CELJE, 9. junija 1961
Leto XL štev. 21
CENA IZVODU 20 Dm
GLASILO SOCIALJSTICNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK<
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Prebivalci Šmartneg^a v Rožni do-
lini so letos prvič počastili četrti
junij kot svoj krajevni praznik.
Na osrednji proslavi pri Žagarje-
vih na Gorici je govoril tudi pr-
voborec in udeleženec sestanka
aktivistov OF 4. junija 1943. leta
tov. Rudi Cilenšek-Urankar (na
sliki). Več o tej proslavi berite na
drugi strani lista
Komunisti
MORAJO POZNATI NOVO
SMER V GOSPODARSTVU
V sredo dopoldne je bila v Na-
rodnem domu seja okrajnega ko-
miteja Zveze komunistov, ki so jo
posvetili problemom novega go-
spodarskega sistema in vlogi Zve-
ze komunistov v njem. Uvod v
razpravo je prispeval predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko
Jerman, ki je takoj opozoril na
škodo, ki jo lahko povzroči na-
pačno tolmačenje gospodarskih
predpisov. Nov gospodarski sistem
nima svojega bistva v napisanih
ukrepih ali odlokih, temveč ga
uresničuje šele izvrševanje novih
dolžnosti. Pri tem pa bodo od-
igrale veliko vlogo vse subjektiv-
ne sile v gospodarskih organiza-
cijah in komuni. Gre za to, da
bodo vsi ljudje v proizvodnji —
od vodilnega osebja do neposred-
nih proizvajalcev — vedeli, da so
spremembe v načinu gospodarje-
nja nujne in pravilne. Naloga ko-
munistov pa bo, da bodo nove
smernice prav propagirali in jih
razlagali tako, da bodo razumljive
slehernemu delavcu.
Zveza komunistov bo morala
razlagati tudi nekatere ukrepe, ki
spremljajo spremembe v gospo-
darstvu — krčenje investicij, ob-
vezna rezerva skladov itd., ker so
vse to sredstva za stabilizacijo
gospodarstva. Eden velikih pro-
blemov, ki se bo kmalu pojavil,
je odvisna delovna sila v nekate-
rih gospodarskih organizacijah.
Delavci, ki so jih bili prisiljeni
odpustili v Ingradu, niso bili od-
puščeni po lastni krivdi in volji,
zato bo nedvomno odnos do njih
povsem drugačen kot do onih, ki
izgubljajo delo zaradi lastne ma-
lomarnosti in nesolidnega dela.
Take in podobne probleme pod-
jetja sama ne bodo mogla reše-
vati. Spet se bo tu pojavila ko-
muna in v okviru nje vse gospo-
darske organizacije, ki bodo sku-
paj mnogo laže razčiščevale dolo-
čena stališča.
Tovariš Jerman je v uvodu v
razpravo poudaril, da je namen
novega gospodarskega sistema v
tem, da se gospodarstvo sprosti
raznih administrativnih vplivov,
da uvaja in uveljavlja decentrali-
zacijo družbenih sredstev in daje
proste roke organom samouprav-
ljanja v skrbi za proizvodnjo, de-
litev dohodka itd. S tem pa še ni
rečeno, da je nov gospodarski si-
stem anarhičen. Voden bo z ve-
liko družbeno odgovornostjo, ka-
tere dobršen del bodo morali na-
se prevzeti prav komunisti. Da
bodo to nalogo lahko v redu opra-
vili, pa bodo morali sistem dodo-
bra poznati, seznaniti pa se tudi
2 vsemi njegovimi vplivi na od-
nose v kolektivih in iniciativo ne-
posrednih proizvajalcev.
Močnejše padavine z ohladitvijo
pričakujemo okrog desetega in
sredi junija. Lepo vreme pa se
pričakuje okrog 8. in 12. junija
in ne bo trajalo več kot 2 dni.
V ostalem deloma sončno s po-
gostimi krajevnimi plohami ali
nevihtami
Občinska konferenca Zveze komunistov v Šentjurju
Nove naloge terjajo široko
razgledane komuniste
V torek so se v prosvetni dvorani v Šentjurju zbrali ko-
munisti te občine, da bi položili obračun svojega dveletnega
dela. Občinske konference so se poleg predstavnikov politič-
nih organizacij v občini udeležili tudi predsednik okrajnega
sindikalnega sveta tovariš Jože Jošt, narodni heroj in ljudski
poslanec Ivan Kovačič-Efenka in član okrajnega komiteja
Zveze komunistov tovariš Lončarič.
Na podlagi poročila o delu komunistov šentjurske občine in
referata sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov
Srečka Pratnemerja so delegati živahno razpravljali.
Spremembe na področju delitve
dohodka in hitro oblikovanje no-
vih družbenih in proizvodnih od-
nosov zahteva, da postaja idejno
delo komunistov iz dneva v dan
bolj vsestransko, tehtne j še in
učinkovitejše. Zato so se spreme-
nila tudi merila za njihovo poli-
tično zrelost, ki se kaže v tem,
kako komunisti poznajo smer ma-
terialnega razvoja in družbenih
odnosov svoje krajevne in komu-
nalne skupnosti, v njihovi spo-
sobnosti za vzpodbujanje inicia-
tiv proizvajalca itd. Vse to pa
zahteva hitro in učinkovito delo.,
V »ALPOSU« bi morala Zveza
komunistov bolj urejevati nepra-
vilnosti, ki jih je v tem kolektivu
precej. Kljub zahtevam organov
samoupravljanja v podjetju še
zdaj niso izračunali proizvodnih
stroškov za svoje izdelke, pa tudi
letošnjega proizvodnega plana še
niso sestavili. Tak odnos omalo-
važuje sklepe organov delavskega
samoupravljanja in nikakor ne
more prispevati k njihovi nadalj-
nji decentralizaciji. Podobno je
tudi v lesni industriji »Bohor«,
kjer niso uredili takšne evidence
gospodarjenja posameznih delov-
nih skupin, da bi delavci lahko
sami izračunali, kakšne dohodke
bodo prejeli. Ce bi organizacija
Zveze komunistov v tem kolekti-
vu delavcem razložila, kakšni so
principi delitve dohodka in če bi
bili delavci seznanjeni s finanč-
nimi in ekonomsUmi rezultati
proizvodnje, bi ne bilo več ne-
potrebnih razburjanj ob izplači-
lih.
V preteklih dveh letih so se
močno dvigali osebni dohodki za-
poslenih. V lesni industriji »Bo-
hor« in v »Alposu« pa to narašča-
nje ni bilo v skladu z dvigom
proizvodnje. Nastajala so velika
nesorazmerja med ustvarjenim či-
stim in osebnim dohodkom ter
med skladom osnovnih in obrat-
nih sredstev. Zaradi t^a je bilo
finansiranje investicij iz lastnih
sredstev majhno, velik pa je bil
pritisk na sredstva družbenih
skladov.
Šentjurska občina je še vedno
izrazito kmetijska, zato ni naključ-
je, da so dobršen del razprave
namenili prav tej panogi gospo-
darstva. Že v referatu je tovariš
Srečko Pratnemer poudaril, da
kmetijska zadruga in gospodar-
stva ne bodo mogli sami reševati
številnih novih problemov kme-
tijstva. Reševati jih bodo morali
v okviru komune in z ustanavlja-
njem novih industrijskih in obrt-
nih obratov, pa tudi z razširjeva-
njem teh, ki že obstajajo, bodo
polagoma odstranjevali problem
zapislitve tistih, ki bodo oddali
zemljo zadrugi ali kmetijskemu
gospodarstvu.
PIONIRJI IZ MURSKE SOBOTE
NA OBISKU PRI KAJUHOVI MAMI
Kajuhov pionirski odred iz Murske Sobote je bil ustanovljen že
v aprilu 1945. Lansko leto je nad vse svečano proslavil svojo 15-
letnico ustanovitve. Ob tej priliki je obiskala pionirje Kajuhova
mama, s katero so že dolgo vrsto let v najprisrčnejših stikih. Le-
tos ji bodo obisk vrnili ter ob tej priliki priredili 12. junija popol-
dne akademijo v Velenju, zvečer pa še v Šoštanju. To bo prvi iz-
let pionirjev iz Prekmurja v te kraje.
Na programu je tudi nastop folklorne skupine. Ustanovili so jo
v letošnjem letu pionirskih iger ter je uspešno nastopila v Murski
Soboti s prekmurskimi plesi.
občinska konferenca zveze komunistov v šoštanju
Poglobljeno delo na vseh
področjih
v šoštanju je bila v soboto redna letna kon-
ferenca zveze komunistov šoštanjske obcine,
ki so ji prisostvovali tudi član ck zkj franc
leskovSek-luka, Član ck zks sergej vošnjak,
organizacijski sekretar okrajnega komiteja
zks v celju jože marolt in drugi.
poleg organizacijsko političnega porocila ob-
činskega komiteja, ki so ga delegati dobili 2e
predhodno, je o delu komunistov govoril pred-
sednik občinskega odbora szdl janko ževart.
V svojem govoru je poudaril
predvsem, da je naš družbeni
razvoj v zadnjih letih naredil ve-
lik korak naiprej tako v igospodar-
stvu kakor pri nadaljnjem uve-
ljavljanju delavskega in družbe-
nega upravljanja ter krepitvi ko-
mimalnega sistema, pri čemer so
doseženi tispehi re^z!Ultat vodilne
vloge Zveze komuniistov. Z uva-
janjem novega gospodainsikega si-
stema pa gre še za kvalitetnejši
premik v notranjem razvoju na
vsefh področjih.
Ko je govoril o delitvi dohodka
je Janko Ževart naglasilf da je
nemogoče v konkretnih primerih
pravilno zastaviti delo in tolma-
čiti nov gospodarski sistem ter
novo delitev dohodka, kakor tu-
di vse družbene spremembe, če
nam ni jasno in nimamo pred
očmi vsebine teh ukrepov- »Vse-
bino in temelj človeških vrednot
tvori delO'« je med drugim dejal,
»prispevek človeka k skunnosti«.
Pri tem ne ^e za nagrajevanje po
učinku iz preprostega material-
nega stimuliranja na deloviiem
mestu po normah, akordih in po-
dobnem, pač pa v bistvu za to, da
postane dohodek in na njem za-
snovana pravica proizvajalcev, da
z njim svobodno in samostojno
razpolago ter ga delijo po na-
čelu: vsakomur po njegovem de-
lu — gibalna sUa našega ekonom-
skega razvoja.
V delu Zveze komimisitov šoš-
tanjske občine so se v razdobju od
zadnje konference pojavljale ne-
katere slabosti. Vzrok je bil pred-
vsem v slabosti dela osnovnih or-
ganizacij kakor tudi članov, ki se
pogosto v novih pogojih niso znaš-
li- Največkrat so obravnavali zgolj
organizacijska vprašanja iz gole-
ga formalizma, pri čemer niso vi-
deli življenja oikix>g sebe. T ■ \ u
Zahtevne naloge stojijo pred
komimisti tudi na področju kme-
tijstva, kjer bo treba predvsem
stremeti za povečanjem obdelo-
valnih ipovršin z odkupom in za-
kupom, iza uveljavljanjem dPuž-
benega upravljanja kakor tudi za
izboljšanjem materialnih razmer
kmetijskih delavcev.
V razpravi, ki je kritično obrav-
navala posamezna vprašanja naše
družbene dejavnosti in ki je prav
gotovo prispevala svoj delež za
nadaljnje delo komunistov šoš-
tanjske občine, je sodeloval tudi
Sergej Vošnjak. Med drugim je
poudaril, da je posebej pomembno
v novi faai našega družbenega
razvoja ustvarjanje materialnih
pt^ojev in resničnega samouprav-
ljanja, kakor tudi nadaljnje po-
glabljanje družbenih odnosov. Pri
tem ne gre samo za prenos sred-
stev na nižje organe, pač pa za
soodločanje in sodelovanje, za
ustvarjanje novih odnosov v ko-
lektivih; ne samo za večjo demo-
kratičnost, ampak predvsem za
to, da se sistem upravljanja pre-
nese na vse ljudi Te nove oblike
bodo zahtevale več dela in med-
sebojnega sporazumevanja ter re-
ševanje problemov v širšem ok-
viru, v okviru vseh ljudi Pri
razdeljevanju sredstev bo zlasti
treba vedeti, kje se ta sredstva
ustvarjajo in jih v skladu s tem
razporejati.
8 konference komunistov konliike občine
Delo vrednoti komunista
Pretekli petek je bila v Sloven-
skih Konjicah občinska konferen-
ca komunistov konjiške občine.
Razen številnih delegatov in go-
stov sta se konference udeležila
organizacijski sekretar Okrajnega
komiteja ZKS v Celju Jože Ma-
rolt in sekretar Okrajnega komi-
teja Ljudske mladine za celjski
okraj Zvone Dragan.
Za letošnjo občinsiko konferenco
v Konjicah je značilno predvsem
dvoje dejstev: na njej je sodeloval
vsak tretji član ZKS v občini, od
teh pa je v razpravi sodeloval
skoraj vsak sedmi delegat. Ta dva
podatka povesta, da so komunisti
res v pravem pomenu besede po-
lagali obračun svojega dela za ob-
dobje minulih dveh let ter da so
predlagali, povedali in začrtali de-
lo, ki ga bo potrebno izvršiti v bo-
doče.
Ko je oi^. sekretar občinskega
komiteja ZKS tov. Jure Pirnovar
v svojem referatu nakazal bodoče
naloge komunistov, je predvsem
poudaril, da bodo rezultati njiho-
vega dela najbolje vidni pri delu
raznih organov v podjetjih, usta-
novah, oblastnih organih itd. No-
va delitev dohodka in sploh spre-
membe v gospodarskih predpisih
narekujejo prav tem organom celo
vrsto odgovornih nalog.
Delegati iz nekaterih večjih
podjetij kot na primer iz tovarne
usnja »-KONUS«, TKO Zreče in
LIP so predvsem prikazali dose-
danje delo v zvezi z ustanavlja-
njem ekonomskih enot ter volitva-
mi obratnih delavskih svetov.
Zlasti so poudarili, da bo na te or-
gane že takoj v začetku možno
prenesti nekatere naloge kot na
primer sprejemanje in odpušča-
nje delavcev, delitev dohodka itd.
»Komunisti v podjetjih,« je menil
delegat iz tovarne usnja »KO-
NUS«, »bodo s tem dobili zelo od-
govorne naloge, saj bo v proces
upravljanja vključeno preko
obratnih delavskih svetov večje
število delavcev, ki do sedaj še ni-
so nikjer v podjetju neposredno
sodelovali. Komunisti bodo mora-
li že v začetku pravilno usmeriti
njihovo dejavnost.«
Na konferenci so posebej po-
udarili potrebo po nenehnem idej-
nem in političnem usposabljanju
članov ZK, »Član Zveze komuni-
stov mora v osnovi vedeti za naše
glavne naloge in programe, poseb-
no pa v okviru občine in podjetja,
če hoče da bo na tekočem z vsem
dogajanjem in da bo lahko odgo-
varjal na razna vprašanja držav-
ljanov,« je pKJvedal eden izmed de-
legatov. Razumljivo pa je, da se
tisti, ki tega ne dela, ne more uve-
ljaviti v družbenem življenju.
Ljudje pa komuniste ocenjujejo
po njihovem delu in ne po legiti-
macijah, so povedali delegati.
M^tem, ko so se komunisti na
večini področij dobro uveljavili, pa
v delu sindikatov in mladine ni v
zadostni meri čutiti njihovega de-
la in vpliva, kljub temu, da je v
vodstvih obeh organizacij bilo
večje število članov ZK. Za delo
prosvetnih delavcev v občini, od
katerih je 46 % članov ZK so
predlagali, da bi se v okviru svo-
jega aktiva večkrat sestali in ob-
ravnavali naloge, ki jih opravlja-
jo pri vzgoji mladih ljudi na šo-
lah. Se posebej pa so poudarili, da
bo potrebno večjo pozornost po-
svečati politiki štipendiranja na
srednjih in visokih šolah.
Začetek je tu
Kolektiv uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Celje je dal
prvega in drugega junija v popoldanskem času lep zgled pri udar-
niškem delu za ureditev Savinjskega nabrežja. O tem govori tudi
slika. S povprečno udeležbo po 50 uslužbencev na dan so zabele-
žil: ŽA 98n nivkcimrnlTniVi ni- P<>li9rii
Boris Kraigher
v mozirski občini
v torek i^poldne je Gornjesa-
vinjčane prijetno presenetil obisk
predsednika IS LRS BORISA
KRAIGHERJA, ki se je v sprem-
stvu sekretarja Okrajnega komi-
teja ZKS Celje Franca Simoniča
in predsedniika okraja Celje Rika
Jermana do večernih ur mudil v
mozirski občini. V razgovorih z
zastopniki občine in okraja se je
tovariš Kraigher zanimal za ce-
lotno gospodarstvo in gospodar-
jenje v mozirski komuni. Z do-
mačini je ra^ravljal o problemih
gozdarstva, industrije, turizma,
zanimalo ga je, kako občina rešu-
je problem gorskih kmetij, kako
potekajo komunalna dela, kako
napreduje gradnja ceste v Logar-
sko dolino, urbanistična izgrad-
nja v naseljih, struktura prebival-
stva. fiinkcioniranje zdravstvene
službe, problemi šolstva in drugo.
CELJSKI TEDNIK STEV- 21 — 9. jianija 1961 ^^^
Preden je Kennedy priletel na
Dunaj, se je oglasil pri de Gaullu.
Ne brez razlogov, saj je znano, da
ZDA, na priliko, niso zadovoljne s
jrancoskim obravnavanjem Alžira
De Gaulle je sicer uspel, da je pri-
šlo do pogajanj v Evianu, toda po-
gajanja se močno zatikajo. Fran-
cozi še vedno groze, da se bodo po-
godili z drugimi političnimi sila-
mi Alžira, govore o delitvi Alžira
na francoski in alžirski del, nad
Saharo pa sploh visi odcepitev,
ker imajo z njo Francozi posebne
načrte, ki niso nič po volji zedi-
njevalnim prizadevanjem v zahod-
nem taboru. De Gaulle ne misli
prodati francoske kože za blišč za-
hodnega bloka in je v tem pogle-
du enfant terrible, saj tudi Nemci
stalno trobijo, da ho Evropa osta-
la, kar je bila, »-dežela domovin^".
Mila obsodba generala Challa in
Zellerja kaže, da se de Gaulle ne
more do kraja odreči nekaterim
tezam vojaških ultrašev, ki so ko-
nec koncev vsi njegovi generali in
somišljeniki. Ce so se mu izneve-
rili, je bilo to zato, ker niso razu-
meli velike politike velikega blo-
ka. Toda, ali jo de Gaulle razume
in ali jo sploh hoče razumeti, vi-
hteč svojo lastno atomsko bombo?
Sestanek med ameriškim in
francoskim predsednikom je bil
zelo intenziven, vzela sta si dovolj
časa za afriške in azijske proble-
me, medtem ko je bilo poročilo
precej suhoparno. Pomembno je
bilo Kennedyjevo priznanje, daje
zdaj Ameriko moč raniti, ker ni-
ma več monopola na najstrašnej-
še orožje, obenem pa izjava, da
bodo na laoški konferenci sedeli
vse dotlej, dokler ho kazalo, da je
moč kaj doseči. Za nas je nedvom-
no pomembno tudi nesoglasje med
ameriškim »-protikolonializmom-"
ki je zadnje čase doživel težke po-
raze na Kubi, v Laosu in se raz-
galil v Kongu, ter med francoskim
konceptom, ki na točki Alžira sta-
novitno ogroža stabilnost zahodne-
ga bloka. To pa je še angleški
koncept, ki se je nedavno spet raz-
galil v vsej kolonialistični zakrk-
njenosti, ko sta angleška ministra
pred vsem svetom zasnubila Špa-
nijo in Portugalsko za atlantski
pakt. Stari svet, stara »kraljica
Evropa-« noče umreti, bi dejali s
pesnikom. Kdo pa bi rad umrl, do-
kler si obeta od življenja košček
slasti ali oblasti? Ce natančno pre-
mislimo ta srečanja, potem mora-
mo reči, da do srečanja med prvi-
ma dvema na svetu ni prišlo ob
ugodnih okolnostih.
Za to so poskrbeli tudi na
Vzhodu. Kadar gre za važne odlo-
čitve, porinejo v prvi plan nem-
ški problem, mirovno pogodbo z
Nemčijo, čeprav vedo, da je to ti-
sto najhujše, o čemer se je sploh
možno pogovarjati. Saj gre tu za
neizbrisno dejstvo, da so se geo-
grafske meje socialističnega sveta
pomaknile v srce Evrope, daleč
preko Berlina, Leipziga in Prage
in da je ves pritisk hladne vojne
od Fultona, od leta 1946 dalje, v
znamenju histerične »protikomu-
nistične« borbe. Potsdam je še tu
in ni več tu, kajti zahodni tabor
je med tem sklenil že marsikaj,
kar cefra potsdamske sporazume.
SZ je te dni ponovno zatrdila, da
je mirovna pogodba pravica SZ,
ker je zmagala nad fašizmom, pa
tudi dolžnost Nemčije in vse pro-
tihitlerjevske antante, da se s po-
godbo zajamči, da ne bo nikoli več
prišlo do fašizma. Kdor je proti
tej pogodbi, pomaga nemškemu
revanšizmu, ki si ob novih konce-
sijah že brusi kremplje.
Zato ni čudno, da se je ura v
Ženevi spet ustavila v poplavi
hladne vojne. Morda zaradi Du-
naja, a še bolj gotovo zaradi vza-
jemnega očitanja, da se krši pre-
mirje, da nobeden od treh doma-
čih princev ni kos položaju, ozi-
roma, vsi trije so karta v rokah
obeh velesil, ki tu merita svojo
moč v slabo prikritem spopadu.
Ni čudno, če se uvaja v Južni
Koreji pod pritiskom ZDA faši-
stična diktatura, ki naj zatre ljud-
sko težnjo po demokratizaciji de-
žele in združitvi obeh Korej. Ni
čudno, če ameriške vojne ladje hi-
te v Ciudad Trujillo, da bi tu pre-
prečile poskuse »castroizma« po
umoru starega diktatorja Trujilla.
Ni čudno, če je diktator Južnega
Vietnama Ngo Din Diem ponovno
dobil ameriško pomoč, da bi zatrl
državljansko vojno. Ce se še tu
odpre en Laos, potem bo politični
veter še bolj napel jadra Hrušče-
vu. Cim bolj jih bo seveda napel,
tem več histerije bo na Kennedy-
jevi strani, ki se ne more odreči
ideji o fizičnem zatoru socialistič-
nih idej.	T. O.
Da bi mladino seznanili
Prvo praznovanje krajevnega praznika
v Šfflartnem v Rožni dolini
Prebivalci Šmartnega v Rožni
dolini ter bližnjih vasi so letos
prvič počastili svoj krajevni praz-
nik. Četudi vreme ni bilo najbolj
ugodno, se je vendarle vseh prire-
ditev udeležilo več sto ljudi.
S proslavami so začeli v soboto
zvečer, ko je bila v dvorani v
Smartnem skupna slavnostna se-
ja članov vseh odborov krajevnih
organizacij. Tu je o pomenu praz-
nika govoril tovariš Tine Lorger.
Prav lepa je bila svečanost v ne
deljo dopoldne pri Zagarjevih, po
domače pri Anžičevih na Gorici.
Slavnost je v imenu krajevnega
odbora Zveze borcev začel tov-
Boris Lebič, zatem pa je sprego-
voril prvoborec Rudi Cilenšek-
Urankar, eden izmed udeležencev
sestanka OF, 4. junija 1943. leta v
domačiji, na kateri so odkrili spo-
minsko ploščo- Najprej je orisal
delo Komunistične partije v zad-
njih letih pred vojno, zlasti pa še
stanje, ki je vladalo takrat na
ožjem celjskem območju. Po za-
slugi Komunistične partije, je
med drugim dejal tov. Cilenšek, je
bilo že takoj ob prihodu okupa-
torja veliko število ljudi priprav-
ljenih na boj- Gesla nrvih napisa-
nih akcij »Smrt fašizmu«, »Smrt
narodnim izdajalcem« itd. so se
kmalu začela uresničevati. V ak-
cijo so stopile prve partizanske
čete. za njimi Prvi štajerski bata-
ljon -..
V veliko pomoč borcem so bili
aktivisti Osvobodilne fronte. Pr-
vi odbori OF so bili že proti kon-
cu 1942. leta ustanovljeni na Ga-
liciji in Zavrhu- Nekaj mesecev za
tem je osvobodilno gibanje dobilo
močno postojanko še pri Anžiče-
vih na Gorici. Po zaslugi gospo-
darja te domačije, njegove žene in
hčerke Jožice se je uporniško gi-
banje naglo širilo še na druge va-
si. Žagarjeva hiša je postala zna-
na partizanska javka. Tu je bil
formiran tudi mladinski aktiv za
to območje.
Ko je tovariš Cilenšek nizal do-
godek za dogodkom se je spomnil
še padlega borca Matija-Mimika
Zvezdo, ki je prvi navezal stike z
Zagarjevo družino in pozneje ve-
sel pripovedoval svojim tovari-
šem, da je našel poštene in zaved-
ne ljudi, pri katerih se bodo lah-
ko shajali in dobivali dragocene
podatke.
Po govoru je tov. Cilenšek od-
kril na Zagarjevi hiši spominsko
ploščo, na kateri je napisano: V
tej hiši je bil 4. junija 1943. prvi
sestanek aktivistov OF, ki je po-
menil oi^anizirano nadaljevanje
dela na področju Šmartnega.
Lep in ganljiv hkrati je bil
prizor, ko so domači pionirji pri-
stopili prvoborcem, udeležencem
takratnega sestanka v Zagarjevi
hiši in jim izročili šopke cvetic
ter jim stisnil roko.
Končno je spregovoril še tov.
Albin Vipotnik-Strgar, ki je vo-
dil takratni sestanek pred osem-
najstimi leti. Tako je dejal: Hvala
vam. da ste pripravili tako lepo
svečanost. Ko letos praznujemo
dvajseto obletnico vstaje, je prav,
da se spominjamo takih dogodkov
predvsem zaradi tega, da se naš
mladi rod seznani z borbo in teža-
vami. ki so jo spremljale . •.
Uspelo prireditev je izpolnila
še godba na pihala ter mladi pev-
ci in recitatorji. Popoldne so se
udeleženci proslav na čast kra-
jevnega praznika v Šmartnem
zbrali še enkrat in to pri Rebčevi
hiši, prav tako na Gorici- Tudi
tu je bila spominska svečanost,
pri kateri so odkrili ploščo v spo-
min na štiri žrtve, ki jih je dala
ta družina v borbi za svobodo.
Dva posnetka z nedeljske proslave pri Zagarjevih. Zgoraj — po-
gled na udeležence proslave, spodaj — udeleženci sestanka aktivi-
stov OF 4. junija 1943. leta: RudiCilenšek-Urankar, Leon Cibic-
Tomaž, Žagarjeva, nato Milica Gabrovec-Lenka ter Albin Vipotnik
Strgar (od leve)
Pred turistično sezono
Smo pred letošnjo turistično se-
zono, ki se je začela zelo zgodaj.
Lepo vreme v marcu in aprilu je
njen pričetek pospešilo, zlasti pa
izletniški del. Zanimivo je tudi, da
je že danes zasedenih skoraj dve
tretjini zmogljivosti v Rogaški
Slatini in na Dobrni. Vse kaže, da
bo število nočitev v prvem polletju
vsaj za 20 % višje kot v istem raz-
dobju lanskega leta.
Na vprašanje, kaj je pokazala
lanska turistična sezona na ob-
moč ju celjskega oikraja, je glavni
tajnik Celjske turistične zveze
prof. Zoran Vodler, katerega smo
naprosili za kratek razgovor pred
letošnjo turistično sezono, dejal:
Iz podatkov, da smo lani zabele-
žili v okraju 522.121 nočitev, od
tega 34.200 inozemskih gostov,
sto, saj smo imeli v okraju 17,1 %
vseh nočitev v republiki ter 4,4 %
nočitev v državi. Zanimivo pa je
še to, da je Rogaška Slatina do-
segla lani več nočitev kakor turi-
stično vodilni Bled. Pred Rogaško
Slatino je bil edinole Portorož in
sicer za 40.000 nočitev. Te številke
potrjujejo, da se je področje celj-
skega okraja uvrstilo med vodilna
turistična območja v Sloveniji in
da tudi v državnem merilu zavze-
ma vidno mesto.
Kakšne pa so bile priprave za
letošnjo sezono?
S pripravami za letošnjo turi-
stično sezono sta Celjska turistič-
na zveza ter Okrajna gostinska
zbornica pričeli že lani. Žal, smo
nove gospodarske-instrumente do-
bili prepozno. Nekatere občine pa
še do danes niso izdale ustreznih
'predpisov, kar je vse zavleklo pra-
vočasno objavo cen. Poleg cenika
smo letos izdali tudi velik področ-
ni prospekt, z lastnimi ceniki pa
sta nastopili tudi zdravilišči Ro-
gaška Slatina in Dobrna.
Tudi gostinska podjetja in turi-
stična društva so dobro izkoristi-
la mrtvo sezono in v mejah razpo-
ložljivih sredstev uredila, kar so
pač mogla. Večjih investicij ni bi-
lo. Kapacitete so skoraj enake
onim v lanskem letu (3600 ležišč
v vseh krajih okraja). Stanje se
bo precej izboljšalo, ko bosta pri-
hodnje leto odprta hotela v Celju
in Velenju. K povečanju splošnih
turističnih sredstev bo lep delež
prinesla nova cesta do Celjske ko-
če, asfaltirana cesta proti Roga-
ški Slatini in proti Ljubnemu. Ta
dela so že v teku. Omeniti moram
še komunalna dela v weekend na-
seljih v Preboldu, Mozirju in Gor-
njem gradu. Razen tega bi lahko
našteli nov kopalni bazen na
Ljubnem, rekonstruirane rimske
izkopanine v Šempetru, urejen
bazenček na Frankolovem, več
adaptacij v zdraviliščih, nove sobe
Vešala, na katerih ni bil nihče obešen- Stojijo pa ob cesti med
Gornjim gradom in Radmirjem
CENIK Z OPISOM KRAJEV VAM
POŠLJE NA ZAHTEVO TAKOJ IN
BREZPLAČNO CELJSKA TURI-
STIČNA ZVEZA CELJE.
v zadružnem domu v Solčavi itd.
Kako pa je s cenami v posamez-
nih krajih?
Povedati moram odkrito, da so
cene nekoliko višje, kakor so bile
lani. Vendar je povišanje cen na
območju minimalno in znaša v po-
vprečju le 15 %, kar je glede na
nove dajatve v gostinstvu res
malo. Cene v turističnih krajih
celjskega okraja so navzlic temu
med najnižjimi ne samo v Slove-
niji, temveč tudi v državi.
