. dr.- Miroslav Ploj. Vsa prireditev mora biti velika državna manifestacija. Obenem hočemo pokazati uspehe pri naši živinoreji. Tudi bo pokušnja in razstava naših ljutomerskih vin. Muho- lovec AEROXQN polovi vse muhe! Se mnogo posname // "Tore/ zahte vajte izrecno Ač' 'države zmanjšajo zasejano površino Žito, zlasti pšenica, je naš vsakdanji kruh. Zato je tudi vprašanje pšenice prvo in najvažnejše mednarodno eko-> nomsko vprašanje. Pšenica je matica vseh gospodarskih problemov, okrog!ceno katere se sučejo vse mednarodne kon- j Druga svetovna žitnica je Rusija, ference. In te niso redke, odkar je na- j Na mednarodni svetovni žitni konfe-stopila svetovna gospodarska kriza, i renči se je dovolil Rusiji izvozni kon za 15 odst. Po dolgotrajnih pregovorih so se končno te države sporazumele, da zmanjšajo pridelek za 15 odst., da na ta način obdržijo oziroma dvignejo delcev. Cena pšenice je čez noč katastrofalno padla. Ta krah pšeničnih cer. je povlekel za sabo padanje cen v vseh ostalih državah. Ta krah pa je tudi razblinil v nič vse dobro namerne mednarodne sporazume o pšenici. Do sedaj smo govorili samo o zemljah izvoznicah pšenice. Poglejmo sedaj, kako je z ostalimi državami, ko-je morajo pšenico uvažati. Industrijske zemlje zapadne Evrope imajo vedno manjšo potrebo na uvozu pšenice, kajti one povečavajo svojo lastno proizvodnjo! Isti primer je v mnogih kolonialnih zemljah. Proizvodnja pšenice se je v vseh teh zemljah, ki so navezane na uvoz pšenice, povečala od 1471 milijonov bušelnov v letu 1913. na 1671 milijonov bušelnov v letu 1932., t. j. za 200 mil. bušelnov. Do danes ni niti ena država uvoznica pokazala voljo, da ne poveča svojo pšenično proizvodnjo. Nasprotno! Z raznimi agrarnoprotekcionističnimi 1° drugimi ukrepi hoče vsaka država uvoznica narediti se neodvisno od uvoza. Po sporazumu v Otavi je pridržano zalaganje Anglije imperijskim državam. Zato Angleška odpade iz svetov nega trga glede pšenice. Nemčija 3e v zadnjih treh letih povečala zasejano površino z pšenico od 1.63 na 2-f mil. ha. Rži pridela za sebe dovolj' Francoska dobavlja potrebno žito lz svoje severo-afriške kolonije. Proizvodnja žita v Maroku stalno raste. Uvozne potrebe Švice in Belgije niso velike. Italija pa je znižala svoj uvoz pšenice iz leta 1931. na 1932. za p o* 1 o v i c o! Ako je v Italiji dobra letina* so tudi uvozne potrebe precej male* Iz tega pregleda vidimo, da sp uvozne potrebe evropskih industrij' skih držav zelo majhne in da bodo lz leta v leto še manjše. Prekooceansko žito ne bo imelo več konzumentov v Evropi, ker podonavske države s P™ sko in Rusijo pridelajo dovolj. Prekooceanski pritisk na evropski trg Pa bo davil podonavskega kmetovalca) ker se cena pšenici ravna po svetov' nih cenah. Iz tega je razvidno, da časi za kmetovalce, ki pridelujejo v glavnem samo pšenico, niso niti malo rožnati. — Inž. Teržan — Rušo iQ-yA ‘«iiiicsinm, oa 1920. 1924. pa predsednik zadruge Potem je vodil zadrugo do leta 1927 kot ^ sednik Anton Slavij, kmet na aJS* od leta 1928. nap,e] pa sedaMi dSteSi in preudarni predsednik. Alojz Slavič kmeU.v Banovcih, Od leta 1930- do danes ni bilo nič manj kot pet velikih mednarodnih konfe renc, ki so imele glavno nalogo rešiti problem pšenice. Do danes sc jim še ni posrečilo rešiti tega vprašanja. V čem je torej ta zagonetka pšeničnega zrna? V nadprodukciji in žara di tega v nizkih cenah pšenice! Kaj je povzročilo nadprodukcijo? Da odgovorimo na to vprašanje, vzemimo za primer pridelek pšenice v letu 1913. in današnji, da vidimo razliko in nesorazmerje proizvodnje. Prekooceanske zemlje: Severna Amerika, Argentina, Kanada in Avstralija, so pridelale leta 1913. skupno 1203 milijonov bušelnov pšenice (1 bušel približno 28 kg = 35 1). Leta 1932. so te države pridelale skupno 1591 mi lijonov bušelnov pšenice, torej 388 milijonov bušelnov več! Podonavske države (Madžarska, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija) s Poljsko so pridelale leta 1913 427 milijonov bušelnov pšenice, a lansko leto samo 358 milijonov bušelnov, torej za 69 milijonov bušelnov manj! Rusija ima letos posejanih 93,108.600 ha, lansko leto je imela posejanih 96 milijonov 676.200 ha. To odgovarja približno predvojnemu stanju. Celokupni svetovni pridelek je danes mnogo večji od pridelka pred svetovno vojno. Ta večji pridelek pa se pridela v prekooceanskih zemljah, predvsem y Argentini in Avstraliji, tir.gcnt 25 milijonov bušelnov pšeni ce na leto. Rusija o tem noče ničesar slišati in zahteva, da se ji dovoli iz voz, ki odgovarja njeni normalni proizvodni moči, a to je kontingent oi 90 milijonov bušelnov. Podonavskim državam je odobren skupni kontingent 50 mil. bušelnov. Letošnji naš pridelek pšenice sc računa na 21—22 mil. q. Domača potrošnja znaša 18 mil. q. Ostane za izvoz 30.000 vagonov. Torej imamo letos rekordno žetev pšenice! Žetev v Romuniji je slaba. Letošnja žetev je na Madžarskem dobra. -Na Poljskem je žetev poznejša. Zato so tam cene rži in pšenici porastle. Po zadnjem sporazumu v Londonu sklenjeno je med prekooceanskimi žit nimi državami in med podonavskimi izvoznimi državami, da lahko podonavske države izvozijo okrog 12 do 13 milijonov q. pšenice. Medtem pa se j'c 20. julija zgodilo nekaj, kar bo imelo zle posledice za svetovno pšenično vprašanje. Od aprila meseca sem se je cena pšenici v Ameriki dvignila za 100 odst. Ako odračunamo 30 odst. disadzio padca dolarja, dobimo, računano v zlatu, da je imela pšenica v po lovici meseca julija ceno od 80 stotov. Cena za pšenico je bila takšna, da bi se izplačalo izvažati pšenico iz Evrope v Ameriko! V dveh črnih dneh pa je na chikmški borzi bilo uničeno upanje stotisocev amerikanskih polje- Samomor Lucie Polnayeve V eni izmed pariških bolnic se je zastru pila te dni z veronalom znana pustolovka Lucie Polnayeva in njen samomor i® vzbudil senzacijo daleč po svetu. PolnaJt* eva je bila liči bogatega Žida iz Budim' pešte, bila je sloke, visoke postave, & i dovito bele polti in zelo inteligentna. i verila je gladko angleško, francosko, W ‘ lijansko in nemško. Bila je tudi odlic^ športnica, znala je izborno jahati, v mfle nem drsanju in tenisu si pa je pribori1* več prvih nagrad. Njen oče je ustanovi’ v mladosti parobrodno družbo »Atlantik* ter postal njen predsednik in general ravnatelj. Njegovi otroci so doraščali v razkošju, toda prav za prav brez staršev, kajti mati jim je kmalu umrla, je bil pa preveč zaposlen s špekulacija?1 in z njim so lahko občevali večinoma potom njegovih tajnikov, ki jih je kar sedem. Ko je prenehala konjunktu^ je izgubil Polnay težke milijone. Pre osmimi leti se je dala Lucla kot 19-leb10 dekle krstiti in zato ji je oče odrekel vsako podporo. Hči ga je tožila, češ, da i® on kriv, da ni za nobeno delo, ker jo J® vzgajal v razkošju in zato je njegova dolžnost podpirati jo kot polnoletno. šče je pa zavrnilo njeno tožbo, češ, d3 ni utemeljena. Lucia se je potem zaljnb>la v nekega zdravnika, ko ji pa oče ni dovolil omožiti se z njim, je vzela nekež* huzarskega nadporočnika. Ta zakon 3® je bil čez nekaj mesecev ločen in Luci® se je odpeljala v Pariz, kjer je začela P®-stolovsko življenje. V Monte Carlu je 2!®* igrala težke tisočake, imela je več ljubaV' nihVazmerij, slednjič se je pa začela sistematično zastrupljati z morfijem in ko*, kainom, kakor je pač navada pri taki3 ženskah. Tako je telesno, finančno in dr® žabno vedno bolj padala, dokler se ni v 27. letu starosti zastrupila. Mamice D®"’ cobra, ki se je bil seznanil z njo na fr3*1'’ coski rivijeri, je obdelal njeno burno življenje v enem svojih romanov Razglas Uprava banovinskega dečjega doma v Mariboru, Strossmajerjeva uiica 26, razpisuje lavno ustmeno licitacijo na dan 23. avgusta 1933 ob 8. uri dopoldne v banovinski stanovanjski hiši, Strossmajerjeva ul. št. 30, za odprodajo štedilnikov, bojlerjev za gorko vodo, plinskih kuhalnikov, zaščitnih ventilacijskih pločevin, kopalnih banj in mešalnih baterij s prhami. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri zgoraj navedeni upravi, Izlicitirani predmeti se morajo plačati takoj pri licitaciji. V M a r i b o r u, dne 16. avgusta 1933. 2999 Uprava banovinskega dečjega doma. Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi vskladiščenja izvršuje najceneje Prva jugosi. transportna d. d. §ctaai%k@r & £©», Maribor-fieljska c 16 tel. 2044 Svarilo I Gospod Geza Breider iz Osijeka, Prilaz 14, od 1. marca 1933 ni več pri nas v službi kot potniški uradnik. Vzlic temu pa zlorablja naše ime, naše naročilne liste, kakor tudi našo vzorčno kolekcijo ter na ta način zavaja stranke in sklepa kupčije v prid neite osiješke tvrdke. Polnomoč za inkasiranje, katero g. Breider predloži, ni veljavna ter nikakor ne priznamo plačila, katera se izročijo njemu v korist naših računov. Svarimo sve naše cenjene odjemalce v lastnem interesu pred postopanjem imenovanega in vljudno prosimo, da se nam naznani vsak v poštev prihajajoči slučaj, ker smo primorani izročiti zadevo sodniji. Zastopstvo za naše proizvode ima sedaj edinole tt. »Silorad« d. z o. z„ Zagreb, Gunduličeva 8 in g. Aleksander Watzek, Maribor. Vljudno prosimo, da blagovolite naročiti svoje potrebno blago pri gori omenjenih ali pa neposredno pri nas. Franc Swaty Prva jugoslovanska tovarna brusnih plošč in vseh vrst brusnih kamnov, brusnih sredstev za razne industrije in obrte. Za šolo T1VAR OBLEKE Tokrat prinašamo za naše male prijatelje mnogo lepih novih stvari. Dražestna Amerikan. dečja obleka Trajna mornarska obleka Din 240"— Din 90‘— Prinašamo lepe, cenene šolske obleke: Za najmlajše: Velikost 3—4 Din 70.-, 90.-, 110.-Velikost 5—6 Din 90.-, 110.-, 130.-Velikost 7—8 Din 110.-, 130.-, 150.-Velikost 9—10 Din 130.-, 150.-, 170.-Velikost 11—12 Din 150.-, 170.-, 190.- Z a dečke: Din 200.-, 220.-, 240.- Za mlade gospode: Din 190.-, 220.-, 240.-290.- Sportne bluze Din 140.- Elegantna kadet dečja obleka Din 210'- Približuje se začetek šolskega leta, a Vaš uajmlajši bo potreboval novo obleko. Prosimo vas, predno se za nakup odločite, oglejte si naše otroške obleke. Primerjajte njihovo kakovost in ceno. Ako kupite pri nas, prihranili bodete mnogo denarja in napravili vašemu najmlajšemu veliko veselje. Tud! za mlade dame smo tokrat nekaj prinesli: HUBERTUS za deklice Din 290”— Proti mrazu ščitijo naši dobri topli: dečji raglani: Din 170.-, 190.-, 210,-Raglani za dečke: Din 290.-, 340.-, 390.-E1 e g a n t n i »B o y« plašči: Din 250.-, 320.-i n plašči z-a punčke: Din 230.-, 290.-Proti vetru in dežju v burnem jesenskem vre rnenu vas ščitijo naši garantirano, nepremočljivi dečji hubertusi Din 160.-, 200 .-, 240,- HuhertuS za dečke: Din 260*— TIVAR OBLEKE ponču I.Z.ZU.P. murm dobi Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih viog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje i z svojega. '•»#| S Ha S a n: 57 OCEANOPOLIS ^ o m . česa naj bi sklepal? In kaj bi mi '°'hagali tudi vsi sklepi, ki bi bili za- N°vani samo na domnevanju. Za uradno r^stopanje taka domnevanja ne zadostu-,eJo.« *Za uradno postopanje je vsekakor do-^ j1 že to, da si ne morete pojasniti, kaj ‘k Doljan v tisti uri. Življenje v Oce-op°jisu mu je by0 dovojjeno po izredni l 0sti, toda tako, da bo delal samo to, n l bo v interesu našega mesta. Kako ^vlada ve, če se drži tega pogoja, ko rjj ,e ntore pojasniti niti tega, kod se mulj? kaj počenja?« Dra so va^e besede popolnoma *tod se je skuša' izmotati Nubis, za postopanje le zaradi tega tem- treb v u?esta Doljanovega početja bi bilo a izrecnega naloga s strani vlade ^^nisaVrsti s strani predsednika Semiša !NnijUStfte m' '^e enkrat na miru Semiša la. Je nervozno vzkliknila Mora- slekih^esar n°eem slišati o vaših ponvi-he la u2