V	naših zdraviliščih so cene
umirjene in znašajo od 1000 do
1800 dinarjev v Rogaški Slatini^
od 1440 do 1800 na Dobrni, od 960
do 1600 v Laškem ter od 1000 do
1200 dinarjev v Rimskih Toplicah.
Cene ležišč v zasebnih sobah pa so
od 300 do 500 dinarjev.
V	weekend naseljih (Prebold,
Gornji grad, Velenje in Mozirje)
je cena ležišča od 250 do 300 di-
narjev, prehrana pa je na voljo v
LOGARSKA DOLINA, SOLČAVA,
LUCE, LJUBNO, GORNJI GRAD
IN MOZIRJE IMAJO IZREDNO
KLIMO TER SO NAJPRIMERNEJ-
ŠI ZA DOPUST, IZLET IN POČI-
TEK, IMAJO NAJNIŽJE PESION-
SKE CENE V SLOVENIJI
bližnjih gostiščih po ceni od 550
do 650 dinarjev za zajtrfk, kosilo in
večerjo.
V ostalih krajih so cene zelo
ugodne. V vseh krajih Savinjske
doline znaša cena ležišča od 200
do 300 dinarjev, celodnevna pre-
hrana pa od 550 do 650 dinarjev.
V Logarski dolini velja pension
okoli tisoč dinarjev. Vse to kaže,
da so cene na našem območju zelo
ugodne.
Weekend hišica, kakršne stojijo v
Preboldu, Mozirju in G. gradu
IZLETIŠCA STARI GRAD, NA
GRIČKU, SVETINA IN CELJSKA
KOČA SO DOBRO OSKRBOVANA.
lahko razberemo, da ima naše ob-
močje v jugoslovanskem in slo-
venskem turizmu pomembno me-
UTRINKI
ALI JE TREBA CiSTE
KOZARCE POSEBEJ
ZAHTEVATI?
Z ženo sva zavila v restav-
racijo Koper. Med drugim
sva naročila tri deci črnega
vina. Z vsem sva bila hitro
postrežena. Samo ... Ko sem
hotel naliti vino v kozarca,
sem ugotovil, da so se enega
držale še drobtine.
Poklical sem natakarico in
jo prosil, naj mi prinese čist
kozarec. Ko je tudi sama spo-
znala, da je moja prošnja
upravičena, je s čudno kret-
njo vzela umazani kozarec in
prinesla čistega. Nič ni deja-
la, ni se opravičila ...
Še dolgo potem, ko sem za-
puščal to znano restavracijo,
sem premišljeval, ali bi že ne
bil čas, da bi gostje dobili na
mize zmeraj čiste kozarce
brez intervencij ? Pa to ne ve-
lja samo za Koper, tudi za
nekatera druga gostišča, -an
Ao- DOMOVINI
Petek, 2. junija
PRED PREDSEDNIKOM republike Jo-
sipom Brozom Titom so podali svečano
izjavo generalni s«kr,6tar predsednika
republike Bogdan Cmobmja ter državni
podsekretarji Josip Kolar, Roman Al-
breht lin Josip Tome.
Sobota, 5. junija
IZVRŠNI SVET Srbije je izvolil za svo-
jega novega podipredsednika Djurico Joj-
kiča
Nedelja, i. junija
v PORTOROŽU je bila mednarodna
motocikliistična in avtomobilska dirka za
»Nagrado Primorske«, na kateri so so-
delovali dirkači 12 držav.
Ponedeljek, 5. junija
NAD 50.000 prebivalcev Kragujevca je
navdušeno pozdravilo predsednika Tita,
ki se je kake tri ure mudil v tem šu-
madijskem mestu.
Torek, 5. junija
NA POTI iz Kruševca proti Leskovcu
se je predsednik Tito ustavil na Jast-
rebcu, kjer je med vojno operiral Ra-
sinski partizanski odred. Tu se je sešel
z 58 preživelimi borci tega odreda.
Sreda, 7 junija
PREDSEDNIK TITO je v Boru izročil
obratovanju več novih gigantov v okviru
rudarsko topilniškega bazena. Mod njimi
je najpomembnejša tovarna žvcplene kis-
line.	■ >
Prvi uspehi decentralizacije
Nove pridobitve
v telefonsi(i službi
— Četudi smo novo organizacijo
PTT sliižibe uveljavHi šele s iprvim
aprilom, lahko že zdaj ugotavljamo,
zlasti .na našem območju, zadovolji-
ve uspehe -decentralizacije, je v raz-
govoru med drugim dejal direktor
PTT podjetja v Celju tovariš EDO
SEPEC.
V okviru PTT podjetja s sedežem
v Celju della šest ekonomskih enot.
Te imajo isvoje sedeže v Celju (za
celjsko, laško in šentjursko občino),
nadalje v Smarjiu, Konjicah, Žalcu,
Mozirju in Šoštanju. Vsaka ekonom-
ska enota ima svoj delavski svet,
ki ima dosti večje ipristoj.nosti, kot
jih je imel samoupravni organ pri
nekdanji okra;ni pošti. Kot rečeno,
gre decentralizacija svojo pravilno
pot naprej. To potrjuje tudi velik
interes delavcev in uslužbencev pri
reševanju vseh problemov. In konč-
no, u&peh 'decentralizacije se kaže
tudi v povečanem številu samo-
upravljalcev. Medtem, ko je imel
prejšnji delavsiki svet samo 25 čla-
nov, je danes v vseh organih samo-
upravljanja v PTT službi na območ-
ju našega okraja 150 tovariišev in
tovarišic.
Določen korak naprej smo napra-
vili tudi v sindikalni organizaciji.
Sedaj ima vsaka eikonomska enota
svojo podružinico, v okviru podjetja
pa dela sindikalini plenium, ki ga med
■drugim sestavljajo predsedniki vseh
podružnic pri ekanormskiih enotah.
—	Kako pa obravnavate probleme,
ki zadevajo več ekonomskih enot?
—	Prfstojinost za reševanje vseh
ieh in podobnih večjih nalog, si je
zaenkrat zadržal delavski svet pri
podjetju. To hkrati pomeni, da de-
lavski svet podjetja odloča o osnov-
nih sredstvih večjega pomena, kot
so medkrajevne centrale in slično.
Razumljivo pa je, da te naloge re-
šuje skupaj z organi samoupravlja-
nja pri ekonomskih enotah. Tako
smo inaleteli .na nov problem, to je
na združevanje sredstev ekonomskih
enot za izvrševanje vseh večjih na-
log. Vse te naloge izvršujemo v
skladu s persipektivnim proigramom,
ki smo ga sprejeli. Zato pri izvrše-
vanju takih nalog ekonomske enote
niso finančno prizadete, pa čeprav
se morajo ene trenutno odpovedati
nekaterim sredstvom zato, da reši-
mo večjo nalogo na drugem območ-
ju. Drugič pa bodo prav te na vrsli,
da sprejmejo »pomoč« ostalih enot.
Takšno združevanje ali prelivanje
sredstev je nujno, ika;ti sicer bi eko-
nom.ske enote z majhnimi sredstvi
ne zmogle vseh inalog. Tako se pa
z združenimi silami in sredstvi
uspešneje lotevamo večjih del.
— Ali so v bli.ž.nji prihodnosti
predvidene kakšine novosti ali izbdlj-
šave v telefonski službi?
— So. Tako smo zmogljivost celj-
ske avtomatske telefon'slke centrale
že pred kratkim povečali za pet sto
novih naročnikov. Zdaj jih lahko
stprejme tisoč tri sto. Trenutno je v
gradnji okoli dve sto novih teilefo-
nov. Razen tega smo položili tele-
foniske kable v Šentjurju, Konjicah
in deloma v 2alou. V vseh teh krajih
bomo povečali število telefonskih
naročnikov. Nadalje so v teku raz-
govori za postavitev avtomatske te-
lefonslke centralle za Šoštanj in Ve-
lenje. Računamo, da bomo še letos
naročili pri kranjski Iskri telefomsko
centralo za Šoštanj in Velenje im da
bo prihodnje leto že služila name-
nu.
V Celju pa proučujemo možnost
za delo tako imenovane periferne
medkrajevne centrade, ki bo omogo-
čila polavtomatski sistm povezave z
Ljubljano im Mariborom. To bo vse-
kaikor vdika pridobitev. V nekaj le-
tih, zlasti pa, ko bo položen tudi na
našem območju tako imenovani kok-
sialni kabel, bo naše območje tudi
avtomatsko povezano z vsemi tisti-
mi kraji Slovenije, ki imajo avto-
matske telefonske centrale, to pa po-
meni z Ljubljano m celotno Gorenj-
sko, naselje z Mariborom in Vele-
njem ter Šoštanjem, v kolikor bodo
do tistega časa uresničeni načrti, o
katerih sem govoril malo prej. In
končno, v Celiju bomo že do jeseni
postavili tri nove javne telefonske
govorilnice.	-an
CELJSKI TEDNIK STEV- 21 — 9. jianija 1961 ^^^
Veliko vprašanj - dobro!
Novi predpisi v našem gospo-
darskem sistemu so povzročili ži-
vahnejše delovanje samoupravnih
organov in delovnih kolektivov.
Tudi organizacija SZDL ne more
stati ob strani, temveč prizadeto
spremlja vse pojave, ki se rojeva-
jo ob uvajanju ukrepov v takšni
ali drugačni obliki. Na Smarskem
se prav v teh dneh ihtivo priprav-
ljajo na pokongresno konferenco
SZDL, ki bo predvidoma v drugi
polovici junija. Ob tej priliki so si
zadali nedvoumno nalogo, da na-
tančno proučijo, kako se uveljav-
ljajo nove oblike v družbenem živ-
ljenju, ugotovijo morebitna biro-
kratska ukrepanja in podobno, kar
se prav v začetkih silno rado po-
javlja.
Krajevne organizacije razprav-
ljajo zlasti o načinih delitve do-
hodkov v ustanovah in podjetjih.
Ponekod je prav pri tem prišlo že
do nerazumljivih anomalij, kjer so
preveč birokratsko in togo reševa-
li to silno pomembno vprašanje.
Gotovo bi bilo pravilno, da bi pri
odmeri upoštevali poleg fizičnih
naporov delavca tudi njegovo skrb
za stroje, varčevanje z materia-
lom, kaJcovost izdelkov, prispevek
pri organizaciji dela in podobno.
Samo tako celotno gledanje lahko
da pravilne in vzpodbudne rezul-
tate. Razpravljajo tudi o uspehih,
ki se ponekod že poznajo zaradi
uvajanja ekonomskih enot.
Skupnost proizvajalcev naj ne-
posredno sodeluje pri gospodarje-
nju in upravljanju. Okoli tega je
vrsta vprašanj, ki jih prav organi-
zacija SZDL in ZK v prvi vrsti
morajo pkravilno razumeti in znati
odločno pojasnjevati. Ekonomske
enote ne smejo biti samo formal-
no osnovane, saj bi ostajalo vse
pri starem. Važna je kritičnost de-
lavcev, pom"embni so odnosi med
delavci, upravo, strokovnjaki. Da
bo to pravilno, je potrebno delav-
ce osveščati.
Danes delavci in sploh občani
že veliko vprašujejo, kar je ne>
dvomno zdrav in zaželen pojav.
Čimveč bodo spraševali na zboro-
vanjih, tem bolj porašča njihovo
zanimanje za proizvodnjo, za
upravljcuije, za spoznavanje naše-
ga gospodarskega mehanizma in
vzporedno s tem zori delavčeva
družbena zavest. Sestanki so ži-
vahni. Ljudje vprašujejo in opo-
zarjajo na pomanjkljivosti največ-
krat prav upravičeno, mnogokrat
pa tudi nepremišljeno. Cestokrat
se občani spotikajo ob zviševanje
tržnih cen, kar je popolnoma ra-
zumljivo, vendar mora biti SZDL
tista, ki bo ob tem opozarjala
državljane na vlogo, ki jo imajo
samoupravni organi, v katerih br
morali izvoljeni občani najaktiv-
neje sodelovati.
Pravkar so na Smarskem izvedli
tudi anketo o šolskih odborih. Po-
kazala je na vrsto šibkosti, ki opo-
zarjajo, da sedanji šolski odbori
niso najbolje sestavljeni. V njih
je premalo žena in še te, ki so, so
v največji meri same učiteljice.
Cela vrsta je v njih ljudi, ki imajo
že kup drugih dolžnosti in se ne
zanimajo v pKjIni meri za proble-
matiko šol. Prav tako pa je tudi
mnogo takih, ki reformnega priza-
devanja še niso dojeli v globljem
smislu. Tudi to ni najboljši pojav,
da ponekod leta in leta predsedu-
jejo šolskim odborom isti ljudje,
saj je upravljanje v šolstvu in
vzgoja mladine, naloga in dolž-
nost vseh.
Na Smarskem v teh dneh živah-
no razpravljajo o vseh teh vpra-
šanjih. Natančno hočejo proučiti
vse dobro in slabo; obojega je pre-
cej. Pokongresna konferenca bo
pokazala sliko trenutnega razvoja
in obenem odločno nakazala sme-
ri, ki vodijo k nadaljnjemu pospe-
šenemu utrjevanju komunalnega
sistema. Veliko vprašanj, ki jih
sprožujejo člani in občani sploh,
pa dokazuje, da je delo SZDL
pravilno in bo le-ta morala poiska-
ti posebne oblike obveščanja
državljanov. Več vprašanj, več od-
govorov, več spoznanj: to je pot
h krepitvi družbene zavesti vseh
občanov.	s.
IZ LASKE OBCLNE
HITER VZPON
RAZVOJ GOSPODARSTVA V LASKI OBCINI NASLANJAJO NA
LASTNA SREDSTVA — REKONSTRUKCIJE VSEH INDUSTRIJ-
SKIH PODJETIJ — STANOVANJSKI PROBLEM MED NAJBOLJ
PEREČIMI — POSEBNO POZORNOST POSVEČAJO RAZVOJU
TURIZMA
(Persipelktivni načrt razvoja laške
občine, ki ga je sprejel občinski
Ijud'ski odbor, ipredvideva, da se bo
družbeni proizvod povečal od seda-
njih domala štirih mi.lijand na sedem
i.n pol milijard dinarjev. Narodni
dohodek 'pa se bo več kct podvojil
in s tem 'porastel ,na 3 milijarde 270
milijonov drnarjev.
Na ta-k si'lovit porast osnovnih
pokazateljev gospodarstva v občini
bo predvsem vplivala industrija, ki
je tudi najmačnejiša gospodarska
panoga v občini. V veliki meri pa
bo ,na ta velik skok viplivalo napre-
dovanje in utrjevanje obrtništva in
uveljavljanje komunalnega podjetja
Telkstilna tovarna »Volna« name-
rava v naslednjem obdobju vložiti
vsa razpoložljiva sredstva za rekon-
s-trukcijo starega obrata. Poskrbeli
pa bodo tudi za priiprave za gradnjo
novih tovarniiških objektov, ki jih
predvidevajo ob železnici na seda-
njem nogometnem igrišču. Enako se
je tudi pivovarna ob novih pogojih
naslonila pri uresničevanju rekon-
strukcijskih del na lastna sredstva
Vendar "bo'do kljub temu v nasled-
njih letih morali zgraditi sladarno
in razširiti varilnico. Del lastnih
sredstev pa bodo porabili za obnovo
strojev in naprav. V Rimskih Topli-
cah bo tovarna lesne galanterije na-
daljevala zastavljeni program raz-
voja 'tovarne. Najprej bodo zgradili
novo sodobno lakirnico, imajo pa
tudi velike potrebe pri nabavi raz-
nih strojev in naprav za obdelavo
lesa. Delavski svet rudniika v La-
škem se je odločil, da v na'slednjem
oibdobju ne bodo začeli večjih novo-
gradenj. Razpoložlijva sredstva pa
bodo poraibili za rekonstrukcijo rud-
nika in za nabavo mehanizacije.
Poseben pomen pripisuje perspek-
tivni program razvoja utr'jevanju
komunalnega podjetja in hitremu
razvoju kmetijstva v laški občini.
Sodijo, da na območju občine La-
ško obstajajo pogoji za skoraj štiri-
kratno povečanje kmetijske proiz-
vodnje. Težišče kmetijskega razvoja
se vsekakor kot doslej naslanja na
živinorejo, a tudi poljedelstvo se bo
v naslednjem obdo^bju nagnilo na
utrjevanje krmske osnove za ures-
ničitev te velike naloge. Razen tega
nameravajo v laški občini še razši-
riti proizvodnjo industrijskih rast-
lin. Za dokončno uresničitev tega
načrta razvoja kmetijstva bodo mo-
rali v to panogo gospodarstva Vlo-
žiti okoli 150 milijonov dinarjev.
Z ozirom na znane in zelo dobro
obiskane turistične postojanke in
zdravilišča, perspektivni načrt tudi
turizmu posveča zadostno pozor-
nost. Potrebne so nove tujske sobe
zgradili bodo bazen s toplo vodo, a
tudi gostinstvo bo moralo pri tem
zaznamovati ustrezni napredek.
Posebno pereč problem v Laškem
razen stanovanj, pa je slej ko prej
še naprej pekarna. Zalo sodi'jo, da
bodo že v tem obdobju morali to
vprašanje ustrezino rešiti. Nekoliko
manj, a vseeno pereči so še proble-
mi prodajalne mleka, slaščičarne in
mesnice. Mesnico bodo predvidoma
uredili v dosedanjih prostorih kme-
tijske zadruge. Računajo, da bo
preureditev prostorov končana že le-
tos sredi leta.	K. T
Novi jašek
Tega res ne verjamem!
Ondan sem srečal znanca.
Pravil mi je, da imajo lep
počitniški dom ob morju. Hi-
šice so raztresene ob gozdič-
ku, organizacija letovanja pa
je odlična.
Povedal pa je, da se delav-
ci letos kljub temu in ugod-
nostim smejejo na račun do-
ma ob morju. Baje si je neka
»glava« v upravi spomnila,
da bi v letovišče, ki leži sko-
raj 500 kilometrov od Celja,
prepeljali tudi premog in
drugo kurjavo. No, ko je ko-
manda že padla, so tako tudi
naredili. Smejejo pa se le.
Kaj se ne bi?
Tole zgodbico mi je pove-
dal. Doslej sem mu verjel,
tokrat pa sem odločno podvo-
mil v njegovo pripovedova-
nje. Saj bi končno tako briht-
no glavo, ki bi odredila, da
se prepelje s kamioni premog
na morje, moral iskati z lučjo
po belem dnevu. Na kraju je
tudi jasno, da bi s stroški za
prevoz l^hko v katerem koli
večjem mestu ob morju zra-
ven kupili vsaj še pet ton
premoga na vsako tono pre-
peljanega. Nak, v take prav-
ljice pač ne verjamem, pa če
mi jo pove kdor koli.
Mile Iršič
DOMAČA ZANIMIVOST
Miško vredna
šest tisočakov
v Liscah se je pred krat-
kim pripetil zanimiv primer.
V družini so že pred leti skle-
nili, da si kupijo električni
štedilnik. Tako so tudi storili.
To je pač pripravna reč za
gospodinjstvo. Kmalu so tudi
ugotovili, da je res tako.
Toda niso računali na miši.
Pozabili so hkrati kupiti past
za miši. In, kaj kmalu se je
pripetila nezgoda, ki bi lahko
bila še hujša, če nobenega ne
bi bilo doma.
Nekega dne se je namreč
>*čisto domača« miška od za-
daj splazila v štedilnik. Uga-
jalo ji je skrivališče in blaga
toplota. Ko pa je začelo le bi-
ti pretoplo, je tudi začela ska-
kati. V naglici ni našla Ozho-
da in je skakala kar med ži-
cami. V štedilniku se je kma-
lu začelo bliskati, na kraju pa
se je še pošteno poblisnilo, a
tudi varovalke so pregorele.
Ko so podrobneje pogledali
v štedilnik, so našli zoglene-
lo miš in pokvarjen štedilnik.
Popravilo je veljalo kar šest
tisoč dinarjev. Tako je ta mi-
ška zares drago prodala svo-
je »mišje« življenje.
Dragi bralci!
Vam ali v vaši okolici se
pripeti precej preprostih za-
nimivosti, ki so včasih smeš-
ne, včasih pa tudi boleče. Sa-
mi, verjemite, težko do njih
pridemo. Zato vas prosimo,
da nam podobne ali drugačne
zanimivosti iz naših krajev
opišete. Razen vas se bodo ta-
ko nasmejali še drugi. Varn
pa bomo za povračilo firispev-
ke ali sporočila dobro honori-
rali. Zanimivi dogodki so lah-
ko iz kakršnega koli področja,
saj je gotovo, da o samih mi-
ših ne bomo pisali.
Menimo tudi, da bo tako
vez med bralci in uredništ-
vom še močnejša, da bo
skratka trdna, to pa bi tudi
radi dosegli.
Uredništvo
Kako se bodo gibali
osebni dohodl(i
Okrajni sindikalni svet je spri-
čo močnih teženj po neupraviče-
nem zviševanju osebnih dohodkov
sklenil, da bodo redno mesečno za-
sledovali gibanje osebnih dohod-
kov za vsako podjetje posebej.
Zlasti veliko prozornost bodo v tem
obdobju posvetili gibanju osebnih
dohodkov v obrti, trgovini in go-
stinstvu, kjer so trenutno te ten-
dence najmočnejše.
Odicritje spomenilo
v LOCICI PRI VRANSKEM
Pred kratkim so v Ločici pri
Vranskem odkrili spomenik 36.
padlim borcem, ki jih je na istem
mestu nemška svojat zahrbtno
umorila.
Tragičen dogodek, ki se je pred
šestnajstimi leti odvijal v tem le-
pem predelu Savinjske doline, bo
domačinom ostal vedno v spomi-
nu. 36 mladih življenj, ki si je že-
lelo svobode, je stopalo iz zapora
na Vranskem. Nemci so jim zago-
tavljali, da so svobodni. Privedli
so jih v Ločico ter jim pustili svo-
bodni korak. Bližnji gozd jih je
privabljal, toda dosegli ga niso.
DROBNE IZ KONJIC
Na področju konjiške občine so
zaradi pomanjkanja dela morali
odpustiti nekaj delavcev na les-
nem obratu in pri gradbišču >^In-
grad«. V obeh pirmerih so bili od-
puščeni večinoma sezonski delav-
ci, nekaj pa tudi stalnih, ker se je
zmanjšal obseg del za letošnje le-
to. Del odpuščenih se bo lahko za-
poslil v drugih dejavnosti, nekaj
pa je tudi takih, ki imajo doma
zemljo.
V usnjarskem kombinatu >»-KO-
NUS« v Slov. Konjicah bodo kma-
lu začeli z montiranjem novih
strojev za obrat umetnega usnja,
ki so jih nabavili v inozemstvu.
Sama sprememba v deviznem po-
slovanju v začetku letošnjega leta
je položaj v nabavi sicer nekoliko
poslabšala, vendar pa izgleda, da
ne bo večjih zakasnitev. Tako ra-
čunajo, da bodo nov obrat lahko
dali v pogon v prvih mesecih dru-
ge polovice letošnjega leta. Takrat
bodo lahko zaposlili nekaj novih
delavcev, vendar le večinoma mo-
ških, saj so delovni j^goji spričo
mokrote v tem podjetju neprimer-
ni za ženske.	L. V.
Pregled aparature pred
snemanjem novega filma
Očitne anomalije
v zadnjem času se celo za-
sebni razgovori vrtijo okrog
osebnih dohodkov, to je, plač,
nagrajevanja in vsega tistega,
kar tvori na koncu osebni
standard. Zato ni naključje,
če nahajajo podobne teme
svoje mesto tudi v razpravah
širših okvirov, na primer na
različnih konferencah. Dina-
mika novega gospodarskega
sistema, v katerem postaja
delo dejansko najvišja vred-
nota, prav gotovo terja vse-
stransko ustvarjalno prouče-
vanje in družbeni interes, ki
naj izoblikuje ustrezne nor-
me, po katerih bo sleherno
delo dobilo ustrezno materi-
alno priznanje. Takšna so, na
kratko, prizadevanja.
Nekaj takega prizadevanja
je pokazala tudi občinska
konferenca Zveze komunistov
v Šoštanju. Čeprav brez dolo-
čenih analitičnih obravnav,
ki bi mogle ob upoštevanju
tako pozitivnih kot negativ-
nih izkušenj v formiranju
osebnih dohodkov uspešneje
kakor nekatere načelne teo-
retične postavke zagotoviti
pravilno nadaljnjo pot v tej
smeri, je vendarle izkristali^
zirala jasno stališče, kateri
naj bodo bistveni elementi pri
oblikovanju ekonomskega si-
stema znotraj gospodarskih
organizacij, hkrati pa razkrila
tudi nekatere anomalije, ki so
nastopile kot rezultat bodisi
nezadostnega razumevanja
vsebine novega gospodarske-
ga sistema bodisi kot rezultat
prešibke moči delavskega
upravljanja ali pa kot posle-
dica preživele administrativ-
ne miselnosti. Iz nekaterih
konkretnih podatkov, ki so
jih nanizali diskutanti, so
namreč te anomalije očitne.
Tako se v treh največjih
podjetjih šoštanjske občine,
to je, v rudniku, termoelek-
trarni in tovarni usnja giblje-
jo povprečne plače v razmer-
ju 31 proti 34 proti 20 tisoč
dinarjev. Mesečni dohodki
nekega inženirja znašajo 250
tisoč dinarjev (povprečne pla-
če uslužbencev nekega trgov-
skega podjetja — po sicer ne-
potrjenih ixxiatkih izven
konference — 45 tisoč dinar-
jev), medtem ko so bile lani
povprečne plače kmetijskih
delavcev 13 tisoč 600 dinar-
jev in so letos neznatno višjel
Iz teh nekaj suhih podatkov,
ki niti zdaleč niso vsi, tudi ne
popolni in ki zavoljo tega ne
, dajejo realne podobe razmer
v sistemu delitve dohodka v
skladu z merilom: vsakomur
po njegovem delu, izhaja
predvsem zelo velik absurd.
In sicer absurd, ki z najsijaj-
nejšo logiko ne bi mogli opra^
vičiti zlasti v vsoti 250 tisoč
dinarjev, pa tudi ne v po-
vprečnih plačah uslužbencev
omenjenega trgovskega pod-
jetja. Vprašanje je naposled,
če so tudi navedena razmerja
odraz objektivne vrednosti
dela. Podatek pa, da lahko
dandanes mesečno nekdo »za-
služi« četrt milijona dinarjev
(pri čemer izključujemo mo-
rebitno vsakomesečno izredno
delo na področju odkritij in
izumov), ne kaže nič druge-
ga, kakor da v gospodarski
organizaciji, ki tak znesek da-
je, nekaj ni v redu!
Ce ob koncu strnemo teh
nekaj misli, ni mogoče mimo
splošne ugotovitve, da bo tre-
ba zoper take družbene ekce-
me najti ustrezno zdravilo, ki
pa bo lahko uspešno le ob do-
slednem izvajanju temeljnih
načel novega gospodarskega
sistema, to i>omeni, ob aktiv-
nem in vztrajnem boju vseh
sil naše družbene skupnosti
za njegovo uresničitev.
D. Hribar
ktoMaradnali
Pred dnevi si je posebna komi-
sija ogledala območje izza trans-
formatorske postaje pri pokopa-
lišču, kjer je zraslo »samovoljno«
naselje.
Ugotovitve komisije pa so hude.
Kljub neštetim razpravam na ob-
činskem ljudskem odboru, na raz-
nih sestankih in zasedanjih črne
gradnje v tem predelu mesta še
niso prenehale. Zadeva gre skrat-
ka svojo pot. Komisija je celo
ugotovila, da lastnik zemljišča
preprosto kljub odloku Občinske-
ga ljudskega odbora še naprej
prodaja zemljo za gradnjo barak,
da so se pojavili celo prekupče-
valci, ki skušajo iz težavnega sta-
novanjskega problema nekaterih
prebivalcev izvleči kar največ in
da so socialni problemi družin, ki
tod stanujejo, zelo pereči.
O tem vprašanju je govoril na
zadnjem zasedanju tudi predsed-
nik občine tov. Rupret, ki je od-
bornikom jasno povedal, da v ko-
munalnem sistemu ne more biti
za tako stanje odgovorno le nekaj
vodilnih občinskih mož v Celju.
Saj ti končno tudi problema ne bi
rešili, če tudi odstopijo tem dru-
žinam svoja stanovanja. Problem
je namreč v tem, da stanovanjska
izgradnja ne sledi splošnemu raz-
voju in da ni zajela obsega, ki so
ga odborniki v celjski občini
predvidevali. To je zelo pereč
problem, problem, ki ne zadeva
načelnika oddelka za stanovanj-
ske zadeve, temveč problem, ki
je bistven za vsakega Celjana, za
vso komuno, za vsako podjetje.
Le tako bo namreč stanovanjski
problem v Celju možno omiliti, če
že ne do kraja rešiti.
O stanovanjskem in urbanistič-
nih problemih bodo v kratkem
podrobno razpravljali zbori voliv-
cev. Tudi ti naj povedo svoje
mnenje. Cisto jasno je namreč, če
bomo samo leto ali dve zanemarili
probleme stanovanjskih razmer
prebivalcev, je to isto kot da za-
nemarjamo stanovanjske proble-
me proizvajalcev ter bomo lahko
čez dve leti govorili o katastrofi
in požaru. Kadar pa gasilci priha-
jajo, je navadno že pozno. Laže je
namreč preprečiti kot gasiti.
—mi
Množica pred hongerjem
V nedeljo je ugodno vreme pri-
vabilo na drugo tradicionalno tom-
bolo na letališče v Levcu ogrom-
no ljudi. Vsekakor bi se všteli, če
bi ocenjevali število. Toda to niti
ni tako pomembno.
2e od dvanajste ure so na pro-
stor pred tribuno prihajale po
Ljubljanski cesti množice ljudi, v
skupinah ali posamič. Nekaterim
je bila tombola res igra na srečo
— računali so na «-fičo«, drugi pa
so lep dan izrabili za izlet do le-
tališča, kjer so marljivi člani
Aerokluba pripravili vse, da bodo
obiskovalci zadovoljni. Vsega je
bilo na pretek, zabave, smeha,
jestvin in pijače — morda jim lah-
ko očitamo le, da niso poskrbeli
za zadostno količino cigaret. Tako
so razen nervoze ob žrebanju ka-
dilci bili nervozni še zaradi po-
manjkanja cigaret.
Sicer pa je bila ta tombola men-
da ena najbolj nervoznih. Kar 42
številk so morali izklicati, da so
na oder pridrveli prvi, ki so ime-
li največjo srečo. To so bili sedem-
najstletni Drago Skornšek, vaje-
nec iz Polzele, ki je zadel prvo
tombolo zelenega v^fiča«, kmetova-
lec Franc Jelen iz Ponikve pri
Žalcu, ki je zadel rumenega »fiča«
in ga baje že na letališču prodal
za 600 tisoč dinarjev?! Tudi sku-
ter je zadel vajenec iz Celja Ivan
Petek, televizor čevljar iz Tabora
Slavko Zupančič, mopeda pa Sto-
jan Bračič iz Polul in Viljem
Kranjc iz Sevnice. Med posebne
srečneže lahko štejemo Franca
Ogradija, ki je imel kar dve tom-
boli.
Po prvih izžrebancih je ihta in
nervoza nekoliko popustila, saj je
razumljivo. Vsi, ki so pričakovali
prvo nagrado, so bili malce presu-
njeni. Toda sreča se je tokrat lah-
ko nasmehnila samo dvema.
No tudi to je prišlo prav, ljudje
so se okrei>čali, pogovorili in po-
šalili, nato pa je množica začela
svojo pot proti Celju. Ceste so bile
dobesedno »zabasane«.
Naslednje leto bo enako in tudi
druga leta. Tombolska karta ie
pač majhen davek za sanje, ki do-
sežejo najvišjo stopnjo, ko na
odru žrebajo že zadnje številke.
Tradicionalno tombolo v Celju
vsako leto pripravi občinski sindi-
kalni svet, ki s čistim dohodkom
s tombole (seveda, če ga je kaj)
nadaljuje z izgradnjo letovišča po-
čitniške skupnosti v Fiesi, ki je
predvsem namenjeno onim manj-
šim kolektivom, ki si ne morejo
urediti lastnega p>očitniškega do-
ma.
M. I.
Na sliki: Počitniški dom skupnosti v Fiesi.
IZ NASIH K0M¥M
Osrednja vprašanja
Nagrajevanje v gospodarskih
organizacijah, nova delitev dohod-
ka, ustanavljanje obratnih delav-
skih svetov in naloge organov
upravljanja tako v podjetjih kot
na ostalih področjih — to so bila
osrednja vprašanja, o katerih so
razpravljali delegati in gostje na
zadnjem občnem zboru občin-
skega sindikalnega sveta v Slov.
Konjicah.
Pri tem so ugotovili, da se sin-
dikalne organizacije v občini še
niso v dovoljni meri vključile v
dogajanje in reševanje raznovrst-
nih problemov, ki se dnevno po-
rajajo. Zlasti pomembna je bila
pri tem ugotovitev delegata iz
Zreč, ki je dejal, da pri formira-
nju ekonomskih enot ter volitvah
njihovih organov ni toliko važno,
če jih bomo izvolili v prvi ali dru-
gi polovici junija, temveč da gre
tu za vsebino njihovega dela.
Obratne delavske svete bodo za
sedaj izvolili le v Zrečah in v
usnjarskem kombinatu »KONUS«,
za kar so priprave že v teku.
Tudi o novi delitvi dohodka ter
o gospodarjenju v podjetjih so
precej govorili. Vendar pa je po
mnenju nekaterih delegatov pre-
malo samo to, če v F>odjetju raz-
pravljajo, koliko bo podjetju več
ostalo na osnovi novih predpisov,
temveč bodo morali skrbeti tudi
za zmanjšanje stroškov, boljšo
proizvodnjo, znižanje cen itd.
Po podatkih delavske univerze
sindikalne organizacije niso sto-
rile dovolj za pripravo in izvedbo
seminarjev, za katere je delavska
univerza pripravila programe in
predavatelje. To velja deloma za
večja podjetja, od katerih so sicer
nekatera obljubila, da bodo to
opravila v letošnji jeseni, še mno-
go bolj pa za ninoga manjša. V
večini izmed njih organi uprav-
ljanja slabo delajo in so pod vpli-
vom vodilnih ljudi. To se je poka-
zalo tudi na nekaterih letošnjih
občnih zborih sindikalnih podruž-
nic v teh podjetjih.
Delegat iz tovarne KOSTROJ je
opozoril, da bodo morale tako sin-
dikalne podružnice kot organi
upravljanja v podjetjih polagati
večjo pozornost ^ščiti delavcev.
Posebna komisija sindikalnega
sveta, ki je lansko leto pregledala
več podjetij v občini, je ugotovila
mnoge, sicer manjše napake, ki pa
kljub temu lahko povzročijo de-
lovne nezgode.
Spomini na leta trpljenja
Pred dnevi je bila v Mozirju let-
na konferenca sekcije internirancev
ki deluje v okviru občinsikoga odbo-
ra Zveze borcev NOV. Na konferen-
ci je .bilo nad 40 bivših interniran-
cev in več predstavnikov občinskih
političnih organiizacij. 2e poročilo o
delu sekcije v preteklem Obdobju
kaže. da je bilo območje mozirske
občine eno tistih, kjer je okupator
že leta 1941 .začel kruto ravmati s
prebivalstvom. V letih od 1941 do
1945 je bilo aretiranih in odpeljano
v razne zapore 246 ljudi, od tega
največ v letih 1941 in 1942. V kon-
centracijska taiborišča je okupator
odvedel 133 ljudi, izseljenih pa je
bilo 38 oseb.
Na konferenci so med drugim
ugotovili, da je še vedno nekaj i'n-
ternirancev, izseljencev, vojnih ujet-
nikov in političnih zapornikov, ki ni-
so vključeni v organizaciji Zveze
borcev NOV. Vzrok za tako stanje
je, ker nima sekcija dovolj poveza-
ve ;z osnovnimi organizacijami Zve-
ze borcev. Da bi to popravili, so na
konferenci sklenili, da bodo pri os-
novnih organizacijah Zveze borcev
ustanovili posebne komisije, ki bodo
poleg vključevanja članov v organi-
zacijo Zveze borcev skrt)ele tudi za
zbiranje zigodovinskaga materiala,
čemur so doslej posvetili vse pre-
malo pozornosti.
Sekciji je uspelo v preteklem letu
zibrati podatke od vseh interniran-
cev, izseljencev in zapornikov iz ob-
močja občine, nato pa so uredili po-
treibno evidenco članstva. Se vedno
pa manjka evidenca o osebah, ki so
umrle po raznih taboriščih, v inter-
naciji in zaporih. Zato so na kon-
ferenci sklenili, da bodo to eviden-
co uredili še letos. Sekcija je pri re-
ševanju številnih nalo,g sodelovala
z ostalimi političnimi organizacija-
mi, predvsem pa z organizacijo
Zveze borcev. V letošnjem letu po-
maga sekcija pri organi^zaciji obiska
koncentracijskega taborišča Ausch-
witz, ki bo v jurtiju.
Na konferenci so med drugim
skleniH, da bodo v okviru sekcije
ustanovili poseben fond 'Za regresi-
ranje stroškov posameznikov za po-
tovanja v bivša ta'borišča. S tem bo-
Pred dnevi sta obhajala 50-let-
nico skupne življenjske poti Jer-
nej in Marjeta Rezar iz Kozjega.
Ko sta se pred 38 leti preselila
s svojega rojstnega kraja Ljubeč-
ne pri Celju v Kozje, si prav goto-
vo nista mislila, da bosta v tem
hribovitem kraju dočakala ta sve-
čani jubilej.
Kljub vsem težavam, ki srečajo
človeka v življenju, kljub vihar-
do dosegli, da bodo tudi finančno
šibkejši tovariši in tovarišice lahko
obiskali bivša taiborišča, na katera
jih vežejo mnogi bridikii spomini
Sekcija bo posvetila tudi posebno
skrb razstavam iz N0\', ki bodo v
Mozirju, Gonnjem gradu in Solča-
vi v dneh od 26. maja do 3. junija
letos.	-er
jem, ki jih je preživelo Kozjansko
med drugo svetovno vojno, sta
ostala vedra in nasmejana. Njuni
trije otroci so nanju zelo ponosni
in z željo pričakujejo v svojem
prvem domu tudi biserne poroke!
Njihovim željam se pridružuje-
mo tudi mi, jubilantoma, ki sta
zvesta bralca našega lista, pa
iskreno čestitamo!
Smrt v šolski klopi
v šentviški šoli je bilo veselo.
V petem razredu so se smejali in
si pripovedovali šale. Pred nekaj
trenutki je zvonilo in vsak čas se
bo pričel pouk. Ta dan je sploh
bilo zelo živahno. Pri »slovenski
uri« se je javila celo Koresova
Slavica, ki je sicer bila bolj plaha
in skromna učenka, ter povedala
pesmico.
»■Glej, no,« se je nasmehnila to-
varišica Tinika, »-ti si pa bila prid-
na! Lepo si se naučila. »■'■Slavica jo
je hvaležno pogledala in rahlo zar-
dela. Tudi zdaj v odmoru je bila
vesela. V klopi se je smejala in se
večkrat naslonila na sošolko Joži-
co, kot je to dostikrat storila. Tu-
di topot je naredila tako in Jožica
se je celo odmaknila. Sredi smeha
pa je Slavica zdrsnila pod klop.
Menili so, da je šala in so se kar
naprej smejali. Prav takrat je
vstopila tovarišica. Toda Slavica
ni vstala. Otroci so osupnili in se
razmaknili, tovarišica Tinika in
snažilka Vida, ki je prav takrat
prihajala po hodniku, sta Slavico
dvignili in ji skušali pomagati z
umetnim dihanjem in močenjem
po senceh. Vsa pomodrela v obraz
je v nekaj trenutkih izdihnila. Po-
moči ni bilo več; rešilni avto, ki
so ga hitro priklicali, je prišel že
zaman. Na šolo je legla mora in
črna zastava je zavihrala iz pro-
čelja zadnji torek v maju.
Koresova Slavica je bila doma
na Grobelnem. Med petimi otroki
delavčeve družine je bila najsta-
rejša in je zdaj, ko je njena mama
že precej časa v bolnišnici, sama
vodila celotno gospodinjstvo. Le-
tos 18. junija bi dopolnila petnaj-
sto leto in zaključila osemletno
šolsko obveznost. Iz otroka se je
razvijala v prikupno dekle, toda
na pragu v samostojnejše življe-
nje, ko si je nameravala že sama
služiti kruh, ji je odpovedalo srce.
Nikoli poprej ni imela posebnih
napadov, vendar je zdravnik ugo-
tovil, da je bilo njeno srce silno
drobno. Dogodek je pretresel ves
kraj. Pogreba se je udeležila ve-
lika množica ljudi in sošolcev, ki
prizadele Slavice ne bodo poza-
bili. Nenadoma je sedež v petem
razredu prazen in zdi se, kot bi
ščen smeh, ki je prav zadnji dan
bil tako vesel in prisrčen. -ik
Na sliki prva v zadnji vrsti z leve je Slavica Kores
Tovariš urednik!	,
Sem zvesta naročnica »Celjske- sem doižvela nekaj nenavadnega,
ga tednika«. V njem najdem mar- zato mislim, da ne bi bilo napač-
sikaj zanimivega. Pred dnevi pa no, če bi ta sestavek objavili.
Kaj porečete k temu?
Bilo je 23. maja ob dveh popol-
dne. Po opravkih sem se mudila v
Celju. Ker sem zamudila avtobus,
sem se odločila za potovanje do-
mov z vlakom, a sem imela smolo.
Kupila sem vozovnico ter šla na
peron. Do tod je še vse v redu. Ko
sem p)ogledala kje je »Rogatčan«,
sem videla, da še ni vagonov za
Rogatec. Z drugimi potniki vred
sem nekaj časa potrpežljivo čaka-
la, kdaj bo vlak na mestu. Kma-
lu je res pripeljal pred postajo, to-
da namesto potniških vagonov so
bili priklopi j eni živinski. Nemalo
smo bili vsi presenečeni, ko so
nam sprevodniki zadirčno odgo-
varjali, da so vagoni že nared in
da lahko kar vstopimo. Začudeno
smo se spogledali in čakali »od-
rešitve«, a vse zaman. Začeli so že
prihajati delavci iz tovarn in malo
pred odhodom vlaka so nejevoljni
začeli vstopati v živinske vagone
brez klopi. Slišala se je marsika-
tera kletvica, a sprev(^niki so se
samo nasmihali. Kaj sem hotela,
vstopila sem še jaz; kaj mi sicer
pomaga vozovnica, za katero sem
dala več kot 200 din.
Mislim, da to ni povsem prav.
Železničarji so se sicer izgovarjali
da ni vagonov, a meni in še mno-
gim drugim ne gre tak način vož-
nje v račun. In mislim, da imamo
prav! Silno so se razburjali tudi
delavci, ki plačujejo za vozovnico
tudi po 6000 din ali več. Ves dan
delajo nekateri stoje, zato so ne-
kateri utrujeni posedli kar po tleh.
Pomislite, je to sploh način? Saj
smo vendar dovolj kulturen na-
rod, da se kaj takega ne bi smelo
dogajati, posebno sedaj, ko smo že
v 20. stoletju. Kaj porečete k te-
mu?	A. K.
Nasvet za kadilce?!
Kako bi se odvabil;
kajenja
Mnogokrat beremo različna mnenja o
tem, kako se lahko odvadimo kaditi in
kako za to ni potrebno nobenih zdra-
vilnih zelišč, temveč le trdna volja. A
kaj, če prav tega ni? Zato se mi zdi, da
nasveti, ki temelje na trdni volji, kaj
malo^ koristijo. Rad bi opozoril na lastno
izkušnjo, ki sicer nima opravka s trdno
voljo, a mi je vendar pomagala.
Nekaj pa je le treba še prej povedati.
Kajenje je svojevrsten užitek, ki ga tež-
ko definiramo in ocenimo, a vendar je.
Tudi kdor misli, da bo karkoli prihranil,
se moti. Drugače pa je seveda, če se je
kajenju treba odpovedati zaradi zdravja.
Tedaj nekega zatrdnega recepta ni, iz
moj-ih izkušenj pa je dober tale:
Ze po nekaj injekcijah transpulmina
se kadilcu tobak tako priskuti, da člo-
vek kratkomalo nanj pozabi, a ga tudi
ne mara več. Seveda lahko transpulmin
injekcijo daje lahko samo zdravnik, to-
rej tedaj, če ta hkrati ne škoduje orga-
nizmu na drug način.
Eno pa vem, če se tako odvadiš ka-
jenja, je človeku potrebna zares trdna
volja, da si znova prižge cigareto.
J. P.
Voda
k dobri in slabi kav'
Tov. urednik!
Pred dnevi sva z znanko sto-
pili v gostišče »Kladivar«. Naro-
čili sva turško kavo- Ko sva jo
dobili, me je znanka vprašala, če
vem, zakaj v celjskih gostiščih h
kavi ne servirajo tudi vode, kot
bi sicer morali, saj spada to k
dobri postrežbi.
Odgovor ni bil težak, saj vsakdo
ve, da k »slabi kavi« sodi tudi
»slaba postrežba«.
Vendar pa mislim, da bi se to le
dalo izboljšati, saj ni nikjer zapi-
sano, da mora gost, ki v gostišču
poje kosilo iti na turško kavo le
v kavarno-	A- A.
Čitajte
CeifskiiedMk
Nesreča-ne vprašanje?
v zvezi s tem vprašanjem smo
dobili od celjske železniške posta-
je naslednje pojasnilo:
Dne 23. maja ob 12. uri se je
med postajama Poljčdne—Ponikva
iztiril tovorni vlak tako, da je bil
ves promet prekinjen in so mora-
li potniki na nezgodnem mestu
prestopati. Da smo lahko prepelja-
li potnike od popoldanskega vlaka
527 (15.5) iz Maribora proti Ljub-
ljani, smo morali uporabiti garni-
turo od rogaškega vlaka (5 potni-
ških voz). Ta garnitura je peljala
do nezgodnega mesta, prevzela
potnike iz mariborskega vlaka in
peljala naprej proti Zidanem mo-
stu. Ker nismo imeli nobenega na-
domestila za teh 5 voz, smo bili
primorani, da smo mesto teh do-
dali rogaškemu vlaku 6 tovornih
voz. V tako kratkem času tudi ni
bilo mogoče dobiti nadomestila iz
Ljubljane, ker bi vozovi ne pri-
speli pravočasno. Postaja Zidani
most pa tudi nima rezerve.
Pripominjam, da je bila ta dan
garnitura rogaškega vlaka sestav-
ljena iz 5 potniških voz in 6 to-
vornih voz. To je bil skrajni iz-
hod v tem primeru, da smo lahko
prepeljali delavce pravočasno do-
mov. Tovorni vozovi za prevoz
potnikov se pa pri nas že dolgo
časa ne uporabljajo več, zgodi se
pa to lahko ob sličnem nepredvi-
denem dogodku.
Glede obnašanja sprevodnikov
pa ne izključujem možnosti, da ti
niso postopali pravilno, vendar bi
pripomnil, da so morali najbrž
sprejeti precej pikrih opazk pot-
nikov, čeprav niso bili nič krivi.
Šef postaje: Marij Gabrovšek
Lepa priložnost - a monf volje
Prebivalcem od Grobelnega do
Smarij se je ponudila res lepa pri-
ložnost, ki je verjetno ne bo tako
kmalu. Železniška direkcija je do-
volila uporabljati spodnje plasti
gramoza s stare trase proge za po-
pravilo krajevnih cest.
To pa je le začetek zgodbe. Dru-
ga plat nam pokaže, da je bilo za
to delo kaj malo rok, ki bi po-
magale. Kljub temu, da so kmetij-
ske zadruge pomagale s prevozi,
mnogi prebiv^ci niso čutili dolž-
nosti, da bi pomagali pri polnje-
nju prikolic in pri urejanju cesti-
šča. To je zelo slabo spričevalo za
naše kraje. Saj je gotovo, da pri-
pravljenost nekaj ljudi ne more iz-
boljšati stanja. Končno pa se za-
stavlja tudi vprašanje, kako da ne-
kateri raje hodijo po blatu, kot da
bi s kako prostovoljno delovno
uro pomagali tudi sebi.
Se najbolje so to nalogo razu-
meli prebivalci vasi Predel, ki so
gramoz vozili tudi z govejo živino
na cestišče.
Razen tega je zanimivo tudi to,
da si je vsak, ki ni maral poma-
gati, tudi našel nek primeren iz-
govor — četudi morda vreme. En-
krat je bilo lepo, tedaj je čakalo
delo na polju — drugič je bilo
slabše, no, tedaj pač ne bo dela!
Ze znan star pregovor nam pravi,
da si je izgovor lahko najti. Ven-
dar so »izgovori« ob tako nujnem
skupnem delu, ki bo koristilo
vsem, dokaj neumestni. L. M.
Po uredbi je možno uporabiti
bone:
—	ki so bili izdani v letu 1960
od 1. I. 1963 dalje;
—	bone, ki so in bodo izdani v
letu 1961 pa od I. 1. 1964 dalje.
Pred potekom rokov, to je pred
1. I. 1963 in 1. I. 1964, lahko po-
habijo bone uporabniki za nasled-
nje namene:
—	za udeležbo v stroških grad-
nje, dokončanja, dograditve in po-
pravila stanovanjske hiše oziro-
ma stanovanja, če se omenjena
dela opravljajo s posojili, ki jih
je odobril Stanovanjski sklad za
gradnjo stanovanj;
—	kot predplačila za pridobitev
stanovanjske pravice;
—	za odplačilo posojil, uporab-
ljenih za gradnjo, dokončanje; do-
graditev ali popravilo stanovanj-
ske hiše oziroma stanovanja;
—	za plačevanje davka na do-
hodek od hiš — hišnina.
Komunalna banka Celje
Vaščani iz vasi Predel med delom pri urejevanju svoje ceste.
Jubilej krvodajalske
službe
Ob letošnjem praznovanju ob
»Dnevu krvodajalcev« je ravna-
telj Splošne bolnišnice v Celju
priredil pred kratkim v predaval-
nici Splošne bolnišnice sprejem,
namenjen onim, ki s svojo nese-
bično pomočjo pomagajo pri reše-
vanju človei^ih življenj.
Poleg krvodajalcev iz vsega
okraja, ki so oddali kri že preko
dvajsetkrat, so se sprejema ude-
ležili tudi zastopniki krvodajal-
skih komisij iz Žalca, Polzele, Hu-
de jame in Trnovelj pri C^lju,
predstavniki ljudske oblasti, poli-
tičnih organizacij, RK in drugi.
Da je v 12 letih obstoja krvo-
dajalstva viden in občuten tudi
napredek kulturnega dviga člo-
veštva, je nedvomno dokaz dej-
stvo, da ob kritičnih primerih
krvodajalci priskočijo na pomoč
tudi iz oddaljenih krajev. Zato se
je tega sprejema udeležil tudi za-
stopnik krvodajalcev iz Maribora,
ki je že večkrat v težavnih prime-
rih rešil celjsko transfuzijsko po-
stajo pred grozečo nevarnostjo.
Sef Trasfuzijske postaje dr.
Štrausova, je v uvodnem govoru
poudarila, da pri krvodajalstvu ne
pomeni dovolj le en sam človek,
kajti potrebe so velike, zato posa-
meznik situacije ne bi rešil. Ze-
Ijeno je, dži se ta humana dejanja
pri ljudeh podkrepijo in da v »ve-
rigo« krvodajalcev zajamemo še
več ljudi, ki bodo voljni prisko-
čiti na pomoč.
Kakšne vrednosti je organiza-
cija »krvodarovalstva« kot naj bi
se v bodoče po predlogu dr. De-
bel j aka to imenovalo, so ugotovili
prisotni po posameznih prikaza-
nih primerih ponesrečenih, ki jim
je le podarjena kri rešila življe-
nje. Lep dokaz zato je bil tudi pa-
cient, ki se je svečanosti udeležil,
saj je zanj darovalo kri kar 58
krvodajalcev.
Danica
Ali je to možno?
Tovariš urednik!
Doma sem v Podsredi. Upoko-
jen sem. Poleg redne pokojnine
prejemam tudi bone.
Zaradi nujnih popravil hiše bi
rabil okoli 30.000 dinarjev posojila.
Glede posojila sem prosil za po-
jasnilo pri Komunalni banki v
Celju, ki mi pa doslej še ni odgo-
vorila. Zato prosim Vas za nasvet.
Rad bi namreč zamenjal bone
za denar, manjkajoči znesek pa
bi si sposodil pri ustreznem denar-
nem zavodu. Ali je to možno?
Oprostite, da Vas nadlegujem.
Vendar mi verjemite, da spričo te-
ga, ker sem brez nog in nimam
možnosti, da bi zadevo osebno
rešil, tudi dejansko sam doma ne
najdem izhoda.
P. A., Podsreda
Odgovor
Komunalne banke
Na Vaše vprašanje, ki smo ga
posredovali Komunalni banki, so
takole odgovorili:
Dolgoročna posojila za dogradi-
tev in popravilo steuiovanjskih hiš
odobrava Stanovanjski sklad pri-
stojne občine za svoje območje in
to na podlagi razpisa, ki ga Stano-
vanjski sklad objavi v lokalnem
časopisu. V razpisu so navedeni
vsi pogoji, ki jih mora prosilec po-
sojila izpolnjevati. Med ostalimi
pogoji je tudi ta, da mora poso-
jilojemalec pri najetju posojila
dati soudeležbo v denarju ali pa
v bonih.
Ko je posojilo odobreno, dostavi
Stanovanjski sklad posojilojemal-
cu sklep o odobritvi, na osnovi
katerega sklene pri banki pogod-
bo o odobrenem posojilu.
Po uredbi o izplačilu za pove-
čano stanarino, ki je izla v Urad-
nem listu FLRJ, št. 48/59, je dolo-
čeno, da dobivajo osebe, ki so v
stalnem delovnem razmerju, upo-
kojenci in osebe, ki so le začcisno
izven delovnega razmerja, poseb-
no povračilo za povečano stanari-
no. To povračilo dobijo v gotovini
ali pa v bonih.
IZ ŽIVLJENJA NA ¥ASI
Izboljšati življenjske in delovne
pogoje hmetijslilli delavcev
Pretekli petek sta v Narodnem domu zasedala oba zbora
občinskega ljudskega odbora v Celju. Zasedanja so se poleg
odbornikov udeležili tudi sekretar okrajnega komiteja Zveze
komunistov Franc Simonič, podpredsednik okrajnega ljudske-
ga odbora Miran Cvenk, sekretar občinskega komiteja Zve-
ze komunistov Tone Skok in drugi. Vso sejo so posvetili samo
eni točki dnevnega reda — problematiki kmetijstva. Po uvod-
nem referatu predsednika sveta za kmetijstvo tovariša Pirk-
majerja so odborniki in gostje živahno razpravljali.
Billo bi nardbe, če bi napredek
in razvoj socialističnega s^torja
v Ikmetijstvu ocenjevali le na pod-
lagi finančnega uspeha Kmetij-
skega gospodarstva Celje in celj-
ske kmetijske zadruge. Pri preg-
ledu uspehov ali neuspehov je
treba nujno upoštevati tudi te-
žave, ki so se pri proizvodnji po-
rajale.
Ker je kmetijsko gospodarstvo
Oelje nastalo z združitvijo kme-
tijskega gospodarstva Lava in
Vojnik ter s iprikljiučitvljo vrtna-
rije v Mediogu, je bila prva in
največja ovira v smotrnejšem,
sodobnejšem mehaniziranem go-
spodarjenju prevelika razttcosanosit
zemljišč. Zemljiišlka struktura je
bila izrazito ikmečka. Z dodatnim
nakupom in aroindacijami je pose-
stvo v 1960. letu povečalo svoje po-
vrSine za 88 hektarov, tako da
ima zdaj slku^paj 690 heflčtarov.
Perspektivni razvoj združenega
kmetij!Sikega gospodarstva pa ni
bil v skladu s perspektivami prej-
šnjih samostojnih Obratov. Bistvo
teh je bilo v krepitvi in razvoju
posameznega obrata; v interesu
združenega 'kmetijskega gospo-
darstva pa je le skladen razvoj
vsega p^ročja in sipecializacija
obratov.
Velik napredek pomeni tudi nov
sistem nagrajevanja, ki so ga v
kmetijskem gospodarstvu uvedli.
Delavce so nagrajevali po enoti
proizvoda, ki ga pa niso mogli v
polni meri izvesti zaradi negativ-
nega finaničnega rezultata v neka-
terih proizvodnih dejavnostih.
Največjo izgubo je izkazala živi-
noreja, Za to je več razlogov. Ob
zdiruž.itvi so v Lavi in Medloigu re-
dili krave molznice, na Prešniku je
bik) vtzrejališče za mlado plemen-
sko živino, obrat Vojnik .pa je bil
usmerjen v pitanje mlade živine.
Kljiub temiu je plan nalagal kme-
tijskemu gospodarstvu povečanje
staLeža živine za tri sto glav. Za-
radi neurejenih pogojev (hlevi,
delovna sila itd.) pa je posestvo
plan realiziralo le z naikuipom 1^8
glav živine. Zaradi hitrega ina-
raščanja staleža živine so bili pri-
siljeni urediti začasna stojišča v
nekoliko preurejenih kozolcih, ve-
lik del živine pa so vhlevili tudi v
hlev v Žepino, ki je še v izgradnji.
Na povečanje cene mleiku je vpli-
val tudi skolk cen močnih krmil
od 30 do 40 dinarjev. Dva kilogra-
ma teh krmil pa dasta povprečno
liter mleka več.
Največji problem kmetijskega
gospodarstva pa je bil in je še —
pomanjkanje in fluktuacija de-
lovne sile. Ker v petnajstih sta-
novanjsikih zgradbah kmetijskega
gospodarstva stanuje 35 družin, ki
niso zaposlene na posetvu, kme-
tijsko gospodarstvo svojim delav-
cem res ne more dodeljevati sta-
noivanj. Ce ob tem upoštevamo še
osebne dohodke, ki so sploh nižji
kot v indxistriji, ni prav nič čudno,
če jim manjka kvalificiranih de-
lavcev. Zato so morali namestiti
sezonsike delavce, kar pa je vpli-
valo na padec proizvodnje mleka
in mesa.
V proizvodnji vrtnin pa je kme-
tijsko gospodarstvo opravilo svoje
delo. Plan je preseglo za 11 oid-
stotkov. cene pa so bile za okrog
10 do 15 odstotkov nižje kot je
repuibliško povprečje. V ,ix>ljedel-
stvu so precej odstopali od proiz-
vodnega plana, kar pa je razum-
ljivo zaradi izvajanja arondacije
posameznih obratov. Pri nekate-
rih toullturah je bil pridelek za-
dovoljiv količinsko, kvalitetno pa
je bil precej slab. Talk primer je
Ihmelj, ka^terega proizvodnja je
bila 55 ton, ^ kvaliteti pa je le
druge in tretje vrste.
Kmetijsko gospodiarstvo je v
drugi polovici maja izdelalo svoj
proizvodni plan za leto 1961. Plan
je bil sestavljen razmeroma poz-
no. zato več ali manj registrira
dejansko stanje. Kmetijsko gospo-
darstvo bo v poljedelstvu usmer-
jeno na proizvodnjo krme, hme-
lja, pšenice in krompirja, v živi-
noreji v proizvodnjo mleka, vzre-
jo mlade živine ter pitane živine
za prodajo, v vrtnarstvu pa v
proizvodnjo zelenjave ter cvetja
za celjski trg. Tako predvideva
plan vzreje živine povečanje za
33 krav in 44 glav mlade živine,
kar pa ni v skladu s količino kr-
me. Manjkajočo razliko bo mo-
ralo posestvo kupovatL Predvide-
vajo, da bi bila proizvodnja mle-
ka 920 tisoč litrov. Od tega naj
bi posestvo prodalo 760 tisoč lit-
Poakži kaj znaš?
Občinski odbor Jugoslovanskih
pionirskih iger v Šmarju pri Jel-
šah bo priredil v nedeljo tekmo-
vanje pionirskih odredov v obliki
oddaje »Pokaži, kaj znaš?« v
Šmarju. Prijavilo se je 24 pionir-
skih odredov s pestrimi programi.
Prav tako pripravljajo občinsko
razstavo likovnih in tehničnih iz-
delkov, ki naj bo odraz te dejav-
nosti na Smarskem.
rov, ali 2000 litrov na dan za
celjski trg.
Na seji sta govorila tudi sekre-
tar okrajnega komiteja Zveze ko-
munistov Franc Simonič in pod-
predsednik okrajnega ljudskega
odbora Miran Cvenk. Oba sta
poudarila, da je celjsko kmetijsko
gospodarstvo ob zares slabih po-
goji dela izpolnilo pričakovanja,
da pa bo treba vložiti še precej
sredstev in še nekaj časa počakati
da bodo vse dejavnosti izkazale
visoko aktivno bilanco. Tako bo
treba izvesti do konca gradnje, ki
so jih pričeli, uvesti nov sodob-
nejši način proizvodnje, pred-
vsem pa urediti življenjske, pa
tudi delovne pogoje zaposlenih v
kmetijstvu. Ta misel je bila na
zasedanju nič kolikokrat poveda-
na, zato so jo tudi vnesli med
prve zaključke.
Deske žagajo
doma
Visoko v hribih je -dovolj lesa, le
vode je ibolj malo. Do mlinov in žag,
ki so še raztresene v dolini ob Sotli
in Bistrici, je daleč in prevoz je te-
žaven. Godlerjeva mama iz Osredka
visoko nad Podsredo nam je razla-
gala, kako sami žagajo deske. Na
posebno stojalo pritrdijo deblo, po-
tem pa trije žagajo. Eden stoji na
deblu in poteguje žago, ki navzgor
ne reže, kvišku, dva pa režeta na-
vzdol. Zamudno je tako delo, ven-
dar še cenejše, kot pa prevoz po va-
lujočih strminah ure in ure daleč. Na
gospodarstvih, ki so osamljena viso-
ko v hribih, morajo imeti vse doma;
taiko imajo tudi tako preprosto »ve-
liko žago«! Gre pa le!	s.
Preimenovanje Viršfanja
Virštanj pri Podčetrtku slovi po
dobri kvaliteti vina. To je znana
resnica in o njej je govoril že Val-
vazor v «-Slavi vojvodine Krajn-
ske«. Danes se Virštanj gospodar-
sko krepi in tudi prebivalci so že
ugotovili, da njegovo ime ni več
primerno.
Ce se je spremenil Št. Peter v
Bistrico ob Sotli, Rajhenburg v
Brestanico itd., zakaj se ne bi še
Virštanj? Predlaganih je bilo več
imen, pa nobeno ni bilo pravo.
Tako so menili, naj bi bilo novo
ime kraja Vinska gora. Vinski vrh
ali Vinodol, Podvrba, pa so vse
ovrgli, ker kraji s takimi imeni
že obstajajo.
Najnovejši predlog je — Titovo
— zaradi bližine rojstnega kraja
tovariša Tita.. Prebivalci so se za
ime ogreli, zadnja beseda pa še ni
izgovorjena.
No, morda bomo že čez nekaj
časa vzkliknili — na svidenje v
Titovem!
J. P.
z OBČINSKE KONFERENCE ZK V ŠENTJURJU PRI CELJU
lazvoj je tekel prepočasi
V sredo je bila v Šentjurju ob-
činska konferenca Zveze komuni-
stov. Zaradi izrazito kmetijskega
področja šentjurske občine je ra-
zumljivo, da so delegati mnogo
govorili o kmetijski problematiki.
Taka je bila razprava, ki je bila
odraz dela na terenu in temu po-
dobno je bilo tudi poročilo, ki so
ga delegati prejeli že pred konfe-
renco.
Hiter razvoj v preobrazbi vasi
je zahteval od komunistov veliko
dela. Člani organizacij Zveze ko-
munistov na vasi so se morali bo-
riti proti nekaterim nesocialistič-
nim vplivom. Ta borba pa je bila
težka že zaradi nizke ideološke
ravni precejšnjega števila članov
Zveze komunistov. Tu so tudi opa-
zili, da nove oblike in metode ni-
kakor ne morejo prodreti v delo
organizacij. Menijo, da je vzrok
za to v tem, ker je v teh organiza-
cijah vključeno precej starejših
političnih aktivistov, ki so sicer
prizadevni in delavni, ne morejo
pa se sprijazniti z novim časom, ki
zahteva tudi novo in drugačno de-
lo. Ti in še drugi razlogi so ovirali
delo Zveze komunistov. Komunisti
na Planini so se v preteklem letu
sestali le enkrat — toda delali so
— osnovno organizacijo v Dram-
Ijah pa je moral občinski komite
razpustiti, kajti njeni člani se sko-
raj dve leti niso sestali.
V nekaterih organizacijah pa so
le razčistili osnovne probleme na-
daljnjega razvoja socialističnega
kmetijstva in so mnogo razprav-
ljali o krepitvi diMažbenega sektor-
ja v kmetijstvu. Razprave so ro-
dile dober plod, še vedno pa je ta
razvoj tekel prepočasi. Dosedanji
sestav vaških organizacij ni odgo-
varjal preobširni problematiki. Več
razlogov je potrdilo pravilnost
sklepa, da občinski komite usta-
novi osnovne organizacije pri kme-
tijskih gospodarskih organizacijah.
Poleg tega pa so ustanovili osnov-
ne organizacije tudi na kmetijskih
gospodarstvih Slom ter Planina in
v kmetijski šoli v Šentjurju.
Terenske organizacije v Šent-
jurju še niso dovolj zaživele. Me-
nijo, da je vzrok za to v tem, ker
se je v njihovem delu ohranilo še
mnogo starih metod in misU, ki
jih današnji razvoj ne prenese več,
Mnogi politični in družbeni dogod-
ki so zatorej šli mimo terenskih
organizacij in mnogokje so vpra-
šanja o življenjskem standardu,
komunalnem sistemu, politični in
idejni aktivnosti, ostala nerazči-
ščena.
V preteklem letu so v šentjur-
ski občini delali tudi stalni akti-
vi Zveze komunistov — v osnovni
šoli v Šentjurju, pri postaji Ljud-
ske milice, pri kmetijski zadrugi
in pri kmetijskem gospodarstvu
Slom. Poleg teh stalnih aktivov
Zveze komunistov pa je občinski
komite skliceval še občasne in v
njih zbiral komuniste, ki delujejo
v političnih in družbenih organi-
zacijah, društvih, organih družbe-
nega upravljanja itd.
Konferenca Zveze komunistov
je spregovorila o novih nalogah
komunistov tudi na področju kme-
tijstva. Naloge, ki jih je zastavila,
so obširne in bodo zahtevale veli-
ko truda in znanja.
KiDflljstTo za razTojem
Na občinski konferenci Zveze
komunistov v Šoštanju so obrav-
navali tudi nekatera vprašanja
kmetijstva.
Predvsem je treba povzeti, da se
družbeno upravljanje uveljavljale
počasi, kar je posledica pomanjka-
nja aktivistov in prešibke pomoči
organizacije Zveze komunistov.
Medtem ko so komunisti mnogo-
številno zastopani v vseh organih
upravljanja v industriji, jih je na
področju kmetijstva zelo malo.
Tudi vaške organizacije niso sto-
rile vsega, kar bi lahko in kar bi
bilo za nadaljnjo socializacijo vasi
nujno potrebno storiti. Gre zopet
za enostransko udejstvovanje ko-
munistov v gosix)darskih organi-
zacijah, kjer so zaposleni in za do-
ločeno pasivnost v ude jstvo vanju
na terenu izven svojega službene-
ga časa.
Kljub temu, da so bile investici-
je na področju občine, namenjene
kmetijstvu, neznatne in so si l^e-
tijske organizacije s težavo
ustvarjale lastna sredstva, je raz-
voj tudi tu šel korak dalje, vendar
pa ne mimo problemov. Mnogo
razprav je zlasti okrog cen kmetij-
skih pridelkov, ki pa, kakor me-
nijo, še vedno niso vsklajene s ce-
nami industrijskih izdelkov. Ker
prihaja razen tega v industriji do
podražitev določenih artiklov, ni
nič čudno, če prihaja do podra-
žitev pridelkov tudi v kmetijstvu.
Oboje je namreč med seboj pove-
zano. Takšno stanje pa bi bilo mo-
goče izboljšati, če bi okrepili druž-
beno upravljanje, uredili nekatere
odnose med zadrugo in posestvi in
stremeli za tem, da bi s pocenitvi-
jo proizvodnje dosegli primeren
standard. Prav gotovo bodo lahko
v tej smeri odigrale pozitivno vlo-
go ekonomske enote kot organi
družbenega upravljanja v kmetij-
stvu.
V zadnjem času pa so se v kme-
tijstvu šoštanjske občine porajala
še nekatera druga vprašanja,
predvsem vprašanje prodaje dolo-
čenih kmetijskih pridelkov (pitan-
cev in deloma mleka), zlasti pa
vprašanje kadra. To zadnje je še
najbolj pereče zaradi minimalnih
plač kmetijskih delavcev. Srednje-
ga kadra je sicer dovolj, vendar
odhaja drugam. Ce upoštevamo,
da so lani znašale povprečne plače
kmetijskih delavcev na področju
občine 13.600 dinarjev, je vsakrš-
na fluktuacija kmetijskega kadra
razumljiva. Tako ugotavljajo, da
ostaja danes v kmetijstvu le tista
nekvalificirana sila, ki ne more
•drugam, kar pa je po vsej priliki
le trenutnega značaja, saj bo no-
va organizacija našega kmetijstva
naposled uredila tudi ta vprašanja
in bo kmetijski proizvajalec dose-
gel enakopraven položaj z indu-»
strijskim delavcem. Za to pa bo
seveda v prvi vrsti potrebno ak-
tivno delo vseh tistih činiteljev, od
katerih bo odvisen nadaljnji raz-
voj kmetijstva.	dhr
Redkokje še ujameš takle motiv. Prav visoko se je treba povzpeti.
Slamo zamenjuje opeka, cvetlične lončke praznina. Toda, kaj je
lepše? Vsake oči imajo svojega slikarja!
Govorice
Govorili so, da se povra-
čajo mrtva teleta, da poginja-
jo živali zaradi nesolidnega
poslovanja, da so podhranje-
ne itd. Vse te govorice so se
širile o novo ustanovljenem
agromelioracijskem posestvu
v Žepini.
Res pa je, da je Kmetijsko
gospodarstvo v Celj-u lani za-
čelo graditi hlev odprtega ti-
pa v Zepini in da so vhlevili
živino nekoliko prezgodaj.
Tako so ograjo okrog tekafliš-
ča in krmilne jaisli postavili
šele potem, ko je bila živina
že v hlevu. Trideset krav in
devetdeset Itelic je bilo ob
krmljenju: — krmilne jasli
niso imele strehe — izpostav-
ljeno vsem vremenskim ne-
prilikam. Živino so krmili s
silažo in dodajali le majhne
količine sena, ker je bilo
slabše Ikvalitete.
Druga težava, s katero so
se v Zepini spoprijeli, je bila
voda. Za napajanje so jo čr-
pali iz odvodnega jarka in
ko je zamrznil, je živina pila
podhlajeno vodo. POleg tega
jim je primanjkovalo stelje
in !zato ni prav nič čudno, če
so živali stale v blatu, ki jim
je včasih segala preko kolen
in sikoraj do trebuha.
To so nedvomno premiš-
Ijanja vredni podatki. Kaže-
jo, da je 2epina še v izgrad-
nji in da tam še marsikaj ni
tako, kot bi moralo biti —
in ker jo še gradijo, da še
dolgo ne bo. Rediki so bili
tisti, ki so mislili, da bodo v
Žepini že letos izkazali vi-
soko aktivno bilanco. In ko
so videli, da ne bo in ni ta-
ko, so bili presenečeni. Iskali
so vzroke za to in širile so
se neresnične govorice.
Na zadnji seji občinsikega
Ijudlslkega odbora v Celju pa
se je črno nebo nad Zepino
veridarle nekoliko zjasnilo.
Veterinar Vrabič je postre-
gel z nekaterimi podatki, ki
so zavezali govorice o ne vem
kako nesolidnem poslovanju.
Tako je povedal, da so kljub
temu, da je že zaradi omen-
jenih pogojev živa teža ži.vi-
ne bila za 50 kilogramov
nižja kot bi bila lahko ob
normalnih pogojih, oddali v
zakol le dve kravi zaradi po-
škodbe hrbtenice in eno te-
lico, ki ni mogla povreči. Po-
ginilo je le eno tele pri po-
rodu in telica zaradi zastru-
pitve s tujkom.
Za živino v Zepini sta skr-
bela dva kravarja, ki sta sta-
novala v Bukovžlaku. Talko
sta se vsak dan vračala do-
mov precej daleč. Ponoči je
živino varoval nočni čuvaj,
ki tudi ni imel rožnatih živ-
Ijenjsikih in delovnih pogo-
jev. Kot v kmetijskem go-
spodarstvu v Celju, tako je
bilo tudi v Ženini. Težki de-
lovni, pa tuidi življenjski po-
goji na obeh straneh povzro-
čajo veliko fluktuacijo de-
lovne sile. »Včasih se zdi, da
za živino bolje poskrbimo kot
za ljudi«, smo že mnogokrat
in mnogokje slišali, kadar se
je govorilo o kmetijstvu. Za-
to ne bo nič narobe, če še
enkrat piovemo tudi to, da
dokler bo tako, bodo ljudje
še vedno odhajali v industri-
jo. To pa je nedvomno eden
največjih problemov kmetij-
stva.
VZPODBUDITI
kmetijskega delavca
Vloga sindikatov ni pomembna
samo v industriji, temveč tudi v
kmetijisitvu. Na nedavnem zboro-
vanju sindikatov v šmarski občini
so se mnogo pogovarjali tudi o
kmetijiski problematiki, ki jo je
izčrpno zajelo predsednikovo po-
ročilo. V občini je kmetijstvo naj-
širše proizvodno področje in za-
jema ^rog 58 odstotkov vrednosti
celotnega družbenega bruto pro-
iz^voda.
V preteklem obdobju so se bili
za višjo proizvodnjo i>rvenistveno
s krepitvijo kooperacijskih odnio-
sov, da bi odstranjevali elksten-
zivne oblike kmetovanja. Naj-
boljši uspehi so bili doseženi pri
proizvodnji pšenice in v travni-
štvu. Proizvodnja hibridne koruze
pa je zaostala predvsem zaradi te-
ga, kar niso proizvajalci dosledno
upoštevali predpisanih uikrepov.
Zelo obetajo nasadi črnega ribe-
za, ki so najdonosnejša kmetijska
kul'tura za predele na Kozjan-
skem in bi jo bilo potrebno še
bolj širiti. Potrošnja umetnih gno-
jil za proizvodnjo krme se vidno
povečuje, kar je osnova za dober
pridelek krme in nadaljnji razvoj
živinoreje, kii je ena osnovnih go-
spodarsikih panog v kmetijstvu na
Smarskem. Pri uveljavljanju stro-
jev v kmetijstvu se porajajo v ob-
čini precejšnji problemi. Konfi-
guracija zemljišča je neprimerna,
obdelovalne površine so še raz-
drobljene, dovozne poti večkrat
neurejene. Trenutno je v občini
45 traktorjev, kar pa vseeno ni
dovdlj, če upoštevamo, da odpade
na traktor 175 ha površine.
Uspeh proizvodnje pa spet ni
odvisen samo od mehanizacije,
temveč v veliki meri. tudi od pri-
zadevnosti .in razumevanja proiz-
vajalcev, Zato je pravilno, da je
sindikat, ki ^bi predvsem za
človeka, (kmetijstvo široko obrav-
naval in se spoanal z njim. Cllani
sindikatov pri štirih šmarskih za-
drugah bodo morali vložiti največ
truida za organiziranje naprednej-
ših oblik proizvodnje, za razvoj
industrijske proizvodnje in pre-
delave kmetijskih pridelkov; prav
posebej pa za ureditev nagraje-
vanja, ki bi moralo biti vzpodbud-
ne j še tudi za kmetijskega idelavca.
Uvesti je potreibno nagrajevanje
po kompleksnem učinku, izdelati
pravilnike o notranji razdelitvi
dela po ekoniomiskih enotah in do-
seči, da se osebni dohodki kmettij-
skega delavca dvignejo, saj so
trenutno pri kmetijskih proizva-
jalcih še najnižji. Bolj pa bi se
morali pobrigati tudi za iizobra-
ževanje in kvalifikacijo delovne
sile v kmetijstvu, ki zahteva vr-
sto strokovnjakov za različne pa-
noge dejavnosti; prav tako pa raz-
lične kvalifikacije .pri dellavcih.
Kmetijska proizvodnja je vseka-
kor odvisna od uveljavlijanja so-
dobnih agrotehničnih ukrepov,
vzporedno s tem pa predvsem od
zavesti in požrtvovalnosti nepo-
srednih proizvajalcev.	s.
KVLTVRA IM PROS¥lTA
Zaključek politične šole
Ob koncu prejšnjega meseca se
je zvrstilo 43 mladih političnih ak-
tivistov pred petčlansko komisijo,
ki je ocenila uspešnost letošnje
mladinske politične šole. Izpite so
naredili vsi, ocena pa se suče
okrog prav dobre.
Sicer pa je to le formalna plat.
Važnejše je, kaj je politična šola
nudila mladim ^tivistom in kako
so sledili programu.
Najprej je treba opozoriti, da se
je šola začela z veliko zamudo ko-
maj februarja letos. Do maja so
v 126 učnih urah predelali kar bo-
gat spored tem od povojne izgrad-
nje Jugoslavije, njene sedanje
družbene ureditve, do čisto teore-
tičnih problemov marksizma (poj-
mi razreda, države, revolucije,
dialektičnega in historičnega ma-
terializma itd.). Zelo dober izbor
predavateljskega kadra je omogo-
čil, da je šola vendarle predelala
celoten program.
Snovno je bila torej velika pest-
rost. Še večja pestrost — in ta
predstavlja problem zase, je v so-
cialnem sestavu slušateljev poli-
tične šole, saj združuje le-ta v svo-
jih vrstah dijake celjske gimnazije
in aktiviste iz štorske železarne.
Razlike v predhodni splošni iz-
obrazbi je bilo seveda čutiti v od-
govorih, čeprav se je zgodilo, da
je mladinec iz ix)djetja odgovarjal
kar blesteče.
Skupen problem vseh podobnih
šol je vskladitev teoretičnih pogla-
vij o marksizmu in družbenih ve-
dah sploh z našo in svetovno po-
litično prakso, ki jo lahko zasle-
dujemo sproti. Kadar je bil pro-
blem zastavljen v tem smislu, je
bil tudi odgovor dosti bolj jasen
in konkreten kot pa odgovori na
čisto teoretična vprašanja (kaj je
razred, država, revolucija itd.).
Strokovnega, teoretičnega pozna-
vanja marksizma oziroma družbe-
nih ved pri programu politične šo-
le seveda nikakor ne gre podce-
njevati, saj šele to omogoča pri-
stop k vsakdanjim političnim pro-
blemom s širših vidikov. Nujna pa
je povezava s tem, kar imenujemo
konkretnost, praksa.
Koncerti
GLASBENE SOLE
Celjska glasbena šola je prire-
dila 29. in 31. maja ter 1- junija
tri koncerte, ki so prikazali us-
pešno rast celjske mladine na
področju glasbenega izobraževa-
nja. Trije zaporedni večeri so po-
kazali množično udeležbo> pa tu-
di kvalitetno predpripravo vsa-
kega posameznega dijaka. Zlasti
zadnji koncertni večer je prese-
netil s kvaliteto skoraj vseh iz-
vajanih točk- Glasbena vzgoja na
celjski glasbeni šoli je smotrna in
ima za cilj ustvariti razgledane,
kritične in sposobne glasbenike.
Usmerjanje mladine v komonio
muziciranje (šola ima kar dva)
klavirska tria) je brez dvoma
žlahten sad pedagoških prizade-
vanj. V skupni igri se uči mlad
človek podrejati svoje interese
skupnim interesom. Mladi orkes-
ter je zaključil tri večere z odlič-
no izvedbo partizanskih pesmi.
V tem smislu si je pridobila
celjska delavska univerza novih
izkušenj, ki ji bodo v veliko korist
za prihodnjo sezono. Analize o
uspešnosti te in drugih šol, ki jih
pripravlja, bodo nedvomno po-
memben prispevek k bodočemu
načrtnemu izobraževan iu mlade-
ga političnega kadra.
Vsekakor pa je njen uspeh, da
je spričo objektivnih ovir v zelo
skrajšanem času tako uspešno iz-
vedla pravkar zaključeno mladin-
sko politično šolo, saj je bila ta le
ena od štirih podobnih.
A. R.
Akvareli svetovnih mojstrov
Akvarel je slikarska tehnika,
pri kateri je treba barvo razredčiti
z vodo. S takimi barvami kolori-
rajo umetniki risbe znotraj kontur,
lahko pa barvajo tudi različne gra-
fične liste. Možno pa je z akvarel-
nimi barvami delati tudi brez vsa-
kršne osnovne risbe. Bele površi-
ne papirja, ki naj bi tudi v do-
končni sliki ostale bele, se pri sli-
kanju z akvarelnimi barvami ne
pokrijejo. To daje akvarelu po-
sebno tako imenovano zračnost.
Ta tehnika je izredno primerna za
skice, študije, za žanrske in po-
krajinske motive.
Prvi začetki akvarela so bili v
starem Egiptu, Kitajci so ga po-
znali že od 2. stoletja dalje, Ja-
ponci od 13., v Evropi pa se ga po-
služujejo že v srednjem veku za
ilustracije, kasneje pa pri skici-
ranju fresk, slik, arhitektonskih
detajlov itd. Važno mesto mu je
določil Albrecht DUrer.
To so oznake za akvarel kot teh-
niko in njegove začetke v zgodo-
vini slikarstva.
Te dni pa je v Mestnem muzeju
v Celju prirejena razstava akva-
relov svetovnih mojstrov in sicer
v reprodukcijah, ki jih je pripra-
vil in organiziral UNESCO, potem
pa razposlal po svetu v obliki po-
tujočih razstav. Lahko bi rekli, da
je to naravnost sijajna zamisel,
zlasti še, če pomislimo na origi-
nalne akvarelne liste, ki so shra-
njeni v najrazličnejših svetovnih
galerijah, muzejih in privatnih
zbirkah. Teh si v življenju ne bi
mogli ogledati v tako velikem šte-
vilu. Za Celje je to prelepo raz-
stavo preskrbel naš Okrajni svet
Svobod in prosvetnih društev.
Izbor obsega 72 reprodukcij, iz-
delanih v velikosti originalov.
Kvaliteta tiska je tako dovršena,
da sploh ne moremo verjeti, da
imamo opravka z reprodukcijami
in ne z originali.
Časovno začne razstava s kitaj-
skimi listi iz 4. stoletja, konča pa
z Zaritskyjem (roj. 1891). Vmes pa
se vrste znana imena japonskih
šol in evropskih mojstrov, ki so se
poleg drugega bavili tudi z akva-
relom. Naj navedemo le nekatera:
angleški mojstri (Constable, Tur-
ner, Bleke, Girtin), francoski (Ge-
ricault Delacroix, van Gogh,
Gaughin, Manet, Cezanne, Cha-
gall, Degas, Dufy, Klee, Leger, Pi-
Obisk
Franceta Bevka
Na povabilo učencev in učenk
je pred dnevi obiskal osnovno šo-
jo v Mozirju znani pisatelj FRAN-
CE BEVK. Otroci in učitelji so bi-
li njegovega obiska zelo veseli in
so mu izročili številne šopke. Zbra-
nim učencem in učenkam ter
učiteljem je France (Bevk pre-
bral odlomke iz svojih del. Otroci
so mu postavljali različna vpra-
šanja iz njegovega pisateljskega
življenja iz časa okupacije.
France Bevk si je s svojim na-
stopom pridobil pri otrocih šte-
vilne simpatije, zlasti še. ker je
zelo preprost. Na koncu obiska se
je vpisal v spominsko knjigo mo-
zirske osnovne šole, učencem pa
je zaželel obilo uspehov pri uče-
nju.
Po končanem obisku v šoli je
Franceta Bevka sprejel še pred-
sednih ObLO Mozirje Hinko Cop.
S POLIC
ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Coramins S. & R. N. Linscott: Man and
the State: The Political Philosophers.
New York 1955. S. 20674.
Dragic D.: Sanitetska služba n parti-
zanskim uslovima ratovanja. Beograd
1959. S. 16136/19.
Durant W.: The Story of PhLlosophy.
New York 1957. S. 20693.
Homby A. S. & E. V. Gatenby & H.
Wake eld: The Advanced Learner's
Di'ctianary of Current Engllsh. Lon-
don 1960. S. C. 5.
Hrabak F.: U svijetu matematiokih poj-
mova i simbola. Zagreb 1960. S. 17134/3.
Ker W. P.: The Dark Ages. Nevv York
1958.	S. 20719.
Kurepa D.: Sto su skupovi i kakva im
je uloga. Zagreb 1960. S. 17134/2.
Mlilic-Miljkovic D.: Trgovina Srbije
(1815-1839). Beograd 1959. S. 20110/9.
Milin L j.: Beli teror. Novi Sad 1959. S.
17791/3.
MuLler 'W.: Die Fachprufung in den
Holzberufen. Essen 1958. S. 20666.
NfKleljkovič D.: Pragmatizam i dijalek-
tika. Beograd 1960, S. 20740.
Pavlica J.: Frazeološki slovar v petih
jezikih. Ljubljana 1960. S. C 4.
Pokom J.; Denar in kredit. Ljubljana
1959.	S. II 2091.
Schmidt V.: Predstavljivost kot činitelj
konstruktivne zmožnosti in njen pe-
dagošk/i pomen. Celje 1937. S. 20688.
Vsemirnaja istorija v desjati tomah. I-IV
Moskva 1956-1959. S. II 2119.
Westermanns Bildkarten Welt-Lexikon.
Braunschweig 1956. S. II. 2074.
PAPIR IZ RIŽA
Egiptovski učenjaki so uspeli
izdelati iz riževe slame in še ndca-
terih sestavin ipaipir. Glede na to,
da so pokazali poskusi odlične re-
zultate, bodo kmalu začeli zaidati
veliko tovarno v Kairu, ki bo iz-
delovala papir specialno iz riževe
slame.
casso itd.), nemških (Feiniger, Nol-
de), italijanskih in še drugih ak^a-
relistov.
Razstava je doslej doživela v
drugih mestih že lepe uspehe. In v
Celju? Upamo, da marsikdo ne bo
zamudil te edinstvene priložnosti
in si bo z zanimanjem ogledal
kvalitetne reprodukcije znanih
mojstrov v izboru kot nam ga je
doslej lahko nudil le UNESCO.
Razstavo spremlja katalog z
uvodom znanega angleškega umet-
nostnega zgodovinarja in kritika,
ki se je pred nedavnim mudil v
naši državi, Herberta Reada.
M. M.
Nastop harmonikarjev Svobode
Čeprav je večina Celjanov ob le-
pem vremenu v nedeljo čakala na
dobitke v Levcu, je le precej lju-
biteljev zvokov harmonik zasedlo
dvorano v Narodnem domu in sle-
dilo izvajanju programa naših
mladih harmonikarjev.
Morda poreče kdo, ki čuti ple-
menitost glasbe le v strogo klasič-
ni glasbi, da slišimo zvoke harmo-
nike lahko v vsaki gostilni. Morda
je to tudi vzrok, da med poslušalci
in ocenjevalci v dvorani ob takih
priložnostih ni opaziti koga od
onih, ki bi morda tudi temu >*'pol-
instrumentu« kot ga imenujejo ne-
kateri, dali vsaj delček priznanja,
ki si ga mladi izvajalci s svojim
učiteljem prav gotovo zaslužijo.
Tudi pri tem instrumentu lahko
ločimo dobro in slabo igranje. In
slednjič, pomislimo, koliko truda
mora vložiti pedagog, da doseže
pri najmlajših, da poleg instru-
menta, ki je včasih večji od izva-
jalca, igra enakomerno, da se drži
pravilnega prstnega reda, takta,
not in da ob vsem tem prsti drsijo
lahkotno in pravilno po klaviaturi,
čeprav le-ta pri tem instrumentu
ne leži pred očmi.
Program nedeljske javne pro-
dukcije harmonikarjev je pokazal,
da je bilo njihovo delo trdo. Toda,
kjer je vložen trud, je uspeh za-
gotovljen. V programu, ki je bil
obširen in zahteven, so se vrstili
predvsem s takimi deli, ki jih red-
kokdaj slišimo, mladi solisti, dueti.
sekstet. I., II., III. in IV. zbor har-
monikarjev in novo ustanovljeni
kvintet gojencev Glasbene šole
DPD Svoboda Celje.
Veseli smo vseh uspehov, ki jih
dosežejo mladi ljudje in pridružu-
jemo se misli Oskarja Leskovška,
da bi naj glasba združevala vse ti-
ste ljudi, ki vidijo in najdejo v
njej nekaj lepega, vzvišenega.
Pr^vsem pa mislimo to takrat,
kadar govorimo o vzgoji naših
novih glasbenih kadrov. Nedvo-
mno ima velike zasluge za te uspe-
he mladih harmonikarjev celjske
Svobode predvsem on. Zato velja
zabeležiti njegovo željo, ki je obe-
nem želja vseh nas — mladim,
marljivim harmonikarjem še večje
uspehe in — večjo moralno pomoč f
Daf
Več pozornosti
telesni vzgoji na šolah
Na skupnem plenumu Okrajnega odbora SZDL in Okrajne
zveze za telesno kulturo je o nekaterih problemih telesne
vzgoje govoril tov. STANE SOTLAR. Svoja izvajanja je posre-
doval v dveh poglavjih. V prvem je analiziral nekaj splošnih
nalog, v drugem pa stanje v našem okraju. Iz tega dela posre-
dujemo nekaj misli o šolski telesni vzgoji.
S stanjem šolske telesne vzgoje
v našem okraju ne moremo biti
zadovoljni, saj med drugim za-
ostajamo tudi glede števila obvez-
nih šolskih ur za drugimi repub-
likami, kjer so že v praksi uvelja-
vili po tri ure telesne vzgoje na
teden v vseh razredih. To vpra^
šanje bi morali urediti na temelju
pravilnih pogledov in odnosov do
telesne vzgoje in kot je to po-
trebno z vidika splošnega teles-
nega razvoja mladine. Statistični
podatki šolske poliklinike kažejo
iz leta v leto večje število okvar
šoloobveznih otrok v telesni držL
Te okvare so na začetku šolanja
procentualno nižje, med šolanjem
pa ta odstotek narašča, dokler ne
doseže najvišjega stanja v zad-
njih razredih osemletk, zlasti pa
še v vajenskih ter srednjih stro-
kovnih šolah. Ta podatek je za-
skrbljujoč in kaže, da bi telesni
vzgoji na šolah morali dati ustrez-
nejše mesto.
Slabosti pri pouku telesne vzgo-
je na šolah pa niso posledica le
slabega materialnega stanja, na-
dalje občutnega pomanjkanja
strokovnega kadra, temveč pred-
vsem v tem, da pedagoška misel o
potrebi telesne vzgoje med pros-
vetnimi delavci še ni prodrla v
zavest naših ljudi.
Na marsikateri šoli je telesna
vzgoja od vseh učnih predmetov
najbolj zapostavljena in se ne iz-
vaja v skladu s predpisanim pred-
pisanim predmetnikom. Tako n.
pr. na popolni osnovni šoli v Koz-
jem v tem šolskem letu sploh ni-
majo predmeta telesne vzgoje,
marsikje drugod pa ta predmet
izkoriščajo za druge predmete.
Vzroki teh slabosti so v nepra-
vilnem vrednotenju te oblike
vzgoje že pri starših, nadalje pri
šolskih odborih, učiteljskih zbo-
rih in v premajhni družbeni kon-
troli Seveda pa takšno stanje
izvira tudi v pomanjkanju stro-
kovnega kadra. V okraju imamo
na 137 osnovnih šolah le 18 uči-
teljev in profesorjev telesne vzgo-
je, ki naj bi skrbeli za nad 29.000
otrok. Na srednjih in vajenskih
šolah pa je le sedem ustreznih
strokovnih močL Ti kadri še zda-
leč niso dorasli odgovornim na-
logam telesne vzgoje na šolah. Re-
šitev obstoja le v razpisu štipen-
dij. Doslej so se tega problema
uspešno lotile le občine Celje, Ža-
lec in Šoštanj.
Materialni pogoji šolske teles-
ne vzgoje so izredno slabi, saj
ima le enajst šol telovadnice, 14
šol pa uporablja telovadnice
»Partizana«. Sicer je ob okrnje-
nem predmetniku le 47 šolam v
okraju zagotovljen celoletni pouk
telesne vzgoje. To stanje je de-
diščina preteklosti Zaskrbljujoče
pa je, da tudi danes gradimo šo-
le brez telovadnic (Nazarje, Zre-
če, Šmartno ob Pa^ Dobrna). S
takim načinom bomo problem
šolske telesne vzgoje le še za-
ostrili. Razen tega pogrešamo pri
šolah urejena igrišča, saj kar 95 %
šol v okraju nima urejenih igrišč
za telesno vzgojo. Ali bi res ne
mogli zagotoviti 28 milijonov, da
bi v obdobju petih let uredili ta
prbblem? Kvaliteto pouka telesne
vzgoje na šolah pa močno zavira
tudi pomanjkanje ustreznih rek-
vizitov in orodij. Ljudski odbori
so v zadnjih letih odmerjali pre-
skopa sredstva za učila za telesno
vzgojo.
Tudi številka 25 šolskih društev
ni zadovoljiva, pa čeprav na drugi
strani ugotavljamo izredno pestro
športno in telesnovzgojno dejav-
nost pionirjev in mladine.
Zanimivosti
Kaštelanske
obale
Po vseh kaštelanskih mestih ima-
jo impozantne spomenike padlim
borcem. Tu se vidi, da so v teh
krajih doma veliki kiparji — med
njimi tudi Meštrovič.
Med Trogirjem in Splitom je se-
dem Kaštelov. Največ sem se za-
držal v Kaštelu Lukšiču, kjer sem
naletel na zanimivo zgodbo o veli-
ki ljubezni med Milenkom in Do-
brilo, ki se je v drugi polovici se-
demnajstega stoletja tragično kon-
čala.
Tako ima tudi Kaštel svojo Ju-
lijo in Romea.
Dobrila se je zaljubila v Milen-
ka. Toda starši Dobrile in Milen-
ka so si bili smrtni sovražniki in
o poroki med zaljubljenci niso ho-
teli slišati.
Milenko in Dobrila sta se odlo-
čila za poroko brez privoljenja
njunih staršev. Poročni sprevod je
krenil iz cerkve v Lukšiču mimo
hiše Dobrilinih staršev. Oče Do-
brile je v jezi zgrabil za puško in
v sprevodu ustrelil Milenka.
Dobrila je ostala vdova, ki je po-
tem od žalosti umrla.
Po smrti obeh zaljubljencev so
se starši pobotali. V čast Dobrili
in Milenku so sezidali malo cerk-
vico sredi Kaštela Lukšiča, ki še
danes priča o tej žalostni in zani-
mivi verziji Kaštelanskih Romea
in Julije.
Skoda je le, da turistični urad
v Kaštelu ne zna izkoristiti te
zgodbe v turistične namene, kot so
to znali Italijani v Veroni. Ome-
njeno zgodbo je treba prav vleči
iz ljudi...	V. V.
CU
a
cd
r—H
cd
v—I
CD
Fran Roš:
padla 15. junija 1943 na Tolstem vrhu na Dobrovljah
Po hribih tod in vaseh je hodila
in seme sejala med mladi rod.
Iz njene setve vzkalila je sila,
ki v boju odpira si k zmagi pot.
Razvnela duha je naše mladine
s kmetij, iz tovarn, iz rudniških jam
za novo svobodo, za čast domovine,
ki delovni človek ji vlada sam.
Tako je pravico ljubiti znala,
da zanjo mladost ji gorela je vsa.
Za kar je živela, za to je dala
še zadnjo kapljo krvi iz srca.
Po hribih tod in vaseh je hodila
in seme sejala, ki večno rodi.
Bodočnost nam srečno rast bo pila
iz njene setve in žrtve vse dni.
Repriza istih
problemov
Objektivno obravnavanje
teh ali onih vprašanj še ne
pomeni, da bomo ta vpraša-
nja tudi ustrezno rešili. Za re-
ševanje nekih vprašanj so po-
trebni predvsem konkretni
prijemi, akcija ali delo. Taka
misel se je lahko porodila
»■nepoučenemu-« novinarju, ki
je na občinski konferenci
Zveze komunistov v Šoštanju
sledil razpravi o šolstvu. (Iz
razprave je namreč zazvenelo,
da bi »■nepoučen« novinar
lahko morda »-nasedel-« in
stvari prikazal drugačne, ka-
kršne so. Priix)mba bi bila se-
veda umestna, če se novinar
ne bi zavedal, da ne more bi-
ti o vseh stvareh poučen in če
bi bile stvari v resnici bistve-
no drugačne od tistih, ki jih
je prikazala razprava.)
Gre torej za nekatera pere-
ča vpraašnja šolstva, ki jih je
obravnavala že konferenca
občinskega sindikalnega sveta
in ki so se v nespremenjeni
obliki mašla tudi tu. Gre pa
naposled tudi za vprašanje,
ali je treba isto stvar dvakrat
ali še celo večkrat izražati z
istimi besedami in podpirati z
istimi stališči, kar je očitno
izzivalo vsakokratno isto di-
skusijo. Prav gotovo. To, kar
je obravnavala prva konfe-
renca, je z vso pravico obrav-
navala tudi ta, še celo več:
konferenca Zveze komunistov
je v tej razpravi pokazala ži-
vo zanimanje tudi za razmere
šolstva, kakor prizadevanje,
da bi te razmere izboljšali.
Seveda pa je treba pripomni-
ti, da vsakršno izboljšanje
razmer tu ni odvisno od te
ali one konference, pač pa
predvsem od dela in realnih
pogojev, ki so ali pa jih ni.
S problemi šolstva se dan-
danes ne srečujejo samo v šo-
štanjski občini, pač pa po-
vsod tam, kjer so šole, pa ce-
lo tam, kjer šol ni. Vzroki za
to so znani. Da bi jih odpra-
vili, bo vsekakor potreben do-
ločen čas, saj imamo končno
tudi tu opraviti z družbenim
procesom. In če danes na pri-
mer v šoštanjski občini ugo-
tavljajo, da družbeno uprav-
ljanje v šolstvu ni rodilo za-
želenih rezultatov, ker so or-
gani tega upravljanja izgub-
ljali sile v reševanju materi-
alnih vprašanj, manj pa
vzgojnih, pomeni to samo, da
se bodo morali v bodoče več
ukvarjati z vzgojnimi vpraša-
nji, pa morda manj z materi-
alnimi, kajti razmere po vsej
priliki niso tako kritične, da
bi bilo treba zapostavljati
največji smoter šple, ki je
prav v vzgoji. Očitno je, da
šolski odbori v tem pogledu
niso storili mnogo ali vsaj, da
so storili dosti premalo. Ka-
kor izhaja navsezadnje tudi
iz organizacijsko političnega
poročila, se niso v dovoljni
meri zavedali svoje družbene
pomembnosti in odgovornosti
za življenje in razvoj šole; ni-
so dovolj poznali svojih pri-
stojnosti, pravic in dolžnosti,
ki jim jih dajejo zakonska
pooblastila. Njihova aktivnost
se je pogosto začela in konča-
la na seji. Tu bi lahko zlasti
komunisti prispevali pomem-
ben delež s tem, da bi pre-
našali problematiko šolstva
posebno med delovne kolekti-
ve, politične organizacije, ob-
činske organe itd. Dejavnost
komunistov na tem področju
v Topolšici, Šentilju, Smart-
nem ob Paki in Pes jem je
namreč pokazala in dokazala,
da lahko šolski odbor z uspe-
hom rešuje takšno ali dru-
gačno problematiko, če se za-
veda svoje vloge in če dela.
dhr
CELJSKI TEDNIK STEV- 21 — 9. jianija 1961 ^^^
PRED DVAJSETIMI LETI
Srečanje s smrtjo
Planinski masiv Goč v gumadiji
}e bil tiste jesenske dni poln par-
tizanov. Listje je že odpadalo in
hrastovi gozdovi so bili vse manj
prijazni, ker niso nudili več var-
nega zavetja.
V oktobru 1941. leta je nemški
okupator začel z veliko ofenzivo
proti osvobojenemu in na pol
osvobojenemu ozemlju v Srbiji.
Mrzlično smo prekopava^ cesto, ki
je tekla čisto ob reki Moravi, da
bi s tem zavirali napredujoče so-
vražne enote.
Že nekaj dni je deževalo in bilo
je prav hladno. Naš odred je za-
sedel obrambne položaje med
Vrnjačko banjo in Trstenikom. To
so bili položaji na Popini reki.
Med dež so se že mešale prve
snežinke, ki jih je veter od nekod
privlekel, da so ponoči pobelile
okolico. Sneg v oktobru je obljub-
ljal hudo zimo ...
Stal sem na straži in šele pozno
ponoči je prišla zamena. Premra-
ženi in mokri do kosti smo polegli
v zgornjem delu mlina, ki je bil
lesen. Dolnji del te hiše je bil pa
kamnit. Ce bi vedeli kaj nas čaka,
bi verjetno ostali v kamnitem delu
hiše. Zaspali smo v trenutku.
Jedek strel se je zaril v zgodnje
jutro in takoj za njim so se oglasi-
le težke strojnice in tankovski to-
povi Lesene dele mlina so neusmi-
ljeno luknjali izstrelki. Nekateri
tovariši so bili težko ranjeni, dru-
gi so v spanju dočakali smrt. Ra-
njenega Milana sem vlekel v
spodnji del mlina, kjer je bilo
varnejše. Zal mi je umrl v naroč-
ju. Pred vrati pa so že padale
nemške komande: ^>Vorwarts !■«
Desetina nemških vojakov je
vpadla v mlin, vsi so zaudarjali po
slivovki. Z znano švabsko spret-
nostjo so me obdelovali s pestmi
in škornji in kričali: »-Ti svinja
partizanska!«
Za njimi se je pojavil mlad po-
ročnrk, ki je ukazal naj to svinjo
takoj ustrelijo. Dialekt ga je izda-
jal, da je Dunajčan.
Vse je šlo s strašansko naglico.
Izvlekli so me pred mlin. Nekaj
vojakov se je postavilo v vrsto;
pred očmi so mi ostale samo nji-
hove zločinske oči in čelade. Po-
ročnik je reško ukazal naj stečem.
Takrat nisem utegnil razmišljati
zakaj je izdal ta ukaz. Izkoristil
sem ga, ker sem v tem videl edino
možnost, da pobegnem smrti. Poz-
neje sem šele izvedel, da so v ti-
stih časih Svabi s posebno slastjo
streljali na žive premične cilje.
Tekel sem kar so me noge nesle
v smeri gozda, ki je bil nekaj sto
mčtrov od mlina. Cez nekaj tre-
nutkov sem zaslišal močan strel in
že me je vrglo ob tla. »Mrtev
sem!« pomislil. Kakor v sanjah se
mi je v nekaj trenutkih prikazalo
vse moje kratko življenje. »Pre-
kleti hudiči!« sem iztisnil rjoveče
iz sebe. Ta vzklik mi je dal slu-
titi, da sem še živ. Poizkvisil sem
vstati. Na levo stran ni šlo. Potem
na desno. Posrečilo se mi je! Za-
grabil sem z desnico ranjeno levi-
co in tekel kar sem mogel naprej
proti gozdu ...
Za menoj sem slišal preklinja-
nje Nemcev, kričanje in komande
»Feuer! Feuer!...« Toda vse stre-
ljanje jim ni pomagalo. Niso me
več zadeli. Zgodilo se jim je tako,
kot tistim nervoznim lovcem, ki
tudi ranjeno divjad ne morejo po-
novno zadeti.
Kri mi je curkoma tekla iz ra-
njene roke. Kost je bila razbita.
Kljub temu, da je bilo vse razme-
sarjeno, me ni nič bolelo. Rana je
bila še topla. V hosti sem se zgru-
dil in poslušal lastno srce, ki je
močno razbijalo v sencih, tako, da
sem skoraj oglušel. Za trenutek
se mi je zameglilo pred očmi. To-
da volja po življenju je bila moč-
nejša. Zbral sem se in tekel na-
prej v notranjost gozda, kjer me
je čakal moj zvesti tovariš Drago,
s katerim sva skupaj prišla v Kur-
sulino četo pred meseci, ko so na-
ju Nemci izselili iz Slovenije v
Srbijo.
Drago me je obvezal s težavo,
ker je tudi njemu bila to prva ra-
na, ki jo je videl. Meni pa se je
od tistega dne vojna zdela občut-
no težja, kot sem si jo prej kot
študent predstavljal.	V. V.
20. LET VSTAJE
ŠKORIIJ
Bilo je maja 1941 v Smartnem
pri Slovenjem Gradcu. Zupnišče
so Nemci spremenili v začasno ba-
zo za izseljevanje. Po sobah so
razgrnili slamo in tako natrpali
tudi po štirideset jetnikov v eno
sobo.
Tja sem prišel iz samice slovenj-
graškega zapora po čudovitih
ovinkih. Sredi noči so me najprej
naložili v avto z lisicami na rokah
in me peljali po Dravogradu. Te-
daj sem verjel, da bo po meni.
Toda niso me ubili, le s škornji so
me obdelovali in me pozneje vrnili
v zapor. Nekega dne so me odpe-
ljali z ostalimi v Šmartno.
Tu je bila zbrana vsa slovenska
inteligenca od učiteljev in sodni-
kov do kaplanov in župnikov iz
slovenjgraškega sreza. Tam sem
srečal tudi Ksaverja Meška in
mnoge znance iz domačega kraja.
Jutranja telovadba je bila ob-
vezna. Tudi počepi za vse, tudi za
starce, ki so komaj hodili. Sploh
so hitlerjanci telovadbo izkorišča-
li za mučenje zapornikov. Nepre-
stano so zahtevali pri telovadbi
vojaško* padanje in dviganje na tla
ter slično »zdrave« vaje, kakor so
jih imenovali. Kdor tega ni zmo-
gel, so mu pomagali s škornji, s
katerimi so zelo često obdelovali
zap>ornike.
Z zasliševanji so nadaljevali tu-
di v Smartnem. Tako so nekega
dne spet prišli po mene in skušali
najprej z lepim, potem pa na dru-
gi način zvedeti kaj več o komu-
nistih v Šaleški dolini. Ker so me
obtožili, da sem vodja v Šaleški
in Savinjski dolini, so seveda tudi
temu primerno delali z menoj.
Najprej so me prebutali z rokami,
potem pa so prišli na vrsto spet
škornji. Vrgli so me na tla in s
škornji teptali po meni. Nato so mi
položili stol na predročene roke in
mi ukazali naj delam počepe. Ne-
kajkrat je šlo, dokler nisem padel
v nezavest. Prebudili so me z mrz-
lo vodo in me potem porinili v
dimnik. V župnišču so namreč
imeli mali prostor pri dimniku,
kjer so sušili meso. V ta prostor
so zapirali posame2aie zapornike
pK) ves dan. Prostor je bil ozek in
nizek, tako, da človek ni mogel ne
sedeti in ne stati.
Zjutraj so s torturo začeli in še-
le zvečer so me spet spustili med
ostale prebivalce župnišča.
Drugi dan so me poklicali stra-
žarji iz sobe. Pričakoval sem po-
novno zasliševanje. Vendar tega
tokrat ni bilo. Znašel sem sepo-ed
ZANIMIVOSTI
avto Škoduje srcu
Zahodnonemiški učenjak dr. Dulf
je xxgotovil s pomočjo specialnih
proučevanj, da po\raax>ča uprav-
ljanje motornih rvozil, iki razvijajo
veliko brzino, obremenitev srca.
Spreminjainije brzine med vož-
njo, povečanje (brzine in zaviranje
posipešujejo delo srca voznika
predvsem preko psihične sfere.
Nevarnost, ki se je v določenem
trenutku voznik zan^eda, dviga to-
nus simpaitičnetga živčnega siste-
ma. Tukaj igrajo veliko vlogo tu-
di drugi č'inite(liji, kot so stalne
spremebe v napetosti ali nenehna
budnost. Zelo hitra vožnja na cesti
ali dolga vožnja skozi mesito naiglo
obremenjujeta in izčrpavata si-
stem srčnih žil. Poseben napor
predstavlja vožnja, če mora voz-
nik upoštevati posamezna navodi-
la med vožnjo, ali v primeru, če
so njegove akcije omejene, kot na
primer med vožnjo v kolomaih ali
paradah.
Ob vsem tem opozarja dr. Luff
na nevarnost nervoz srca in srč-
nih žil, ki dovedejo spočetka do
funkcionalnih, nato pa do organ-
skih sprememb.
20 let čaka na vlak
Oudno sitrast ima šestdesetletni
upokojenec iz Vladišinega Hana
Mika Mihajlovič. Polnih dvajset
let vsak dan pričaka na železniški
postaji vse potniške in brzovlake,
ki imajo postanek v Hanu, hlkrati
pa tudi počaika, da odpeljejo na-
prej. Domačinom se zdi nemogoče,
da bi prispel na postajo vlak, ki
ga Mika ne bi pričakal.
Na vprašanje prijateljev, zakaj
to počenja. Mika odgovarja: »V
Hanu nimamo nobenega posebne-
ga razvedrila. Taiko vsaj gledam
pisano množico ljudi, ki prihajajo
in odhajajo iz našega kraja«.
nemci jedo meso
kengurjev
V Zahodni Nemčiji vedno bolj
narašča prodaja mesa kengurujev.
Lani so ga prodali zahodnonem-
žkim potrošnikom okrog 5 tisoč
ton, letos pa že doslej 6 000 ton.
Otrok in gostilna
Ura je bila polnoč. Mi pa smo
še vedno pili, peli smo in bili
dobre volje. Sef je imel rojstni
dan, pa nas je povabil. In ker je
naš šef ugledna oseba, smo bili
v posebni sobi. Tako se tudi spo-
dobi, saj nas je gostilničar ves
večer obmetaval z »gospodo«.
V drugi šobi, tam, kjer se na-
cejajo »prostaki«, so tudi bili vsi
stoli zasedeni. Seveda, sobota je
in to je priprava za nedeljo. Člo-
vek brez skrbi malo posede, po-
kramlja, pa če se ne napije, to
tudi nič hudega ni.
Vse je šlo nekam po začrtani
poti, le nekaj me je motilo. Za
»šankom« je stala ves večer go-
spodarjeva hčerkica in gospodar^
ju pomagala pri delu. Bila je spo-
četka kar spretna. Se mi smo bili
dobre volje, ko se je pokazala med
vrati in ljubko povprašala: Se
kaj želite? Mislili smo pač, da bo
punčka ostala v gostilni do kake
desete ure, potem pa jo bo popi-
hala v posteljo. Pa smo se zmotilL
Ura je odbila enajst, pupika je
še vedno stala za točilno mizo.
Očke so bile že rdeče in krmežlja-
ve, a na nogah se je še držala.
Oče jo je tu in tam prijel okoli
vratu in se zakrohotal: »Fantje,
ali ni to prima punca? Madona,
to bo še fantom glave mešala! Re-
čem vam, nanjo se bolj zanesem
kot na mojo babo. To vam pa
rečem, še mojo babo poseka!«
Kar stisnilo me je v prsih. Sprva
nisem hotel, potem pa sem le
vprašal.
»Hej, gazda, žene pa še res
nismo videli. Kje pa jo skrivaš?«
Ni nam odgovoril. Sunil je de-
kletce v ramo in pokazal na mizo
v kotu: »Tamle še bodo pili, sko-
či!« Dekletce je res skočilo, na-
točilo liter vina in ga postavila na
mizo. Tudi kasirala je sama. In
ko se je gospodar malo oddaljil,
sem poklical punčko in vprašal:
»Cuj, kje pa je mama? Kaj res
nisi zaspana?«
»Mama se kuja, pa jaz očetu
ptomagam.«
Tako je rekla in šla.
Po polnoči smo se poslovili. Dru-
ga soba se je tudi počasi praznila.
Le v kotu so igrali karte in med
kvartači je bil tudi gospodar, Za
točilno mizo je še vedno stalo
drobno dekletce in krmežljavo gle-
dalo po zakajeni sobi. Jaz pa sem
si dejal: To je kriminal, ki sodi
v pristojnost Ljudske milice.
ZAKAJ7
Zvečerilo se je. Kavarne in re-
stavracije so bile zasedene do zad-
njega kotička. Le v neki restavra-
ciji na periferiji mesta je na te-
rasi samevala miza in čakala ob-
iska. No, ni samevala dolgo. Gost,
moški srednjih let, še niti ni od-
ložil plašča, je že potrkal nekaj-
krat s pepelnikom ob mizo.
»Halo! Natakar! Halo!«
Natakar je pristopil.
»Slaba postrežba. Ze precej ča-
sa čakam, vas pa od nikoder!«
»Oprostite, saj ste komaj plašč
odložili!« se je branil natakar.
»No, že prav, že prav. Prinesite
mi dunajski zrezek in sadni sok!«
Natakar je odhitel in čez nekaj
časa prinesel pijačo.
»Pri vas gre pa res vse tako po-
časi!« je zopet nergal gost.
Natakar je zmignil z rameni in
molčal. Kaj naj bi tudi dejali Po-
tem je pohitel v kuhinjo in se vr-
nil z dunajskim zrezkom.
Gost je pogledal po terasi, če ga
opazujejo. Res, motrilo ga je pre-
cej oči. Samozadovoljno se je na-
smehnil in kar se da važno dejal:
»Tega zrezka že ne bom jedel!
Saj vidite, da je premalo pečen!«
»Saj ga še poizkusili niste!« je
rekel natakar.
»Poizkusil ali ne. Nesite ga na-
zaj in naj ga bolje zapečejo!«
Natakar je odnesel zrezek nazaj.
Toda v kuhinji ga niso dali v mast
pač pa so ga postavili v vročo pe-
čico, da se ne bi ohladil. Cez kakih
deset minut je natakar odnesel
zrezek in gost je veselo dejal:
»Da, da takega sem hotel!«
Ko je pojedel, je plačal. Precej
glasno, tako da so slišali vsi pri
sosednjih mizah, je rekel:
»Pri vas pa nisem zadovoljen.
To je tako nesoliden lokal, da ga
nikoli več ne bom obiskal. Saj to
je ,kriminar, da mi ubogi dunaj-
ski zrezek dvakrat cvrete!«
Natakar se je nasmehnil, vendar
se je še pravočasno ugriznil v je-
zik, da ni glasno izpovedal svojih
misli.
Toda, ko je gost odšel, se je na-
takar globoko zamislil. Ali ga je
sploh mogel bolje postreči? Mar
je on kriv, če tarejo gosta skrbi?
Ni, prav gotovo ni!
Toda zakaj potem gost prav
nanj stresa svojo slabo voljo in
jezo. ZAKAJ?	I. I.
čevlji z vonjem
Singapursiki trgovec Saj Tu si
je izibral nov poklic, ki mu je že
prinesel lepo imetje. Iz raznih
trav osebno »izdeluje« vonj, s ka-
terim »namaže« strankam čevlje
po čiščenju v svojem salonu. Z
dobro reklamo mu je usipelo pri-
vabiti toliko strank, da je moč
priti pri njem na vrsto šele po
vnaprej dogovorjenem sestanku.
RIŠE :
VLADO PIRN AT
Zemljini rešitelji
PIŠE:
JOŽE JESIH
4
»Kaj boš govoril o tem. Učil ise ni, zato ima popravni
izpit in se mora sedaj pripravljati nanj, sicer sem pa prepri-
čan, da bomo šli prihodnje leto vsi trije skupaj.« ga je robato
prekinil. »Zakaj?« Janez ga je zmagoslavno pogledal. »Mar
ne razumeš? Ta izpit ga bo gotovo izučil. Prihodnje leto se bo
učil, tako, da bo zagotovo opravil razred.«
5
Vili je razumevajoče prikimal. »Prav imaš,« je potrdil. Sto-
pila sta po izhojeni stezi. »Morje naju bo osvežilo,« je zaklical
Vili in nestrpno stekel. Nedaleč od čolna se je pognal v bistro
vodo. Janez ni hotel zaostajati za njim. Skočil je tik njega.
6
Z dolgimi zamahi sta merila gladino in se razigrano sme-
jala. Potem sta se precej časa potapljala in šele hlad ju je pri-
silil, da sta zapustila vodo. Vsa posinjela sta se na kopnem
drgetaj e izpostavljala sončnim žarkom. »Vili, vidiš tam tisto
piko sredi morja,« je kazal Janez.
vrsto nemških vojaških škornjev.
Ukazali so mi, da jih moram čim-
prej očistiti. Od takrat sem vse
dokler sem bil v tem taborišču
moral vsak dan čistiti škornje. Tu-
di podplati so se morali svetiti...
Tako so mi ostali škornji večno
v spominu. Skomji, simbol SS-ov-
skega stražarja in nemškega oku-
patorja.
V. V.
©CELJSKI TEDNIK STEV 21 — 9. junija 1961
-
Dragi prijatelji
2e nekaj časa opažamo, da
smo se »zamerili« mladim
pesnikom. Prav nič več nam
ne pišete. Kdo ve, kaj je te-
mu vzrok- Morda ste res hu-
di na nas, ali pa ste pozabili,
da prav radi objavljamo tudi
pesmice- Samo kratke naj
bodo; če so dobre, bomo pa
že sami odločilt In če prva
ne bo objavljena, bo morda
druga ali tretja. Zato nikar
ne nehajte že pri prvem po-
skusu. Pa križankarji in tisti,
ki zlagate rebuse! Večkrat se
oglasite! Kadar boste poslali
križanko ali rebus, ga nari-
šite s tušem na risalni papir.
Prihodnjič bomo pogledali,
kakšne naslove ste prelagali
za nov nagradni prispevek-
Dotlej pa se tudi pesniki in
križankarji — pa tudi risarji
odločite« da nam kaj pošljete.

Velika in lepa je bila moja
punčka. Še danes jo imam. Kadar
stopim k njej in ji obrišem prah
z bledega obrazka, opazim, da je
je čas zabrisal rdeče ustnice. Pa
vendar je moja punčka tako ču-
dovita! Tako topla in nežna je v
oblekici, ki so jo sešile mamine
roke. Imam okoren, toda majhen
in rdeč kovček in notri so sprav-
ljena darila, ki mi jih je mama
leto dni podarjala. To so punčkine
oblekice. Bela pletena, nabrano
krilce, tista z dolgimi rokavi in
naborki ob straneh, pa čepica in
čeveljčki. V tistem okornem rde-
čem kovčku pa so spravljeni tudi
moji spominL Veliko, veliko jih je
in pisano so obarvani. Kadar od-
prem kovček zletijo kot mavrični,
nežni metulji in se prepletejo z
mojimi mislimi In ko kovček za-
piram, pohitijo nazaj in tam osta-
nejo.
Poznam deklico, ki je nekoč vi-
dela lutkovno predstavo. Ko je
prišla domov, je obrnila stol na-
robe, ga od vseh strani obdala z
belimi krpami, sedla k mizi in si
narisala punčke, fantke, kužke in
še marsikaj. Potem se je skrila za
stol, odgmila eno izmed krp in na
dan je pokukala deklica. Ponovila
mi je vso igro, ki jo je videla in
smejali in tolkli sva se po kole-
nih.
Deklica ima veliko pučk, paja-
cov, pa kužkov in medvedkov.
Kadar jo pogledam, me kljub sre-
či stisne pri srcu. Kdaj bodo vsi
otroci na vsem svetu imeli vsaj
eno lepo lutko in kdaj bo čas, ko
bodo oči vseh otrok na svetu tako
srečne in brezskrbne kot so oči
moje deklice?!
-ica
domači Oraj
Moj domači kraj Kifnik je raz-
tresen okrog Rifniške gore. Marsi-
kdo ve, da je Rifnik zelo znamenit.
Na vrhu Rifniške gore so še raz-
valine zidanice iz predrimske do-
be. Na Rifniku so izkopali mnogo
rimskih predmetov, kajti tod mi-
mo je vodila rimska cesta.
Na strmi pečini kraljuje zidovje
rifniškega gradu. Mnogokrat gre-
mo tja in gledamo po okolici. Ob-
čudujemo pa tudi zidovje in se ču-
dimo našim davnim pradedom, ki
so bili taki mojstri v postavljanju
stavb. Kitniški grad je znamenit
in lep, zato ni čudno, če ga obi-
skuje mnogo izletnikov. Posebno
spomladi in poleti je tu lepo.
Rifnik pa je znan tudi iz narod-
noosvobodilne borbe. Osvobodilno
gibanje se je začelo že zelo zgodaj.
Zato so Nemci kmalu odselili ne-
kaj družin. Med prvimi je bila
Zveglerjeva družina, ki je daro-
vala šest svojih članov. Nekaj jih
je padlo pod kroglami, nekaj pa
v taboriščih. Tudi naši najbližnji
sosedje Tendrejevi so bili med pr-
vimi aktivisti. Življenja so daro-
vali mati, hčerka in pet sinov. Za-7
lostni so ti spomini.
V našem kulturnem središču
Šentjurju se je rodil Franc Ipovec,
znan zdravnik. Njegovi otroci so
bili dobri glasbeniki — posebno
sinova Benjamin in Gustav. Bila
sta skladatelja mnogih pesmi, ki
jih še danes radi prepevamo —
»Kje so moje rožice«, »Slovenec
sem, tako je mati djala« in dru-
gih. Dr. Gustav je bil zelo dober
zdravnik in o njem nam mnogo-
krat pripoveduje 79-letna ženica,
ki je pri njem služila.
Mnogo bi lahko pisala o svojem
domačem kraju. O tem, kakšen je
danes in kakšen bo, pa bi bilo
preveč besed naenkrat. Zatorej še
drugič kaj.
Jerica Kolar,
7. a razred,
Šentjur pri Celju
Očka
mi ie
pravil
Nekega prijetnega večera je oč-
ka pripovedoval o doživljajih iz
narodnoosvobodilne vojne. Takole
je povedal:
Bil sem komandir Brkinske čete.
Maja leta 1942 smo se pripravljali
na akcijo. Hoteli smo iznenaditi
italijanske vojake, ki so stražili
železniško progo na Veliki Buko-
vici pri Ilirski Bistrici. Potrebo-
vali smo orožje in municijo in mo-
rali smo si vse priboriti. Akcijo
smo želeli izvesti v belem dnevu,
pa nas je bilo le deset.
Ob štirih popoldne smo se pri-
bližali hiši, kjer so se zadrževali
italijanski stražarji. Izza ogla sem
opazil stražarja, mu iztrgal orožje
iz rok tako hitro, da je kar one-
mel. Trenutek nato sem že stal
med vrati in naperil orožje v vo-
jake in oficirje, ki jih je bilo vseh
skupaj okoli petnajst. Bili so tako
presenečeni, da niti po orožju niso
segli. Ta trenutek sem izkoristil,
jim zaklical naj dvignejo roke ter
poklical tovariše. Brž smo vojake
razorožili. Dobili smo obutev, oble-
ko in odeje.
Nekaj minut za tem so že pri-
drveli italijanski kamioni, polni
vojakov. Hiteli so na pomoč, mi
pa smo bili že na varnem v gozdu,
Nada Maslo,
Celje,
OGLED GASILSKEGA DOMA
v tednu požarne varnosti smo si
pionirji osnovne šole Solčava po-
drobneje ogledali gasilski dom, da
bomo laže razumeli pomen dru-
štva, ki nam je pripravljeno ob
nesreči pomagati.
Tovariš Krumparič nam je po-
kazal najrazličnejše orodje, ki ga
rabijo pri gašenju požarov, in
nam opisal potek gašenja. Veseli
smo, da smo si gasilski dom lahko
ogledali, saj smo videli marsikaj,
česar si prej nismo mogli pred-
stavljati.
Marija Golob
iz Solčave
RES JE
TAKO-LE
V	sedemnajsti številki Celjskega
tednika smo objavili prispevek Dar-
je Jazbec, ki govori o akciji za os-
voboditev ujetnikov iz Starega pis-
kra. Pred dnevi pa smo dobili pis-
mo tovariša Rika Presinger-Žarka,
udeleženca te akcije, in ga v ne-
koliko skrajšani obliki objavlja-
mo:
Draga Darja!
V	Tvojem pisanju — ko govoriš
o pripotvedovanju tovariša Klanči-
šarja — sem zasledil nekaj podat-
kov, ki zgodoivinsko niso točni. V
pisanju alii pripovedovanju, pa ta-
kih netočnosti ne sme biti, zatorej
nekaj pojasnil:
Zagotoivim Ti lahko, da paznika
Gradca ni nihče aretiral in tudi ni
bil naš ujetnik. Sam sem naročil
partizanoma Lebič Domin'iku-^o-
risu in Ivanu Grobelnlku-Ivu, da
sta šla na njegov dom v Runtule
in ga povabila k sodelovanju. Paz-
nik Grad je namreč že pred tem
sodeloval v narodnoosvoDodilnem
gibanju, čeprav je bil v službi v
celjskih zaporih. Po izvršeni ak-
eiji pa je prostovoljno odšel z na-
mi v partizane in tam ostal do
osvoboditve. K uspešni izvedbi ak-
cije je prav on v veliki meri pri-
pomogel.
Bral sem tudi o nekem alkoholu,
ki bi ga naj s pomočjo paznika
Grada spravili v Stari pisker in
tam paznike opijanili. Toda o tem
vsi udeleženci akcije nič ne vemo.
Med akcijo ni bil noben paznik
vinjen.
Toliko v pojasnilo.
Tovarišu Presingerju se za po-
jasnila zahvaljujemo, Darjo pa va-
bimo, da nam odgovori — pjj je
netočno njeno pisanje ali pripove-
dovanje.
OBRAČUN
Iz šole je pritekla skupina fan-
tov. Precej jih je odšlo takoj do-
mov. Binčetu, ki je postajal pred
šolskim poslopjem, pa sta se pri-
družila še Tone in Franček.
»■Fantje, s Tinetom bomo obra-
čunali! Ste ga slišali, ko nas je za-
špecal, da ga zmerjamo in obmeta-
vamo s kamenjem. Mu bomo že
pokazali!«
»■Zdaj imamo disciplinske opo-
mine z opombo — neprimerno ve-
denje do sošolca. O, ne bo mu za-
stonj, ne bo!«
Tine je obstal pred šolskimi vra-
ti in se odpravljal po sestrico, ki
ga je čakala v vrtcu. Tine je imel
samo mater. Hodila je v službo in
vso skrb za Mirico je morala pre-
pustiti otroškemu vrtcu.
»■Fantje, po Mirico gre. Zdaj pa
le hitro. Pri potoku ga počakamo
in mu posvetimo!«
Ko se je Tine vračal, so slišali
najprej Miričin glasek: »Tine, mi
bos spekel jajcko? Bos, Tine?«
»Stopiva hitreje, Mirica. Prej bo-
va doma, prej bova pekla jajčka!«
»O, le počakaj!« se je tedaj ogla-
silo in velik kamen je zadel Tine-
ta v nogo. Mirica se je tesno okle-
nila bratca in spustila kangljico z
mlekom na tla. Tine je presene-
čeno gledal zdaj mleko, zdaj v
smer, od komer je priletel kamen.
Pograbil je prazno kangljico prijel
sestrico za roko in hotel oditi.
Spet je priletel kamen in zadel
Mirico. Sesedla se je, kri se ji je
pomešala z lasmi na čelu in sol-
zami iz oči. Tine je pokleknil k
njej in jo tolažil. Obljubljal ji je
jajčka, Mirica pa je neutolažljivo
jokala.
»Da si boš zapomnil, kdaj si špe-
cal, ti pošiljamo še tole!« In spet
je priletel kamen in ga zadel v
pleča. Fant je kriknil, na drugi
strani pa so se tri postave hitro
oddaljile.
Tine je skril solze pred Mirico,
dvignil cekar z zelenjavo in kru-
hom, pobral torbo in prazno kan-
gljico, z drugo roko pa je prijel
Mirico, ki je še vedno jokala.
Kaj bo rekla mama, ki tako dela
in skrbi zanju, ko bo videla praz-
no kangllco, potolčeno Miričino
glavo in prikrite solze v očeh svo-
jega sina?
Ida Kajtna
Trnovlje
PRVI KORAKI
Punčka se je oklenila vozička,
se veselo nasmehnila starejšemu
bratcu, kot bi mu hotela reči: »No,
ti si pa za mojo kočijo že res pre-
velik,« in že je naredila — tako
zavarovana od vseh strani — ne-
kaj prvih, negotovih korakov.
Jo j, kako šibke so še nožice!
Punčka se je kmalu znašla na tleh
in presenečeno pogledala okoli se-
be. Potem se je okorno dvignila
in za prvimi negotovimi koraki so
prišli drugi, že bolj sigurni in nato
tretji, četrti. Še mesec ali dva in
deklica se bo že lovila in jezila
bratca, ki jo sedaj še tako podce-
njujoče opazuje.
-ica
ŽENA- DOM • DRUŽINA
Otroci naj sami obračunajo
Velik stanovanjski blok v bliži-
ni mojega doma večkrat pritegne
mojo pozornost. Ziv-žav od zgod-
njega jutra do mraka, smeh in
jok, klici h kosilu in podobni gla-
sovi.
Približno že vem, h kateri ma-
mici spada kateri izmed mojih
»sosedov«. Tako mora svetlolasa
mati v tretjem nadstropju naj-
manj petnajst minut klicati Aleša
in ker se to dogaja vsak dan, ra-
Tudi zadnji ostanek nedružabnos ti izgubijo otroci v vrtcu, med
vrstniki in pod nadzorstvom ljubeznive, usposobljene, vendar ne-
pristranske vzgojiteljice. Slika mladih mamic je iz vrtca Anice
Cemejeve v Jurčičevi ulici v Celju
zen ob nedeljah, nekaj minut pred
drugo, sklepam, da tudi mamica
pokliče že takrat, ko miza še ni
pokrita in seveda,,, očka še ni
doma. Kajti ob nedeljah pokliče
okoli dvanajstih očka, ne preveč
glasno in le enkrat. Avtoriteta,
kajne! Vendar mislim, da je kljub
težavam, ki jih Aleš povzroča oko-
li 14. ure, to prav priden fantek
in reči moram, da je eden redkih
»mojih sosedov«, ki ne hodi toža-
rit Janeza, zaradi žoge, vozička in
avtomobila. V pritličju stanuje
Jasna. Njo bi jaz naselila v zad-
nje nadstropje, saj je vsaki dve
minuti pred stanovanjskimi vrati
in njen vik slišim sedajle prav
sem v svojo sobo. »Rozika, Milka
me je sunila, Janez pa ima moj
voziček.« Rozika je zaposlena in
se je odkriža, toda teta Mi j a že
posreduje, sprva skozi okno, nato
po stopnicah in potem juriš ,., za
nepridipravi po dvorišču. Se jaz
bi včasih prav rada šla na dvori-
šče in izmaknila Jasni žogo, tak
vrišč in veselje nastaneta. — Ven-
dar pa ste v zmoti, če mislite, da
Jasna ni ljubka s svojim belim
predpasničkom in veliko pentljo.
Jasna se ne druži z otroci, ker
imajo z njo pač preslabe izkušnje,
vendar pa tudi trenutek ne more
biti sama in takoj sili v igro. In
teta Mija spet posreduje.
Se o Milošu sem hotela povedati.
Danes ga ni, ker ima koleno iz-
vito in komolce odrgnjene. Ko je
malo po krivdi drugih, malo pa za-
radi lastne nerodnosti padel vče-»
raj z velikanskega vegastega za-
boja, ni niti malo potožil, pa če-
prav ni dosti večji od Jasne, Po-
Za naše goste
Kadar imamo v hiši goste, po
navadi storimo vse, da bi se med
nami prijetno počutili. Takrat
pride na dan »poročni« porcelan,
pa bleščeč jedilni pribor, rože v
vazi so še lepše kot ob navadnih
dneh itd. Pa poskusimo še nekaj!
Ce imamo gladke preproste ko-
zarce, se nam včasih ob takih pri-
likah zazde pusti in premišljamo,
kako bi jih okrasili. Uporabimo
rožnat lak za nohte! Vzemimo ta-
nek čopič in poskusimo na ko-
zarce napisati imena naših e^o-
stov: Marko, Ana, Vili in tako na-
prej. Morda se nam bo posrečilo.
Gostje bodo presenečeni, mi pa
■veseli njoJiovih nasmejanih ob-
razov.
časi se je skoraj odvlekel do svo-
jega doma v drugem nadstropju
in povedal mamici, da je padel.
Janeza in Aleša ni vmešal, pa tu-
di, če bi ju — njegova mamica ve,
da je igra stvar otrok tudi, če je
bolj divja kakor je prav.
Otroci so že taki, da so najlepše
igrače drugih in da tudi najmanj
priljubljena jed drugje bolj tekne.
Napačno ravnamo, če se pri majh-
nih obračunavanjih vmešamo, saj
jim slej ko prej vcepimo lastnin-
ski občutek, ki ga je teta Mija pri
Jasni že kar lepo utrdila. Toda
Jasna hoče tudi druge igrače. Pri
otrocih moramo zavirati edino pre-
veliko razposajenost, kajti malčki,
ki se obregnejo v vsakega vrstni-
ka, so že na poti, da ne bodo zaže-
leni v družbi otrok. In pomnimo!
Skrbimo najprej za vedenje svoje-
ga otroka, nikoli pa ne karajmo
tujih, ker imajo tudi ti otroci svo-
je starše. Raje se pomenimo o tem
z njihovimi roditelji in nikakor ne
napeljujmo zaradi tega prepira.
Otroci pozabijo razprtijo v nekaj
minutah, med odraslimi pa se stvar
razbohoti kakor plevel in v hiši
ni več miru.
Pustimo otroke, še posebno po-
zneje, ko so večji, da obračunajo
sami, pa čeprav nam je hudo za-
radi plavice, ki jo ima malček za-
radi tega na roki. Kajti, če opazu-
jemo otroka, bomo ugotovili, da je
malone vsak malček sprva ljubez-
niv in družaben, da pa zaradi
vzgoje in vzorov, ki ga obkrožajo,
postaja verna slika svojega okolja.
Eva
Grah, različno
Prev vesele smo spremeb v jedilniku,
ki jih prinaša pomlad. In (zlasti okoli
prvega) niti preveč ne pomišljamo, če
nam takšna sprememba tudi nekoliko
bolj prepiha žep. Pa poglejmo, kaj lahko
hitro pripravimo iz mladega graha,
DUŠEN GRAH poznamo že od otro.skih
let. zato za spremebo prvi grah letos le
skuhajmo v slani vodi in odcejenega za-
belimo s presnim maslom. Ponudimo ta-
koj, še predno se maslo raztopi. Vodo,
v kateri smo kuhale grah, lahko pora-
bimo za zalivanje juhe naslednji dan.
Ohlajen, kuhan grah zabelimo z oljem
in kisom, dodamo sesekljanega drobnja-
ka. popopramo in jemo kot solato,
GRAH S KORENJEM: Ostrgamo 3«
mladih korenčkov in prevremo v slanem
kropu. Nato jih o<lcedimo, stresemo v
kožico ter dodamo žlico presnega^ masla.
Korenje nekoliko dušimo, ga zalijemo z
zelenjavno juho, dodamo četrt litra i^t-
luščenega graha in kuhamo, dokler se
grah ne zmehča. Nazadnje dodamo za
oreh surovega masla, ki smo ga povaljale
v moki in žlico kisle smetane. Omako
mešamo, da postane gostejša in ponu-
dimo k mesu.
GRAH v SMETANI: Izluščen in izbran
grah dušimo na surovem maslu, dodamo
malo sladkorja, sol in ga zalijemo z ju-
ho. Ko je grah popolnoma mehak, do-
damo kozarec smetane, v kateri smo raz-
teple jajce in žlico moke. Pustimo, da še
enkrat zavre,
JUHA IZ GRAHOVIH LUŠCIN: Vsi po-
poznamo grahovo juho, redke gospodinje
pa pripravijo juho iz luščin. Oprane in
očiščene luščine kuhamo v slani vodi, z
nekoliko druge mlade zelenjave (korenj-
ček, kolerabica) in pretlačimo, ko je ze-
lenjava mehka. Na svetlem prežganju za-
rumenimo sesekljano čebulo in peteršiilj,
dodamo pretlačene luščine in drugo ze-
lenjavo ter zalijemo z vodo, v kateri
smo kuhale zelenjavo. V juhi zakuhamo
pest riža in popopramo.
Ob koncu naj še enkrat opozorim go-
spod:.nje, naj ne zavržejo vode, v kateri
so kuhale zelenjavo, saj jo je mogoče
marsikje uporabiti.

USPEL ZBOR
volivcev
v Šoštanju
Pred dnevi je bil v Šoštanju
zbor volivcev, kakršnega tako p>o
udeležbi kakor po vsebini razpra-
ve že dolgo ne pomnijo. Stara ki-
no dvorana je bila pretesna, da bi
sprejela vse, ki jih zanima proble-
matika stanovanjske skupnosti in
šolstva.
Skrbno pripravljeno poročilo
stanovanjske skupnosti Soštanj-
mesto je prikazalo dosedanje delo
te skupnosti, predvsem pa je na-
kazalo nekaj nujnih dolžnosti, ki
jih bodo morali opraviti Šoštanj-
čani. Tu gre predvsem za ureditev
mesta. Morda se je to poročilo v
nakazovanju dolžnosti le nekoliko
preveč naslanjalo na pomoč obči-
ne tudi v tistih nalogah, ki jih lah-
ko opravijo volivci sami. Razpra-
va o tem poročilu je osvetlila ne-
kaj problemov zlasti, kar zadeva
dela komunalnega podjetja. Ugo-
tovili so, da ta služba ni taka kot
bi morala biti.
Se bolj pestra so bila poročila
šolskih odborov, ki so osvetlila
probleme vseh šol v Šoštanju. V
teh poročilih je bilo govora pred-
vsem o materialnih problemih šol.
Obe osnovni šoli v Šoštanju sta
potrebni popravil oziroma adapta-
cij, za kar pa ni na razpolago do-
volj sredstev. Sprožili so vpraša-
nje, če se splača adaptirati II.
osnovno šolo, ki je stara že nad
60 let in ki bi kljub visokim stro-
škom adaptacije (nad 75 milijonov
din) ostala še vedno stara in ne-
sodobna. Ugotovili so, da na obeh
osnovnih šolah primanjkuje učne-
ga osebja, ker ni stanovanj. Tudi
na zadnji razpis, v katerem so bi-
la za prosvetne delavce zagotov-
ljena stanovanja v Velenju(!) ni
bilo odziva. Kje je vzrok? Verjet-
no v tem, da bi se morali učitelji
dnevno voziti v službo iz Velenja
v Šoštanj.
Otroški vrtec v Šoštanju dela
zelo uspešno in prerašča v kombi-
nirano vzgojno-varstveno ustano-
vo, saj je iz dneva v dan več pri-
jav tudi šolskih otrok, katerih
starši so zaposleni. Dosedanji pro-
stori so pretesni, saj odgovarjajo
zahtevam le 60 predšolskih otrok,
interesentov, pa je mnogo več. Ze
leta si prizadevajo, da bi stranke,
ki stanujejo v vrtcu, preselili in
njegove kapacitete tako razširili,
vendai' brez uspeha. Volivci so iz-
i'ekli jasno zahtevo, da pristojni
činitelj i končno le rešijo ta pro-
blem.
Obravnavali so tudi poročili šol-
skih odborov Vajenske in Glasbe-
ne šole. V razpravi so ugotovili, da
število vajencev v uslužnostni
obrti iz leta v leto pada, zato so
izrazili željo, naj bi že osnovne šo-
le uvajale otroke v te poklice. Gra-«
jali so tudi razpis vajenskih mest
za trgovsko stroko, ki ga je v ča-
sopisju objavila Okrajna trgovin-
ska zbornica. Razpisana so bila
namreč učna mesta, ki dejansko
ne obstajajo (na primer: »-Borovo«
in »Peko« Šoštanj).
Zlasti ugodno je bilo sprejeto
poročilo poravnalnega sveta. Ta
družbeni organ je dosegel v zad-
njih dveh letih na več kot 50 se-
jah nad 190 poravnav v različnih
sporih. Le redki so bili primeri, ko
poravnave niso bile dosežene, če-
prav je poravnalni svet obravna-
val zamotane in zahtevne zadeve.
Ob koncu so volivci izvolili svo-
je predstavnike v nove šolske od-
bore I. in II. osnovne šole ter
Glasbene šole, nove člane odbora
Stanovanjske skupnosti in nove
člane poravnalnega sveta.
Bi
GEJ8KA KOMUNA V NOVEM SISTEMU
Organi družbenega in delavske-
ga upravljanja se iz dneva v dan
srečujejo z večjimi in manjšimi
problemi. Prav tako tudi naše
družbene politične organizacije na-
letijo pri svojem delu na različne
težave. Od samega načina in me-
tode reševanja določene zadeve,
pa seveda tudi od materialnih po-
gojev in še mnogih činiteljev je
odvisno, kako in kdaj uspevamo
nek problem, neko nalogo rešiti
tako, da je v skladu s težnjami,
željami in stališči večine prebi-
valcev v komuni.
Na različnih sestankih, sejah in
tudi konferencah ugotavljamo, da
se pretežno zbirajo isti udeleženci,
kar pomeni, da iznaša problema-
tiko, nakazuje rešitve in tudi skle-
pa o bodočih nalogah le zaokro-
žen krog ljudi. Približno tako je
tudi na zborih volivcev.
Izkušnje nam povedo, da je tudi
na konferencah težko razgibati
prisotne, da bi sproščeno razprav-
ljali, da bi s konstruktivno kriti-
ko in seveda tudi z dobrimi in do-
volj utemeljenimi predlogi pri-
spevali k nadaljnjemu delu. Pra-
vilna je ugotovitev, da je bil po-
tek te ali one konference glede
metode in vsebine pomanjkljivo
zasnovan. Daljši referati, pred-
vsem pa še obilica predvidene pro-
blematike — vse to ni dajalo ude-
ležencem možnosti, da bi še sami
kaj več razpravljali. Tako je bilo
marsikaj le načetega, nakazanega,
ne pa dovolj in do kraja obdela-
nega.
Izvršni odbor Občinskega odbo-
ra SZDL Celje bo organiziral v
času od 20. do 30. junija dve kon-
ferenci.
Na teh konferencah bodo obrav-
navali le nekaj aktualnih proble-
mov. Tako bo na programu prve
konference le šolstvo in vzgoja
mladine, na drugi pa problemati-
ka stnovanjskih skupnosti in
krajevnih odborov.
Da bi konferenca dala zaželene
rezultate in napotke organom
upravljanja in vsem, ki so na
omenjenih področjih dejavnosti
močno zainteresirani, predlagamo
krajevnim organizacijam SZDL, da
čim prej osnujejo sekcije za pro-
bleme šolstva in vzgoje, kakor tu-
di sekcije za problematiko stano-
vanjskih skupnosti, odnosno kra-
jevnih odborov.
RAZSTAVA ŠOLSKIH RISB
V prostorih rudarskega doma
v Velenju so ob dnevu mladosti
odprli zanimivo razstavo šolskih
risb. Razstava je pokazala vso pe-
strost in smotrnost likovne vzgoje
v I. osnovni šoli.
Risbe s peresom in trsko, mo-
zaiki (lepljenke), voščenke in leso-
rezi nam kažejo svet domišljije,
ornamente, motive iz narave, por-
trete in podobno. Najbolj privlač-
ni so lesorezi, ki jih lahko ocenju-
jemo že kot mala umetniška li-
kovna dela. Prav tako je pester
tisti del razstave, ki prikazuje mo-
tive iz sveta domišljije.
Na razstavi so zastopana likov-
na dela učencev od prvega do
osmega razreda osemletke, a orga-
niziral jo je akademski slikar
Lojze Zavolovšek.	V. V.
Kdo bi naj sodeloval v sekciji,
ki bi obravnavala probleme šol-
stva in vzgoje? Mnenja smo, da bi
bili to člani šolskih odborov, člani
učiteljskih kolektivov, šolskih
skupnosti, seveda pa tudi ostali,
ki jih zanimajo ta vprašanja. Pre-
pričani smo, da je v Celju mnogo
govora o strokovnem pa tudi osta-
lem šolstvu, o vzgoji in varstvu
otrok. Na roditeljskih sestankih
mnogokrat živahno razpravljajo,
včasih tudi kritizirajo, predlagajo
in sklepajo, kar potrjuje, da so
ljudje zainteresirani in da jim ni
vseeno k^o poteka nadaljnji raz-
voj v šolstvu.
Morda bodo te sekcije štele
dvajset, pa tudi sto in še več lju-
di, kar je pa seveda odvisno od
interesa, pa tudi od organizacijskih
sposobnosti odborov krajevnih Or-
ganizacij SZDL. Razumljivo je, da
se bodo morali na konferenco pri-
praviti še ostali in to svet za šol-
stvo, sindikalne organizacije pro-
svetnih delavcev, mladinska orga-
nizacija — skratka vsi, ki čutijo
potrebo in dolžnost, da s svojim
sodelovanjem pomagajo reševati
naše skupne probleme.
Občinski odbor Socialistične
zveze bo tako povabil na konfe-
renco ljudi iz organov upravljanja
v šolstvu, člane sekcij, seveda pa
tudi vodstva krajevnih organizacij
SZDL. S tem bi zagotovili pogoje,
ki jih mora imeti delovna konfe-
renca. Slične priprave bo potreb-
no izvesti tudi za drugo konferen-
co, vendar je naša želja, da vsaj
večina udeležencev ne bo istih kot
na prvii konferenci. Doseči hočemo
to, da bo vedno širši krog ljudi
posredno ali neposredno vplival
na politiko v komuni in da bo naš
državljan dejansko na ta ali oni
način soodločal. Le tako si bomo
olajšali delo in si ne bomo imeli
ničesar očitati, saj si bomo ure-
jevali življenje v komuni sami.
S. D.
tfu vz^e tieedaifatetiem
Te dni so na redni seji upravne-
ga odbora .delavske univerze v Ve-
lenju razpravljali o načrtu izobra-
ževanja za prihodnje šolsko leto.
Kritično so obravnavali dosedanje
metode predavanj, ki so vse pre-
več enolična in stereotipna. Pre-
davatelji imajo premalo izkušenj
za vzgojo odraslih in prav zaradi
tega so sklenili, da bodo morali v
prihodnji sezoni posvetiti posebno
pozornost pripravi predavateljev.
Vodje sektorjev bo delavska uni-
verza poslala na tedenske semi-
narje, ki jih prireja Zveza DU in
LU v Bohinju. Pozneje pa bodo
slušatelji omenjenih seminarjev
priredili kratke seminarje vsem
predavateljem po posameznih sek-
torjih. Na ta način bomo brez dvo-
ma pripomogli k izboljšanju na-
čina vzgoje odraslih.
Pri političnem izobraževanju je
prav tako bil letos uspeh slabši od
lanskoletnega, kar je pripisati tudi
uporabi preživelih oblik pri iz-
obraževanju. »Klasičnih« preda-
vanj ljudje ne obiskujejo radi in
prav zaradi tega bi naj v prihod-
nji sezoni DU našla nove oblike,
ki so se obnesle v drugih krajih.
Tako bodo v šoštanjski občini pri-
rejali različne intervjuje. V načr-
tu so tudi javne tribune v Vele-
nju in Šoštanju.
Poleg sprememb v oblikovnem
smislu bo potrebno še več iznajd-
ljivosti in iniciative v p>ogledu pro-
gramiranja, ki bo privlačno samo
ob tesnem sodelovanju vseh poli-
tičnih in gospodarskih organizacij.
Predavatelji družbeno-ekonomske-
ga sektorja so že sedaj težili, da
bi svoja predavanja čimbolj pri-
bližali potrebam in problematiki
podjetja, kjer so predavali. V. V.
Strehe
Partiiansko slavje
Y Vinski gori
Navzlic dežju se je zbralo v ne-
deljo pred zadružnim domom v
Vinski gori več sto ljudi iz Vinske
gore in bližnje okolice na parti-
zanskem slavju, prisostvovali pa
so til^di predstavniki občine Žalec
in Saštanj ter predstavniki kolek-
tivov rudnika lignita Velenje in
TE Šoštanj. Ob tej priložnosti so
odkrili spomenik 21 borcem NOV,
ki so padli v partizanih in žrtvam
fašističnega terorja tega kraja.
Po končani slavnosti so bili so-
rodniki padlih borcev in žrtev fa-
šističnega terorja pogoščeni, ostali
pa so se udeležili partizanskega
slavja.	-jak
Črno je belo, belo torej ni črno
v kratkem času sta se v
žalski občini druga za drugo
zvrstili dve konferenci — kon-
ferenca Zveze komunistov in
konferenca občinskega sindi-
kalnega sveta.
Med mnogimi delegati, ki
so razpravljali tako rekoč o
vseh vprašanjih naše družbe-
ne dejavnosti, je neki delegat
obakrat razpravljal o nekate-
rih problemih svojega pod-
jetja. In sicer prvikrat druga-
če kakor drugikrat. Medtem
ko je na prvi konferenci bolj
ali manj ostro grajal slabosti
v zvezi z delitvijo dohodka,
pri čemer je med drugim po-
udaril, da »so korenine neza-
dovoljstva (v podjetju) v si-
stemu nagrajevanja« in da
»plačilne liste naj ne bi bile
tajne«, je na drugi konferenci
—	ki bi bila prav tako upra-
vičena slišati tak stavek že
zato, ker je bila sindikalna
—	to misel rahlo »korigiral«,
pri čemer so »korenine neza-
dovoljstva« pognale nekakšen
bujen cvet v obliki, čeprav
resnične, toda frazerske ugo-
tovitve, da »bo osebni doho-
dek odvisen od gospodarjenja
ekonomskih enot, od ustvar-
jenega čistega dohodka« in da
»bo treba okrog tega čim več
razprav in čim več sodelova-
nja vseh članov kolektiva.«
(Torej v abstraktnem smislu!)
To pomeni, da je iz konkret-
nosti prvega primera zašel v
splošnost v drugem primeru
in samo ponovil to, kar je bi-
lo poudarjeno že v samem po-
ročilu (poudarjeno po vsej
priliki zato, da bi v razpravi
to splošnost konkretizirali, ne
pa jo še bolj posploševali.)
Seveda pa ne brez vsakršne-
ga ozadja.
Ce je v prvem primeru šlo
za zaščito kolektiva pred do-
ločenimi anomalijami, ki bi
mu utegnile škodovati, zlasti
pa zmanjševati njegov vpliv
(posebej, kar zadeva delitve
dohodka), so hotele »korek-
ture« v drugem primeru do-
seči nasproten učinek, da bi
namreč tako diskutant opra-
vičil »polemiko« z nečim tret-
jim, kar pa v bistvu za pozor-
nega poslušalca obeh »plati
zvona« ni imelo nobene zveze
s predmetom razprave. Tu
navsezadnje niti ni važno to,
zaradi česar je bilo treba
stvari, ki smo jih sprva po-
stavili na noge, kasneje pre-
vračati na glavo, važnejše je
ugotoviti, da kakšno žonglira-
nje z dejstvi za Vaj a v negoto-
vost, v nekem smislu pači res-
nico, ne koristi nikomur in
ničemur in je vrhu vsega še
smešno, ne glede na pobudo,
iz katere je poteklo. Res je,
da ni mogoče nikomur vsilje-
vati, naj bi na dveh različnih
konferencah govoril o isti
stvari in pri tem uporabljal
še celo isto terminologijo, lo-
gično pa se zdi, če že govori,
da bi morala vsaj dejstva
ostati nespremenjena. Stvar,
ki je na primer črna, ne more
biti istočasno tudi bela! In če
so konference navsezadnje
tudi neki vir informacij, ni
umestno, prepuščati ljudem,
naj ugibajo, kaj je in kaj ni
res.
Pri vsem tem je treba na-
posled podčrtati še to, da je bil
smoter obeh konferenc jasen
in nedvoumen — ne v raz-
pravljanju zaradi razpravlja-
nja, ampak v razčiščevanju
tistih enotnih konceptov, ki
so prav tako jasni in nedvo-
umni. S tega stališča pa se
poraja tedaj veliko vpraša-
nje: kako je namreč mogoče
tako rekoč v eni sapi prikazo-
vati isto stvar v dveh bistve-
no različnih variantah in v
čem je navsezadnje smisel ta-
ke »politike«?! D. Hribar
Velike spremembe tudi na podrociu l(ulture
v prostorih Trgovinske zbornice je bil v ponedeljek zvečer
razgovor o aktualnih kulturnih problemih, ki ga je organizi-
rala ideološka komisija OK ZKS v Celju in ki so se ga ude-
ležili predstavniki nekaterih kulturnih ustanov našega okra-
ja. Razgovor je vodil sekretar Sveta za prosveto, kulturo in
znanost LRS Beno Zupančič.
Ker menimo, da bodo vprašanja zanimala tudi naše bral-
ce, posredujemo nekaj odlomkov iz njegovega govora o pro-
blemih kulturnih institucij v novem položaju.
Ko je govoril o nekaterih spre-
membah v položaju kulturnih in-
stitucij, je Beno Zupančič pouda-
ril, da gre za popolnoma nove
družbene odnose na tem področju,
za spremenjen način upravljanja
in delovanja teh kulturnih insti-
tucij.
Vsebinsko spreminjanje našegu
gospodarskega sistema, nadaljnje
uveljavljanje dela kot temeljnega
materialnega in moralnega meri-
la, po katerem presojamo tako
posameznike kakor kolektive, kar
Tse je povzročilo uvajanje delitve
dohodka po delu, s tem pa seveda
spreminjanje družbenih odnosov
in vsebine družbenega samo-
upravljanja — vse to v našem
življenju ni samo predmet živah-
nih razpravljanj, ampak pravih
pravcatih gibanj. Ta gibanja
označuje težnja, napredovati hi-
treje, izviti se čimprej iz mezdnih
odnosov, iz proračunske tehnike
razdeljevanja materialnih sred-
stev, ne glede na delo, iz okvirov
uradniških lestvic in meril, hkrati
pa seveda naravna težnja, upora-
biti pozitivne izkušnje gospodar-
skih organizacij povsod tam, kjer
je vladala proračunska tehnika
s svojo logiko.
Seveda bi bilo samo deloma res,
ko bi trdili, da so razpravljanja
o novem položaju kulturnih in
umetniških dejavnosti povzročile
samo spremembe na drugih po-
dročjih našega družbenega dela in
da se samo izkušnje od drugod
prenašajo tudi sem. Zakaj taka
trditev bi pomenila, da v okviru
njih samih ni ne perečih družbe-
nih ali kulturno umetniških vpra-
šanj, ne organizacijsko tehničnih
in drugih vzrokov, ki terjajo, da
se področje kulturnega in umet-
niškega življenja ob tej izjemni
priložnosti pregleda s čimbolj no-
vimi očmi, s čim manj predsod-
kov in ustaljenih navad ali celo
razvad, ki so se preživele in veli-
kokrat objektivno zavirajo na-
daljnji napredek. Proračunska
tehnika materialnega oskrbovanja
oziroma podpiranja kulturnih in
umetniških ustanov, uradniško
hierarhični način nagrajevanja,
togo zasnovani, v glavnem prora-
čunsko logiko priznavajoči pred-
pisi, ki naj bi po možnosti vse
predpisovali, glede finansiranja
pa celo ukazovali, ali premajhne
možnosti, da bi ustvarjalci prišli
do veljave s svojo vlogo in svoji-
mi dejanji, včasih samo napol ali
celo napak postavljeno družbeno
upravljanje, to so samo splošne
negativne oznake, s kakršnimi
imamo opraviti, kar se tiče siste-
ma tudi na našem področju. V
posledicah tega pa lahko odkri-
jemo vse tisto, na kar bi morala
pogosteje opozarjati naša kultur-
na kritika.
To namreč, da so take institu-
cije ali dejavnosti priznavale za
družbo in za njene predstavnike
velikokrat samo tiste, ki so jim
dajali materialna sredstva, več ali
manj državno odministracijo, da
so dana sredstva imela preveč-
krat neupravičeno značaj daril ali
celo miloščine, kakor da je kul-
tura neko nujno zlo, da so se in-
stitucije v celoti ali umetniki kot
posamezniki v mnogih primerih
popolnoma nehali zanimati za to,
kaj se pravzaprav godi v ljudeh,
kako ves družbeni organizem ži-
vi, da so taki načini vodenja ali
upravljanja hote ali nehote po-
speševali povprečnost, nastajanje
namišljenih vrednot ali veličin,
privilegij, monopolizem, oficial-
no ali celo, bi rekel, državno iz-
vozno kulturo in umetnost, in ko-
nec koncev, da so zmanjševali lju-
dem poleg nekaterih pravic tudi
dolžnosti, jih je osvobajalo kul-
turne in umetniške odgovornosti.
Kakšne so pravzaprav osnovne
spremembe, kakor se kažejo da-
nes že v nekaterih novih predpi-
sih, Uakor so se izluščile iz dose-
danjih razpravljanj oziroma de-
loma 7»» iz dosedanjih pozitivnih
izkušenj.
Prvič, v okrepljenih elementih
samoupravljanja, drugič, v pre-
hajanju od finansiranja institucij
k finansiranju dejavnosti, pri če-
mer ne bo več odločilno število
zaposlenih ali višina njihovih pla-
čilnih razredov, temveč značaj da-
ne institucije in njen delovni pro-
gram, ali drugače povedano, pre-
hajanje od dotacij k svobodnej-
šemu formiranju dohodkov iz naj-
različnejših virov, vštevši nepo-
sredno družbeno plačilo, dano za
izvajanje delovnega programa, in
k svobodnemu razdeljevanju pri-
dobljenega dohodka znotraj insti-
tucije; tretjič, prehajanje od urad-
niškega sistema nagrajevanja,
kjer so odločilni formalna iz-
obrazba, službena leta, avtomatič-
no napredovanje in podobno, k
svobodnemu razdeljevanju oseb-
nega dohodka, po pravilniku pač,
ki si ga vsaka institucija izdela
sama na osnovi dela in delovnega
uspeha, ob čemer tudi izumre ena
najbolj neusmiljenih spon, tista
tako imenovana od zunaj predpi-
sana sistemizacija delovnih mest;
četrtič, širše možnosti za uveljav-
ljanje statusa tako imenovanega
svobodnega umetnika, to pomeni,
zagotovljeno socialno in pokojnin-
sko zavarovanje, ne glede na de-
lovno razmerje, ob čemer se bo
vedno bolj uveljavljala pravza-
prav ne formalna, pač pa kon-
kretna delovna pogodba.
Ob temeljitih in daleč v prihod-
nost segajočih spreminjanjih vse-
ga našega družbenega življenja ne
gre za to, da bi kulturnim insti-
tucijam brali levite zaradi tistega,
česar same niso mogle narediti in
ne premeniti, pač pa gre za to, da
bi se v njih zdaj, ko so mnoge
stvari dozorele, ne uveljavljale
težnje po starem kot edino spre-
jemljivem in zveličavnem, da bi
v njih samih ne imeli opraviti na-
mesto z živim prizadevanjem s
kakršnim otožnim objokovanjem
preživelega ali formalnim uvaja-
njem novega. To pomeni, da je
treba te spremembe razumeti, ka-
kor da gre za temeljito vsebinsko
presnavljanje vsega našega druž-
benega in kulturnega življenja, za
ustvarjalno upoštevanje novih
možnosti, za nadaljnjo demokra-
tizacijo, za uveljavljanje pravza-
prav prastare resnice, da proble-
mov kulture in prosvete ni mogo-
če reševati z administrativnimi
predpisi, niti s finančnimi injek-
cijami, z uradniškim naštevanjem
dolžnosti ali s kakšnim cehovskim
tarnanjem. In končno gre za več-
je pravice, za večje dolžnosti in
seveda za večjo odgovornost glede
kakovosti in uspešnosti posamez-
ne dejavnosti.
Bojazen pred komercializaoijo, pred
viilparizacijo ali kakršnokoli druf(o de-
forniac-jo našega kulturnega in umetniš-
kega /-ivljenja zaradi teh in takih spre-
menil) je u|>ravi(Vna kvečjemu toLiko
kakor doslej, če bi seveda vsega, kar
lahko smatramo za demokratično ne šteli
za deformacijo, in taka bojazen lahko
izvira najpoprej iz dvomov v lastno
zmogljivost ali sposobnost in iz nezau-
panja v kulturno potenco tako naših
iist\arjulcev kakor vseh naših ljudi.
Razprava o vseh teh vprašanjih
pa naj bi tekla vzporedno v kul-
turnih institucijah in pri ustano-
viteljih teh institucij, to pomeni
pri tistih, ki bodo s vojo pogodbo
kot predstavniki družbe dali tem
institucijam s svojo podporo neko
perspektivo.
CELJSKI TEDNIK STEV- 21 — 9. jianija 1961 ^^^
TELESNA VZC07A IN ŠPORT
Rekorden zbir točk
GLUK — DVAKRAT PORAŽEN
Prvo kolo ekipnega prvenstva
države v atletiki za moške in
ženske se je v Celju končalo nad-
vse uspešno za Kladivarja. Ka-
kor moški tako so tudi ženske
zbrale rekordno število točk in to
navzlic nekaterim spodrsljajem-
Razen tega pa se je celjski miting,
na katerem so poleg domačinov
nastopili tudi atleti in atletinje
Maribora in Branika, odlikoval še
z vrsto odličnih, vrhunskih re-
zultatov. Res je, da ni bil postav-
ljen noben državni ali republiški
rekord, zato pa je bila zabeležena
dolga vrsta osebnih in tudi le-
tošnjih najboljših izidov v državi.
Spet je zablestel Lorger. Zmagal
je v teku čez visoke ovire in v
»mrtvem teku« na najkrajši moš-
ki progi premagal Gluka. Škoda,
da Važič v teku na li500 metrov
ni Imel konkurenta; sicer pa je do-
segel letošnji najboljši čas v drža-
vi. Zelo zanimiv je bil tek na 800
metrov, kjer je v ostrem finishu
zmagal Naraks. Veliko presene-
čenje je pripravil Kolnik z zmago
na 200 metrov. Lešek je naska-
koval višino novega državnega
rekorda — 446 cm. Ce bi imel
malo več sreče bi se znova vpisal
v seznam rekorderjev- Letvica je
padla, ko je bil že čez njo. Brod-
nik je zasluženo zmagal v teku na
400 metrov čez ovire, mladi Po-
lutnik mu je bil za petami. La-
mut je brez težav zasedel prvo
mesto v teku na 3.000 metrov čez
zapreke, pomembno zmago pa je
zabeležil tudi Stanko Kopitar v
teku na pet kilometrov.
Velika premoč Kladivarjevih at
letov je prišla do izraza še v tem,
da so pobrali sedemnajst od dvaj-
setih možnih prvih mest. Zbir
točk pa se je glasil: 1- Kladivar
33.223, 2. Branik 28.616, 3. Mari-
bor 25.058.
Odlične so bile tudi atletinje
Kladivarja, saj so zma.gale v de-
setih od enajstih disciplin. Prvo
mesto so morale prepustiti le v
teku na 80 metrov čez ovire. Si-
cer pa so zbrale 17. 206 točk. Bra-
nik pa 14.625-
NAJBOLJŠI IZIDI
MOŠKI
100 m: Lorger 10.6, 2. Gluk (B)	10.6;
110 m: 1. Lorger 14.4, 2, Kovač	15.6;
200 m: 1, Kolnik 22.4, 2. Muc (B) 22.5;
409 m: Vučer 51.1; 400 m ovgre: 1. Brod-
nik 56.2, 2, Polutnik 56.8; 800 m: Naraks
1:51.6, 2, Važič 1:52.9; 1.500 m: Važ^č
3:45.8, Naraks 3:59.5; 3000 stiple: Lamut
9:18,8, Korber 9,:58,7; 5000 m: Kopitar
15:33,2; 10.000 m: Male 33:05,0; 4 krat
100 m: Kladivar 43.2; 4 krat 400 m: Kla-
divar 3:26.8; višina: Princ (B) 175; dalji-
na: Kolnik 710, Lešek 693; troskok: Brod-
nik 13.60, Ž.:lnik 13.31; palica: Lešek 435,
Kolnik 400; krogla: Kasjak (M) 14.23;
kopje: Brodnik 65.95, Ogrizek 49.93; kla-
divo: Bukovec (B) 52.12; disk: Peterka
44.56, Vravnik 40.62.
ŽENSKE
80 m ovire: Ostroška (B) 11,9, Urbančič
12.2; 100 m: Šerbec 12.5, Lubej 12.6,
200 m: Cede 26.0; 400 m: Silan 60.0; Ga-
šparut 2:18.5, 4 krat 100 m: Kladivar 51.0;
višina: Urbančič 148; madjina: Lubej 508,
Padar 493; krogla: Potočnik 10.67, Med-
vešek 10.36; disk: Kroflič 38.16, Škomik
34.27; kopje: Škomik 35.10, Mastnak 31.53,
ŠAH
Kranj - Celje
v nedeljo je bil v Celju šah/ovski dvo-
boj na trinajstih deskah med reprezen-
tancama Celja in Kranja, Medtem, ko
So člani nastopili na osmih deskah, so se
mladinci pomerili na petih, Ženske ni^
nastopile. V skupnem ocenjefvanju je
zmagal Kranj z rezultat^om 7:6 in se tako
oddolžil za lanskoletnf poraz na poHi-
nalnem turnirju. Sicer pa se je dvoboj
članskih ekip končal 4 in i>ol proti 3 in
pol za Kranj, dvoboj mladinskih pa je
ostal neodločen 2 in pol proti 2 in pol
točki.
Pri članjih je celo točko dosegel edinole
Ojstrež na osmi deskii. Remizirali pa so:
iuž. Vrhovec s Cudermanom, Štrajher z
Zbilom, Bervar z Bukovcem, Primo/iič s
Kovačičem ter Pešec z Možiino. Dvoboj
pa sta izgubila Janežič in Pertiuač.
Pri mladincih je celo točko dobil edi-
nole Lubej, remizirali so Kunej, Kova-
čič in Golob, partijo pa je izgubil Po-
točnik,
Hokiaktei
Prvenstveni hoj v slovenski
conski ligi je končan. Kladi-
var kljub izrednemu finishu
ni uspel. V končni oceni se je
moral zadovoljiti z drugim
mestom, kar je prav tako od-
ličen uspeh. V zadnji tekmi
je nastopil v Ljubljani, kjer
ga je premagal Slovan z re-
zultatom 2:0. Domačini so bili
ves čas igre v premoči, razen
v zadnjem delu, ko so gostje
iz Celja skušali nadoknaditi
zamujeno.
Olimp se je dostojno poslo-
vil od družbe najboljših slo-
i^cnskih enajstoric, saj je v
soboto popoldne igral na do-
mačem igrišču z renomirano
ekipo Ljubljane neodločeno
1:1. Kakor običajno v drugem
delu prvenstva, tako je tudi v
tej tekmi domačine spremlja-
la velika smola. Olimp je bil
namreč boljše moštvo in bi
po priložnostih, ki jih je imel.
moral zmagati s precejšnjo
razliko.
Naslov najboljše enajstori-
ce v slovenski conski ligi si
je priboril Maribor, ki je
zbral v dvaindvajsetih tek-
mah 35 točk ter razliko v go-
lih 60:22. Kladivar je obtičal
na drugem mestu z 31. toč-
kami ter razliko v golih 73:34.
Ostala mesta so zasedli: 3.
Ljubljana 28, 4. Rudar 27, 5.
Sobota 27, 6. Slovan 22, 7. Ili-
rija 21, 8. Krim 21, 9. Gorica
18, 10. Triglav 17, 11. Olimp
13 in 12. Nafta 4 točke. Pri-
hodnje leto bosta v nižjem
tekmovanju nastopala Nafta
in Olimp, kranjski Triglav pa
le v primeru, če Maribor ne
bo uspel v kvalifikacijah za
vstop v drugo zvezno ligo.
Celjska slika
Konjiški festival ^^^
z telovadnim nastopom, v nedeljo, 4,
junija, je bil končan prvi festival telesne
kulture konjtiške občine. V njegovem
okviru je na različnih tekmovanjih na-
stopilo 27 moštev z blizu 200 tekmovalci.
Na zaključnem nastopu pa je sodelo-
valo nad dva tisoč učencev osnovnih šol
ter članov partizanskih društev.
Festivalske prireditve je uspešno iz-
popolnil ustni časopis, na katerem sta
mladim poslušalcem odgovarjala znana
športnaka Stanko Lorger in Ivo Daneu,
Na rokometnem turnirju, ki se ga je
udeležilo pet ekip, je zmagalo moštvo
Partizana liz Celja mesta pred domačini.
Na prvem občinskem prvenstvu v namiz-
nem teniisu je sodelovalo 112 igralcev.
Med ekipami sta najboljši uspeh zabe-
ležili vrsti domačega Partizana in druge
osnovne šole iz Konjic, Med posamez-
niki na so zmagali: Štefan Vilar pri čla-
nih. Nada W©ingerl pri članicah, Slavko
Groleger pri mladincih, Iztok Vončina
pri pioniirjih ter Breda Gorjup pri pio-
nirkah.
Prvi festival telesne kulture konjiške
občine je uspel. Prirediteljem je v celo-
tedenskem programu uspelo združiti dva
cilja, to je proslavo dvajsetletnice ljudske
vstaje ter popnlapižacijo in množičnost
športa in športnih iger.
NOGOMET
KONEC TUDI V OKRAJNI LIGI
V nedeljo je bilo zaključeno tu-
di okrajno prvenstvo v nogometu
v prvi skupini. Naslov prvaka so
osvojili nogometaši železničar-
skega kluba Celja, ki so že med
tednom premagali lx>rb9ne Velenj-
čane 4:3. Ostale tekme zadnjega
kola pa so se končale takole:
Šmartno ob Paki — Kovinar 4:3.
Vse kaže, da pri nogometaših štor-
skega Kovinarja nekaj ni v redu,
Šoštanj — Steklar 3:2.
Končni vrstni red: 1. ŽNK Celje
19, 2. Velenje 15, 3. Kovinar 8, 4.
Šoštanj 8, 5. Steklar 6 in 6. Šmart-
no ob Paki 4 točke.
Judo
ZMAGA GOSTOV
Zelo marljiva judo ekiipa Olimpa je
pohabila v nedeljo v Celje kombinirano
vrsto Ljubljane. Zmagali so bolj rutira-
ni gostje z rezultatom 18:6. Točke za
Olimpa so dosegli: Peterman in Drozg po
d>\'e ter Seles II in UrbanSič po eno.
Rokomet
PARTIZAN CELJE - OKRAJNI PRVAK
Zadnje kolo okrajne rokometne lige
je skoraj prineslo nekaj presenečenj, saj
so rokometaši Laškega dli Polul nudili
velik odpor vodečlma na lestvici. Tako
je novemu okrajnemu prvakn Partizanu
iz Celja mesta šele v zadnjih minutah
igre uspelo premagati Laščane 22:18, Prav
tako so tud? igralci železničarskega ro-
kometnega kluba Celje imeli obilico de-
la. da so odpravili Polule 27:22. V šale-
škem dvoboju so bili to pot boljši igralci
!z Velenja, ki so premagali Šoštanj z
visokim rezultatom 22:12. Tekma Koniice
—Griže ni bila odigrana, Njen^ rezultot
pa ne more več vplivati na končni vrstni
red.
Naslov najboljše okrajne ekiipe so pr-
vič i>o vojni osvojili mladi igralci parti-
zanskega društvo iz Celja mesta, ki so
ves čas tekmovanja pr-kazali tudi naj-
boljšo igro. Vendar se bodo morali zelo
zavzeti, če bodo hoteli uspeti v kvalifi-
kacijah in se uvrstiti v slovensko Fgo.
Prva preizkušnja jih čaka že 18. junija,
ko se bodo v Murski Soboti spoprijeli z
okrajnimi prvaki Maribora, Murske So-
bote in Novega mesta. Rokometaši 2RK
Celja so bili skupaj z zmagovalci daleč
boljši od ostalih ekip. Zato pričakujemo
od njih veliko uspeh)ov v prvenstvenem
boju tako itnenovane štajerske lige, v
kateri bodo nastopili tudi igralci Parti-
zana iz Celja mesta, v kolikor bi ne
uspeli uvelja\iiti se v slovensko ligo. Pre-
senečenje spomladanskega dela tekmo-
vanja je bila ekipa Laškega, ki je osvo-
jila 4 mesto. Velenjčani so osvojili tretje.
Novinca v okrajni ligi. Griže in Konjice,
sta zasedla rep lestvice.
Končni vrstni red: 1, Partizan Celje
mesto 26 točk, 2, ZRK Celje 26, 3. Ve-
štanj 10, 7. Griže 8 in 8, Konjice 5 točk.
Štirje posnetki z nedeljskega atletskega mitinga. Zgoraj od leve:
trije mladi zmagovalci — Stanko Kopitar. Ančka Gašparutova in
Franc Naraks. Spodaj: cilj teka na sto metrov. Od leve v prvi vr-
sti: Kolnik, Muc, Lorger in Gluk. Na sliki se lepo vidi, kako Gluk
z glavo izsiljuje prednost. Prvo mesto je pripadalo Lorger ju
Uspel telovadni nastop
v Laškem
Nekaj sto pionirjev in pionirk-učencev
laške oisnovne šole je preteklo nedeljo
nastopilo na nogometnem igrišču s telo-
vadnjimii vajami, V desetih točkah so pri-
kazali vse delo na področju telesne vzgo-
je v minulem letu. ki je bilo zelo plo-
dovito. Ta pregled celotnega truda in
doseženih uspehov v športu im vzgoji je
osnovna šola pripravila v okviru jugo-
slovanskih pionirskih iger. Nastopale so
skupine po razredih.
Po mnenju števLlnega občinstva je bila
ppiredltev zelo uspešna. Gledalcem so
posebno ugajale ritmične vaje pionirk iz
osmih razr^ov. Tudi organizotorji so
bili z nastopom zadovoljni.
Ko sem vprašal ravnatelja šole prof.
Jožeta Sirca, kdo ima največ zaslug za
uspešno prireditev, mi je brez pomisle-
kov dejal, da njiihov telovadni učitelj
tov, Janez Pečnik, ki je s skupino uči-
teljev sam vodil tehnična in organiza-
cijska dela, za kar zasluži izredno po-
hvalo,	-leš
Športni ribiči Slovenije
NA TRETJEM ZLETU V CELJU IN VELENJU
V soboto in nedeljo so se v Ce-
lju in Velenju zbrali špocrtni ribiči
Slovenije na svojem zletu, ki so
ga začeli v soboto na vsezgodaj
zjutraj s tekmovanjem v suhih di-
sciplinah. Slavnost je začel zastop-
nik Zveze ribičev Slovenije tov.
Bokal, udeležence zleta pa so po-
zdravili tudi mladi celjski ribiči-
pionirji ter prirodoslovci iz osnov-
nih šol.
Prvi del tekmovanja se je lepo
odvijal. Zato je škoda, da ga je
zmotil dež. Navzlic temu je Ljub-
ljančan Božo Dimnik postavil nov
državni rekord v metu obtežilnika
v daljavo. Nov najboljši rezultat
v državi v tej disciplini se glasi
— 66,20 metra. Ta tekmovalec se
je uvrstil na prvo mesto tudi v
ostalih disciplinah na suhem ter
za to prejel lep pokal. V ekipnem
ocenjevanju suhih disciplin so
zmagali Ljubljančani, drugi so bili
Celjani, tretji pa ribiči iz Novega
mesta itd. Tudi pri mlad.ncih so
zmagali Ljubljančani, Celjani pa
so zasedli drugo mesto.
Prireditve tretjega zleta šport-
nih iribičev Slovenije je v soboto
zvečer uspešno izpopolnil veseli
večer.
V nedeljo je bilo ob Velenjskem
jezeru tekmovanje v odlovu živih
rib s plovcem. Prvo in drugo me-
sto med članskimi ekipami je pri-
padlo Celjanom, med posamezniki
pa se je najbolj odlikoval Danilo
Rifelj iz Novega mesta. Tudi mla-
dmci iz Celja so na tem tekmova-
nju zasedli prvo mesto tako v
ekipnem ocenjevanju kot pri po-
sameznikih. Zmagal je Maks Ni-
dorfer.
Prav to tekmovanje je pokazalo,
da se mladi rod uspešno uveljav-
lja v ribiških vrstah in da resno
ogroža rezultate starejših.
Tel^movanje je v celoti uspelo,
za kar sta imela veliko zaslug Ce-
ljana Avgust Debenjak, kot glavni
sodnik ter Albert Kerkoš, kot teh-
nični vodja. Z uspelo organizacijo
zleta pa se je postavila tudi celj-
ska ribiška družina.	K. S.
Na tretjem zletu športnih ribičev Slovenije je nastopila tudi pionir-
ka. Naša slika na levi kaže, kako jo tov. Franček Pere seznanja
s skrivnostmi lova. Na desni — republiški prvak pri mladincih v
odlovu živih rib, Maks Nidorfer.
Ugled - zaradi aktivnega dela
Ko SO na občnem ziboru Občin-
skega odbora Rdečega križa v
Celju ocenjevali delo v minulem
letu, so ugotovili lep napredek ne
samo pri povečanju števila čla-
nov, temveč tudi v aktivnosti
osnovnih organizacij. Res je, da
sta dve organizaciji med letom
zamrli (Škof j a vas in Ljubečna),
toda navzlic temu so povečali šte-
vilo članov za več kot šest sto.
LEP ZGLED
Kjer stanuje v eni hiši več državlja-
nov, je prav, da vsak prispeva k njene-
mu vzdrževanju, urediitvi okolja itd. Lop
zgled za to so stanovalci hiiše na Dečkovi
cesti 5, ki so na pobudo novoizvoljenega
hišnega sveta sami 06'stili dohod k hiši,
uredila njeno okolje, očistili pralnice,
dvorišče ipd. Razen tega so opravili še
nekatera druga dela. Zdaj pa jih čaka
splošno popravilo bloka.
V hiši so tudi uveljavili načelo, da
prepirov in sovraštva med stanovalci ne
sme biti. Ce ima kdo kaj pripomb, jih
pojasni na sestanku hišniih stanovalcev.
O. F.
Za redno vzdrževanje
Starega gradu
Olepševalno in turistično dru-
štvo v Celju je formiralo poseb-
no delovno skupino za sanacijo in
vzdrževanje Starega gradu. Vsa
dela pri vzdrževanju razvalin bo-
do opravljena pod strokovnim
nadzorstvom.
Asfaltiranje
Trubarjeve ulice
Te dni je celjska Uprava za ce-
ste in kanalizacije začela z deli za
asfaltiranje Trubarjeve ulice. Ce
bi dela ne oviralo slabo vreme, bi
bila modernizirana cesta že prej
izročena namenu kot 'bo,
NAD 20.000 UR PROSTOVOLJ-
NEGA DELA
Od prvega aprila pa do konca
maja so udeleženci prostovoljnih
delovnih akcij v Štorah opravili
nad dvajset tisoč udarniških ur.
Prizadevnost štorskih železarjev
ter prebivalcev tega kraja zasluži
ne samo pohvalo, temveč tudi po-
snemalcev.
Tako zdn^uje zdaj organizacij
Rdečega križa na obmiočju celj-
ske občine 9180 članov. Precej
novih članov so dobili na Otoku,
Dolgem polju in Jožefovem hri-
bu. Navzlic temu pa še niso do-
segli, da bi bilo vsaj 50 % vo-
livcev članov Rdečega križa.
Analiza dela je nadalje pi^itrdi-
la,. da so najlepši uspeh dosegle
tiste osnovne organizacije Rde-
čega križa, ki sio našle s,tik z
ostaliimi množičnimi, zlasti pa p>o-
litičnimi organizacijami. Zal pa
je še zmeraj nekaj odborov osnov-
nih političnih organiz-acij, ki
podcenjujejo delo Rdečega križa
in ga ne jemljejo dovolj resno.
Kljub vsem tem redkim nega-
tivnim ugotovitvam, pa so zlasti
občni zbori osnovnih organizacij
pokazali, da Rdeči križ vendarle
pridobiva na svojem ugledu. Z.ato
ni naključje, da si je novoizvo-
ljeni občinski odbor zadal nalo-
go, da bo še naprej podprl delo
svojih osnovnih organizacij in
skrbel zlasti za njihovo sitaltio in
nepretrgano delovanje.
V času od 29, 5. do 4, 6. 19i51 je bilo
rojenih 39 dečkov in 19 deklic.
POROČILI SO SE:
Jože Dreu, pom. skladiščnik in Erika
Zilli, trg. pomočnica oba iz Lise. Kari
Zeme, delavec in Stanislava Mazzoni, de-
lavka oba iz Celja. Anton Strahovnik,
delavec, inMarija Funkel, krojaška pom.,
oba iz Lave. Maks Sorec, delavec in Ma-
rija Kadilnik, delavka oba iz Celja. Fran
Bele, delavec in Ana Strašok, strojepiska
oba iz Celja. Franc Sotošek, uslužbenec
iz Celja in Nada Mahne, uslužbenka az
Teharij. Frderik Zajec, rudar iz Dola
pri Hrastniku in Frančiška Homšek,
matičarka iz Belova. Djuro Mušič, dela-
vec iz L'boj in Hedvika Feldin, delavka
iz Leskovca.
UMRLI SO:
Ivana Turk, upokojenka iz Maribora,
stara 79 let. Melhijor Dobovičnik, usluž-
benec iz Laškega, star 46 let. Klotilda
Premšak, uslužbenka iz Vojnika, stara
38 let. Matjaž Kranjec, otrok iz Celja,
star 1 mesec.
Mihael Kolar, avtomehanik, iz Celja,
star 51 let. Leopold Debelak, kovač iz Ra-
deč, star 47 let. Jožica Abram, otrok iz
Novega mesta, stara 1 leto. Mojca Ku-
der, otrok, iz Dobriše vasi, stara 5 me-
Krompir stari 20 (23), krompir novi 60,
čebula nova 140 (100—120), česen stari —
(300), česen novi 160 (160), fižol visoki
115-140 (100-130), fižol nizki 100 (80—
100), solata 60—80 (60—120), špinača 60
(80-150), ohrovt 60, peteršilj 200 (140—
200), por 60 (60—80), rabarbora — (120),
pesa 140, koleraba 90 (90—120), redkvica
— (200), korenje — (40—60), korenjček
100-220 (90-140) zelje glavno belo 50-70,
gobe (300), limone 220, pomaranče 220,
jabolke (80—100), banane 280, mleko 56
(50—56) smetana — (320), skuta — (200),
maslo — (720—820), jnjca 25 (20—24), piš-
čanci 440 (300—500), zajci — (200—800),
paradižnik 250—450, črešnje 130 (90—120),
jagode 220 (200—280), grah neluščen 140
(150), borovnice — (90—120), hruške 200,
kumare 250 (250), paprika 550,
Trg še vedno ni najboljše založen. Pri-
manjkuje perutnine, jajc ifn včasih tudi
mlečnih izdelkov.
V rudniku L^boje je pri delu dobil
notranje i>oškodbe Ivan Štajner liz Kasaz,
-	Pri montažnem delu v Cinkarni si je
poškodoval desno roko Stanko Majcen
iz Nove Dobrave. — V Grajski vosi sta
se s kolesom peljala Matija Mož'na in
njegov brat Gabrijel. Med vožnjo sta
padla. Prvi si je poškodoval glavo, drugi
pa ključn>co, — Z vrelo juho se je po
nogi polila Roza Planinšek iz Dobrne. —
Pri padcu si je jM>škodoval glavo Anton
Krimšck iz Cernolice pri Šentjurju. —
S kolesom je padel in si pošikcdoval
glavo Miha Jug z Ostrožnega pri Po-
nikvi. — Ivana Toplaka iz Zabukovce je
podrl osebni avto. Dobil je poškodbe na
glavi, rebrih in rokah. — V Opekarni
Ljubečna se je opeka podrla na delavca
Mata Pavka. Dobil je poškodbe na nogi.
—	Pri padcu z motorjem si je zlrniil nogo.
Rlidrlf Senici St ' _ c
padla Terezijo Vodopivec v Mačvi pri
Grobelnem. Poškodovalo si je rebra ia
ključnico.
CELJSKI TEDNIK STEV- 21 — 9. jianija 1961 ^^^
PIONIRJI V ROKOMETU
Okrajno rokometno prvenstvo za pi-
onirje in pionirke, ki je bilo v nedeljo
T Celju, je minilo v znamenju premoči
igralcev Partizana Celje in igralk iz
Zulca. Pionirji Celje mesto so premagali
Polule 13:4, Gaberje 5:0 in Preibold 14:6.
Prebold, ki je zaisedel druffo mesto je
igral s Polulami 9:9, premagal pa Ga-
berje 17:6. Polule pa so odpravile Ga-
berje 13:8. Končni vrstni red: Partizan
Celje mesto, Prebold, Polule in Gaberje.
Pri pionirkah so igralke iz Žalca pre-
magale v odločilni tekmi Partiizana Celje
mesto 7:5 in drugo ekipo istega društva
9:2. Dvoiboj med partizanskima ekipama
iz Celja mosta se je končal z zmago
prve 6:2.
Pionirji Partizana Celje mesto so na
koncu turnirja odigrali prijateljsko tek-
mo proti reprezentanci vseh moštev in
zmagali 22:16. Ta ekipa bo celjski okraj
zastopala na republiiškem prvenstvu, ki
bo v nedeljo v Ljubljani.
Razgovor z mlado
strelko
Ime Jožice Klokočovnikove se
je v zadnjem času večkrat po-
javilo med tistimi, ki so do-
segli najboljše izide na strel-
skih tekmovanjih ne samo v
Spitaliču, kjer je doma, tem-
več tudi na tekmovanjih v
konjiški občini.
—	Imam štirinajst let, je
pripovedovala, obiskujem pa
osmi razred osnovne šole.
—	Zakaj si se sploh ogrela
za strelski šport?
—	V našem kraju je to edi-
na športna dejavnost, ki je
našla veliko število prijate-
ljev ne samo med starejšimi,
temveč tudi na šoli, kjer ima-
mo svoj strelski krožek. Da se
je strelski šport tako močno
uveljavil ima največ zaslug
upravitelj šole tovariš Jože
Višnar.
—	Kako pa gledajo fantje
nate, kadar jih premagaš na
strelskih tekmovanjih?
—	Oh, saj veste, se je za-
smejala, napovedujejo mi
skorajšnjo osveto na šport-
nem polju, samo zaenkrat iz
tega še ni bilo nič...
—	Le glej, da se boš dobro
držala tudi v naprej.
—	Bom skušala ...
Zagreb; Kladivar
6:1
V	sredo popoldne je bila na Gla-
ziji prijatelj sika nogometna tekma,
v kateri je član druge zvezne liige
Zagreb premagal Kladivarja z vi-
sokim rezultatom 6:1 (1:0). Ta tek-
ma je bila poslovilna za Slavka
Marinčka, ki odhaja v Nemčijo na
strokovno izpopolnjevanje.
Dvojna zmaga
Prvi dan atletskega mitijiga v Celju so
nastopile tudi ženske v tako imenovanem
B programu ekipnega prvenstva Slove-
nije. Razen dveh ekip Klaiddvarja, so na-
stopile še mlade tekmovalke iz Litije. V
skupni oceni je prva vrsta Kladivarja
zbrala 7.296, druga 5.779 točk, Litija pa
3.197.
V	vseh šestih disciplinah so zmagale
tekmovalke prve Kladivarjeve ekipe, in
sicer: Piavec v teku na 100 metrov 13.1,
Marševa v teku na 800 metrov 2:28.9,
Rozmanova v skoku v višino 142 cm,
Turnškova v metu krogle 8.63, Rudeževa
v skoku v daljino 4.50 in tekačice v šta-
feti 4 krat 100 metrov v času 55.2.
Na prvem in
drugem mestu
Po prvem kolu ekipnega
prvepstva države v atletiki je
žen^^ka vrsta Kladivarja zbra-
la največ točk od vseh sode-
lujočih ekip. Kladivar vodi
z 17.206, druga je Mladost,
tretja Olimpija-Svoboda itd.
Zelo zadovoljiv je tudi
plasman moške reprezentan-
ce Kladivarja, ki trenutno za-
vzema častno drugo mesto na
državni lestvici in sicer za
beograjskim Partizanom, ki
je zbral 34.499 točk, (Kladi-
var 33.223) ter pred zagreb-
ško Mladostjo 32.478, Ljub-
ljano itd.
Lorger osvojil
Hanžekovičev
pokal
Minulo nedeljo je bilo v Zagrebu atletsko
tekmovanje za Hanžekovičev memorial.
V spominski disciplini, to je v teku na
110 metrov čez ovire, je znova zmagal
član celjskega Kladivarja Stanko Lorger
v času 14,5 sekunde.
RAZPIS
Upravni odbor pri novo ustanovljenem rudarsko-eksploatacijskem
in raziskovalnem ter industrijsko-predelovalnem podjetju
„M O N T A N A"
s sedežem v Šentjurju
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1.	Šefa gospodarsko-računskega sektorja
2.	Knjigovodje za finančno in obratovno knjigovodstvo
3.	Fakturista in materialnega knjigovodjo
4.	Mezdnega knjigovodjo in blagajnika
5.	Šefa komerciale
6.	Korespondentke — tajnice podjetja
Pogoji:
Pod 1. in 5. visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja
strokovna izobrazila z 10-letno prak-so.
Pod 2., 3. in 4.: srednja strokovna izobrazba s prakso.
Pod 6. srednja strokovna izobrazba .s popolno verziranostjo v ste-
nodaktilografiji in samostojni korespondenci.
Po možnosti z znanjem vsaj enega tujega jezika.
Nast<m službe takoj. Pismene ponudbe s kratkim življenjepiisom poš-
ljite na Železarno Štore, Store pri Celju, Upravni odbor podjetja >MON-
TANE< (bivši obrat nemetalov in železne rude) do 20. junija 1961.
Ravnateljstvo Metalurške industrijske šole v Storah objavlja vpLs
v I letnik v šolskem letu 1961/62 za naslednje poklice: strojni ključav-
ničar, kovino-strugar, kovač.
Pogoji za vpis:
1.	uspešno dokončana osemletka;
2.	starost od 15 do 17 let;
3.	telesna in duševna sposobnost za poklic;
4.	obveza, da se bo kandidat po končanem šolanju zaposlil v Že-
lezarni Štore vsaj toliko časa kot je trajalo šolanje (obrazec za obvezo
dobi kandidat na šoli ob sprejemu).
Kandidati naj predložijo:
1.	Lastnoročno pisano prošnjo kolkovano s 50 dinarjev, v kateri
morajo obvezno navesti, katerega poklica se žele izučiti in točen naslov
(mesto, kraj, h. št. in pošto);
2.	rojstni Kst;
3.	zadnje šolsko spričevalo;
4.	mnenje osnovne šole, kjer je kandidat končal zaključni razred;
5.	zdravniško spričevalo;
6! za otroke padlih borcev potrdilo ZB, za druge varovance potr-
dilo socialnega skrbstva.
Kandidati, ki želijo stanovati v Domu učencev, morajo to navesti
v prošnji. Celotna oskrba (stanovanje, hrana, pranje) velja mesečno
8400 dinarjev.
Učenci prejemajo nagrade v višini do 6000 dinarjev mesečno, kar
je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Železarna Štore dode-
ljuje poleg tega socialno ogroženim učencem tudi podpore.
Rok za vložitev prijave je do vključno 30. ^^ija tega leta. Vsi
prijavljeni kandidati se zberejo v šoli zaradi opravljanja izpita dne
5. julija ob 8. uri zjutraj. Izpitna komisija bo objavila takoj po za-
ključku sprejemnih izpitov (psihotehničnih), kateri od Isandidatov bodo
sprejeti v šolo.
Vse nadaljnje informacije dobijo kandidati v tajništvu šole od
10. junija dalje.
Ravnateljstvo Metalurške industrijske šole Štore
B A Z P I S
Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljud-
skem odboru Žalec razpisuje na podlagi 21 člena Zakona o pristojnosti
občiniskih in okrajnih ljudskih odborov in njihvih rganov (Uradni list
FLRJ. št. 52/57) mesto
upravnika
Remontnego podjetja Polzela
Pogoji: Visokokvalificiran delavec v eni od gradbenih strok in po
možnosti vsaj nekaj prakse v vodenju podjetja.
Kolkovane prošnje z dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter
prakse je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec najkasneje
do 20. junija 1961.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev podjetii pri občinskem ljud-
skem odboru Žalec razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti
občinsJtih in okrajnih Ijudskiih odborov in njihovih organov (Uradni list
ILRJ, št. 52/57) mesto
. upravnika
podjetja Rekalmservis Žalec
Pogoji: Srtsinja ali niija strokovna izobrazba, ter praksa v stroki
podjetja.
Kolkovane prošnje z dokazili šolske izobrazbe in prakse je treba
poslati občinskemu ljudskemu odboru Žalec najkasneje do 20. junija 1961.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem
odboru Žalec razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občin-
skih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni lisit FLRJ,
št. 52/57) mesto	t
direktorja
Rudnika Bjovega premoga ZabukoTca
Pogoji: Rudarska fakulteta z vsaj 5-letno praikso v vodenju ru-
darskega podjetja ali Rudarska šola z vsaj 10-letno prakso na vodilnih
mestih v rudarskih podjeitjih.
Kolkovane prošnje z dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter
prakse je treba poslati najkasneje do 20. junija 1961 Občinskemu ljud-
skemu odboru Žalec
Upravni odbor podjetja >Avtobusni profnet< Celje razpisuje prosti
delovni mesti:
vodja prometnega sektorja
Pogoj: Prometna ali komercialna šola s prakso v prometni stroki.
sekretarja podjetja
Pogoj: Srednješolska izobrazba z daljšo praikso.
Plača po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov, oziroma
po dogovoru.
Rok za prijavo do 25. junija .1961.
OBJAVE m OCLASI
KINO
KINO UNION
9,—12. 6. 1961 >AMBICIOZNAc,
francoski barvni film
13,—16.	6. 1961 »LJUBEZEN NA RAZPOT-
JU«, madžarski film
KINO METROPOL
11.—14. 6. 1961 »PARTIZANSKE ZGODBE.
jugoslovanski film
15.—19 6. 1961 »SEDMO SINBADOVO
POTOVANJEc. ameriški Csc film
LETNI KINO
7.-10 6. 1961 »DEVIŠKA KRALJICA«,
ameriški barvni Csc film
11.^13. 6. 1961 »MISS STONE«,
jugoslovanski barvni Csc film
14,—17.	6. 1961 »HERAKLEJ«,
ameriški barvni Csc film
MLADINSKI KINO —
DPD »SVOBODA« CELJE
Dne 10 in 11. 6. 1961 »OLIVER TWIST«.
angleški film. Predstave v soboto ob
15. in 17. ter v nedeljo ob 10.. 15 in
17. uri.
KINO DPD »SVOBODA« —
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Dne 10 in 11. 6 1961 »DREVO ŽIVLJE-
NJA«, ameriški barvni Csc film
Dne 14. in 15. 6. 1961 »OPERACIJA AM-
STERDAM«, francoski film
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 9. junija ob 20. uri — Shake-
speare: Riihard II — Gostovanje v Ve-
lenju.
Sobota, 10. junija ob 16. uri — Stevens:
Zakonski vrtiljak. Gostovanje v Topol-
šici.
Nedelja, 11. junija ob 15.30 uri — Sha-
kespeare: Rihard II. — Izven in za
abonente iz Vojnika.
Torek, 13. junija ob 20. urii — Nušič:
Gospa ministrica. Gostovanje v Šent-
jurju.
Sreda, 14. junija ob 20. uri — Stevenis:
Zakonski vrtiljak. — Zaključena pred-
stava za Občinski sindikalni svet.
Četrtek, 15. junija ob 20. uri — Sha-
kespeare: Rihard II — Gostovanje v
Štorah.
Petek, 16. junija ob 20. uri — Stevns:
Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Sev
nioi.
Sobota, 17. junija ob 20. uri — Sterens:
Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Ko-
stanjevici na Krki.
Nedelja, 18. junija ob 20. uri — Stevens:
Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Čr-
nomlju.
RAZNO
OPOZORILO! Ker nekateri ljudje 12 ko-
ristoljublja o meni roznašajo neresnič-
ne vesti, opozarjam, da bom vsakogar,
ki bo ta obrekovanja raznašal naprej,
sodno zasledovala. Juvanc Marica, roj.
Vrečko.
IZJAVLJAM, da nisem plačnik za dolgove,
katere bi napravila moja žena Bevc
Pavla, Teslova ulica 5. Bevc Viktor.
STANOVANJA
ZAMENJAM sobo in kuhinjo s shrambo
za večje stanovanje kjerkoli. Ponudbe
pod »Cisto« na upravo lista.
OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom
oddam trem solidnim mladim fantom.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM sobo (odločba), nudim naj-
večje posojilo ali nagrado. Naslov v
upravi lista.
IŠCEM prazno sobo kot podnajemnica.
Za nagrado dam glavo šivalnega stroja.
Ponudlbe pod »Solidna« na upravo lista.
V VELENJU prodamo tri vseljive ločene
sobe, dve primerni za stanovanje Vrt-
pritikline. Majerhold. Celje. Kersni-
kova 27.
ODDAM opremljeno sobo dvema nameš-
čencema. Ožir, Drapšinova 4.
CKLKE ROTALE - MATIC«! MLEČEK,
garaotšraoc znanstreno BtabilinTaii.
proizvod Zavoda za čebelaratro dobite
v v»eh lekarnah. Lekarne, ka prepa-
rata še nimajo, naj ra naba^tjo pri
»Kenmfttrmaoiji« v Lji^Ijoni.
»KOMPAS«
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO
PODJETJE
Poslovalnica Celje
ORGANIZIRA
skupinske izlete s turistično opremlje-
nimi avtobusi, po želji in naročilu za po-
samezne izletniške skupine, doma in v
inozemstvo.
NUDI
vsakovrstne turistične usluge: prodaja
železniške vozovnice za Jugoslavijo in
inozemstvo, rezervira mesta v spalnikih
na domačih in inozemskih železniških ter
letalskih progah, prodaja ladijske vozov-
nice, preskrbuje POTNE LISTE in vse
TUJE VIZE, menja tuje valute, izvršuje
in nudi vse rezervacije za LETNI ODDIH
ter daje najrazličnejše in zanesljive in-
formacije o potovanjih.
Dvanajstdnevno potovanje
z luksuzno motorno ladjo Jugoslavija«
(od 1;. 10 do 26. 10. 1961)
2500 MILJ PO SREDOZEMLJU!
Prijave za potovanje sprejemamo naj-
kasneje do zaključno 5. septembra 1691.
PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠČITE
POSLOVALNICO »KOMPAS« CELJE
TOMŠIČEV TRG 1 - telefon 23-50.
PRODAM
RAZLIČNO staro pohištvo poceni pro-
dam. Cesta na Ostrožno 3il/I^
KLAVIRSKO harmoniko prodam Štor
Maks, Tremarje 8.	'
PRODAM: slaščičarski hladilnik-konzer-
vator s porcelanom za sladoled, flo-
bertovko kaliber 5 krat 6, »Ignis« boj-
ler 80 litrski, kompleten, nerabljen.
Kekič, Razlagova 4, Celje.
MOTOR HOREX 350 ccm prodam. Va-
novšek. Ljubljanska 6/II. Celje.
RADIO KAPSCH poceni prodam. Naslov
v upravi lista.
RAZNO POHIŠTVO ugodno prodom. Mo-
še Pajada 20 poleg restavracije »Kla-
divar«.
POSESTVO 5 ha, novo poslopje ob av-
tobusni železniški postaji, prodam. Ce-
na ugodna. Kovač Pepi, Praprotno, Ra-
deče pri Zidanem mostu.
PUCH Roller 125 ccm, prodam. Gleda-
liška 5 Celje.
IZVRSTEN jabolčnik, samo skupaj, pro-
dam. Terbovc, Polule 64.
ŠIVALNI stroj prodam. Drobnak, Zadrže
Šmarje pri Jelšah.
HIŠICO z 18 ari zemlje prodam Pelicon
Zvonko, Dobrna.
MELBROSIN — preparat cvetnega prahu
in matičnega mleka (GELEE ROYALE)
garantiramo znastveno stabiliziran
proizvod MELBRO — COOP (Zavod
za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh
lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni-
majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-
maciji« v Ljubljani.
RAZPISI
EKONOMSKA ŠOLA V CELJU
objavlja
redni razpis
šolskega odbora za vpis v I. letnik za
šolsko leto 1961/62
1.	V prvi letnik bo sprejetih 120 učen-
cev.
2.	Poffoji za vpis:
a)	uspešno dovršena osemrazredna
osnovna šola ali nižja gimnazija;
b)	starost do 18 let do 1 jnnnja
1961.
5. Prijave za vpis (na obrazcih DZS
št. 1,20), kolkovane z din 50 državne
takse sprejema uprava šole do 22. ju-
nija 1961. Prijavi morajo biti pniložene
te-le listine:
a)	rojstni list;
b)	zadnje šolsko spručevalo;
c)	listina, ki dokazuje potek in us-
peh šolanja v osnovni šoli ali nižji gi;m-
naziji (izpis«k liz matičnega lista ali di-
jaška knjižica);
d)	mnenja osnovne šola o sposobno-
sth in nagnjenjih kandidata (samo če
prihaja neposredno liz osnovne šole);
e)	kratek življenjepis;
f)	priporočilo ZB za otroke padlih
borcev in žrtev fašističnega terorja ali
socialnega skrbstva za vse ostala otroke
brez staršev, oziiroma gospodarske, druž-
bena ali strokovne organizacije zwadi
prednosti pri izboru med kandidati, ki
imajo enaka pogoja.
4.	Izpitni predmeti za primer, če bi se
razpisna komisija odločila pri ožjem iz-
boru med učenoi s slabšim učnim uspe-
hom za sprejemni izpit, bodo slovenski
jezik in matematika.
5.	Izid razpisa bo objavljen 27. junija
1961 ob 9. uri v šoli, kjer naj sa zberejo
vsii prijavljene!.
Ravnateljstvo
EKONOMSKA SOLA V CELJU
objavlja
redni razpis
šolskega odbora za vpis v prvi semester
oddelka za odrasle za šolsko leto 1961/62
1.	V prvi letnik bo sprejetih 35 slu-
šateljev.
2.	Sprejemni pogoji:
a)	uspešno dovršena osemrazredna
osnovna šola oziroma nižja gimnazija;
b)	starost nad 21 let do 1. seijtem-
bra 1961;
c).	zaposlitev v stroki, za katero izo-
bražuje šola.
3 Prijave za vpis (na obrazcih DZS
št ' 1,50), kolkovane z din 50 državne
takse sprejema uprava šole do 22. ju-
nija 1961. Prijavi morajo biti priložene
te-le listine:
a)	rojstni list in poročni list za po-
ročene;
b)	zadnje šolsko spričevalo;
c)	mnenje oziroma priporočilo go-
spodarske organizacije (podjetja), ura-
da ali ustanove z navedbo delovnega
mesta in delovnega staža kandida/ta;
d)	priporočilo ZB zaradi prednosti
pri izboru med kandidati, ki izpolnjuje-
jo enake pogoje;
e)	izjavo o plačilu šolnine, ki bo
znašala za šolsko leto 1961/62 predvido-
ma do din 4000 mesečno.
4. Izid razpisa bo objavljen 27. ju-
nija 1961 ob 16 uri na Ekonomski šoli
v Celju
Upravni odbor trgovskega i)odjetja
SLOVENIJAŠPORT
razpisuje
prosto delovno mesto
ŠEFA PRODAJALNE
v Celju.
(Prodajalna bo v letu 1961 adaptirana.)
Pismene ponudbe poslati upravi podjetja
Slovenijašport, Ljubljana, Mestni trg 10.
UPRAVNI ODBOR
OBRATNE AMBULANTE »EMAJL«
CELJE
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Plača po pravilniku o plačah Obratne
ambulante. Prošnje vložiti do 20. junija
1961 na Obratno ambulanto »EMAJL«
Celje, Delavska dS.
SLUŽBE
POSTREZNICO sprejmem. Vprašati v tr-
govini »Solčava« Celje.
ŽENSKO, tudi upokojenko iščem za osem-
urno varstvo otroka Naslov v upravi
lista.
tr.
OBVESTILA
Dne 12. junija 1961 ob 8. uri se bo
vršila
JAVNA LICITACIJA
za prodajo prve in druga košnja na Be-
žigradu.
Iz pisarna Vojne pošte 1693 Celje.
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
SPOROČA
vsem kmetovalcem s področja Celje,
Store in Ljubečna, da do vključno od
12. tega meseca dalje zadružni dogo«
goveje živine na novo urejenem sejmišč«
na Teharju.
Zaradi nove lokacije oziroma novo ureje-
nega sejmišča se odkup goveje živine ia
svinj ne bo več vršil na dvorišču klav-
nice v Celju. Odkup goveje živine b«
vsak ponedeljek vključno z 12. tega me-
seca dalje od 7. do 12. ure. Odkup svinj
in telet pa bo vsak petek od 8. do 12. ure.
RASTIN je mazilo, ki deluje proti raumi,
išiasu ter raznim bolečinam mišičevja.
Vsebuje zdravilna zelišča. Nudijo le-
karne.
Oddelek za gospodarstvo Občinskega
ljudsJtega odbora Celje
POZIVA
lastniike zasebnih kmetijskih gospodar-
stev na območju občine Celje:
1.	da predložijo delovna po^dbe, ki
so jih sklenili s stalnimi kmetijskimi de-
lavci v registracijo;
2.	da zahtevajo za sklenitev novih de-
lovnih pogodb s stalnimi kmetijskimi
delavci POPREJŠNJE dovoljenje.
Skrajni rok za predložitev delovne
pogodbe v registracijo je 30. 6. 1961.
Po 4. členu zakona o delovnih razmer-
jih kmetijskih delavcev v zasebnih kme-
tijskih gospodarstvih (Uradni list LRS,
št. 9-46/1960) sklene zasebno kmetijsko
gospodarsko delovno razmerje s kmetij-
skim delavcem s POPREJŠNJIM dovo-
ljenjem za delo pristojnega upravnega
organa občinskega ljudskega odbora.
Delovna pogodlja, ki jo sklene zasebno
kmetijsJto gospodarstvo s kmetijskim de-
lavcem v nasprotju s tem zakonom in_z
odlokom občinskega ljudskega odbora, je
nična.
Kmetijski delavec (stalni) je po tem
zakonu oseba, ki opravlja na podlagi
sporazuma o delovnem razmerju (delov-
na pogodba) poln delovni čas kmetijska
dela v zasebnem gospodarstvu kot svoj
redni in glavni poklic. Pri tem je pogoj,
da mora biti kmetijsJci delavec star naj-
manj 15 let in da je zdrav.
Opozarjamo, na kazenske posledice iz
40. člana navedenega zakona, če sklene
zasebni delodajalec delovno razmerje s
kmetijskim delavcem brez poprejšnjega
dovoljenja, če sklene delovno pogodbo z
osebo, ki nima predpisanih pogojev, ali
ki ne pošlje v registracijo delovne po-
godbe v predpisanem roku 30 dni po
tem, ko je delavec nastopil delo.
Denarno kazen za gornje prekrške
znaša do 20.000 dinarjev.
IZLETNIK turistična agencija posloval-
nica Celje Vam nudi sledeče usluge:
IZLETE. PREVOZE. EKSKURZIJE
po domovini in v inozemstvo
POTNE LISTE — TUJE VIZUME
REZERVACIJE
za letni oddih, prenočišča, spalna karte
za vlak doma in v inozemstvo, avionsie
in ladijske karte
INFORMACIJE VSEH VRST —
MENJAVA VALUT
Cenjene stranke obveščamo, da imamo
na zalogi večje število avtokart Slove-
nija in Jugoslavije, žmni vozni red ex-
press dobite pri nas. Cena 300 dinarjev.
Za cenjena naročila se priporoča
IZLETNIK turistična agencija
poslovalnica Celje, Titov trg 3
telefon 28-41. telegram ITA. Celje
Uredništvo Celja. Tfctov trg 5 —
poštni predal 16 — telefon 25-23 in
24-23 uprava: Celje. Trg V. kon-
gresa 3 — poštni predal 152 — tele-
fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri
Narodni banki Celje: 603-11-1-656
—	izhaja ob petkih — letna naroč-
nina 800. polletna 400. četrtletna
200 din — Inozemstvo 2.400 din
—	posamezna številka 20 din —
rokopisov ne vračamo.
ZANIMIVOSTI
Bodočo vojno bi izgubil - človek
sta o tem govorila Kennedy in Hruščev?
Poročajo, da se na Dunaju od le-
ta 1848, ko je črnožolti monarhiji
premagala buržoazna revolucija, ni
zgodilo nič tako važnega, kot je
bil sestanek predsednikov Hrušče-
va in Kennedyja.
Že mogoče. Saj se je v mestu ob
Donavi zbrala cela vojska časopis-
nih in radijskih poročevalcev. Me-
sto je mrgolelo od policije in de-
tektivov. Kosilo v ameriškem ve-
leposlaništvu, večerja pri predsed-
niku republike Avstrije, spet ko-
silo v sovjetskem veleposlaništvu.
Vse je zabeleženo. Celo to, s ka-
tero nogo je madam Jacqueline iz-
stopila iz reaktivnega letala, koli-
ko gramov je utegnila izgubiti Ni-
na. O vsem, kaj so jedli, kako so
bili oblečeni šefi nasprotujočih si
sil. Toda kaj sta predsednika go-
vorila v večurnih razgovorih samo
ob navzočnosti tolmačev, to svet
do zadnje besede verjetno ne bo
izvedel.
Svet pa bi rad izvedel, kaj misli-
ta velikana o čisto preprost^
vprašanju:
—	Se vojna pustolovščina izpla-
ča? —
Svet ugiba:
—	Pogledala sta si v oči. Otipa-
vala sta se in iskala slabosti. Stre-
sla sta na zeleno mizo dokaze svo-
je nadmočnosti... —
Dajmo se nekoliko ,pomuditi pri
teh »adutih«, s katerimi sta morda
hotela podkrepiti besede o tem, da
obojestranska nepopustljivost ni
brez »otipljive podlage«.
Kaj je mogel stresti na mizo
Kennedy?
#	Kakšne baze, ki oklepajo
vzhodni tabor, od koder lahko za-
denejo sleherni cilj v njegovi no-
tranjosti?, ima.
#	Pomorsko silo, ki razpolaga
s podmornicami, ki iz neobčutljive
globine izstreljujejo rakete »po-
laris« z atomsko glavo?
9 Pikolovsko pripravljenost
zračnih sil, katerih tretjina letal
je neprestano v zraku z nevarnimi
jajci pod krili?
Kdo ve kaj vse je še John Ken-
nedy stresel na mizo pred svojega
nasprotnika.
Toda tudi Hruščev mu je mogel
biti kos.
#	Povedal mu je lahko marsi-
kaj o prednosti v kozmonavtlki,
kar je dokazal Jurij Gagarin.
#	Morda mu je povedal o atom-
skem bombniku, ki leti brez pri-
stajanja 3 mesece, in v višini 38
kilometrov niti lastnim radarskim
postajam ni privoščil veselja, da
bi ga odkrili.
#	Precej krepak je tudi adut
absolutne prednosti v moči raket-
nega orožja. Rusom so baze nepo-
trebne. Odkoderkod Zcidenejo ka-
morkoli.
#	V neljubem spominu je go-
tovo tudi sistem protiletalskega
orožja še iz časov U-2, ko je ra-
keta sama poiskala cilj itd.
Ce sta si vse to povedala, potem
sta morala spoznati, da je vsaka
bodoča vojna lahko samo ix)greb
vsega človeštva. Ne zmagovalca,
ne premaganca ne bo. Edini, ki
lahko vojno izgubi, je — človeštvo
v celoti. Sta si povedala o tem, kaj
pomeni, če je okoli 50 milijonov
mož na svetu pod orožjem, da sa-
mo sile atlantskega pakta stane
letni proračun za oboroževanje to-
liko, kolikor porabijo za vse svoje
izdatke vse tako imenovane »za-
ostale dežele« na svetu? Sta govo-
rila o Berlinu, Laosu, Kubi, in
drugih žariščih vojne?
In končno, ali sta pri vsem tem
prišla do zaključka, da je na svetu
skoraj tri milijarde ljudi, od kate-
rih le majhen odstotek misJi, da
je vojna sredstvo za rešitev pere-
čih vprašanj.
Oba, Kennedy in Hruščev, sta
že tolikokrat dejala, da je vojna
propad človeštva. Morda sta v to
osebno tudi prepričana. Toda za-
kaj ta oboroževalna tekma, ki ved-
no narašča. Za golo ravnotežje, to-
liko žrtev? Ali ni nevarnosti, da
bi se barikade podrle na tiste, ki
se zanje skrivajo.
Kako preprosto bi bilo, če bi
oba prisluhnila silam miru in ak-
tivnega sožitja.
OH, TA GLAVOBOL
KAKO SE MD IZOGNin?
Ljudje, ki ne vedo kaj je glavo-
bol, so redki posamezniki, še bolj
pa so redki tisti, ki si glavobol
pravilno razlagajo. Največkrat sli-
šimo tole:
— Spet nizek zračni pritisk. —
—	Ne bi smel jesti majoneze. —
—	Samo zato, ker danes nisem
vzel odvajalnega sredstva,— itd.
Možni so sicer taki vzroki, toda
po navadi ne. Moderna medicina
meni, da so za kronične glavobole
najpogostejši vzroki:
#	Razširitev krvnih kanalov v
glavi ali pa v mišičevju na glavi.
Pogostokrat pa oboje skupaj. Vse
to pa po mnenju zdravnikov dr.
Harolda in dr. Wolfa na Comell-
ski univerzi, izhaja iz prenapetosti
in preutrujenosti pri umskem, ka-
kor tudi pri fizičnem delu. To je
predvsem značilno za migreno in
za močan glavobol, ki se javlja v
katerem koli delu glave ali pa eno-
stavno »oklepa« celo lobanjo.
Navadni, lahki glavoboli pa ima-
jo tudi telesni izvor, kot: lakota,
razburjenje, utrujenost oči pri
branju ali podobnem delu, pre-
močna luč, slab zrak in seveda tu-
di »maček«.
Boj z glavobolom ima bližnji in
daljnji cilj. Bližnji cilj je:
#	Ublažitev hudih napadov
sproti. Daljnji cilj pa:
#	Sistematično zdravljenje za
popolno odpravo glavobolov.
Pri hudih glavobolih ravnamo
takole:
#	Topli obkladki in obsevanje
z rdečo lučjo.
#	Polurne kopeli v vodi komaj
malo toplejši od telesne toplote.
O Masaža in jemanje zdravil za
ublažitev bolečin in pomiritev.
Ker pa je bolje preprečevati bo-
lezen kot zdraviti, je dobro upo-
števati naslednja osnovna pravila:
#	Pri delu si ne delajte preveč
skrbi nad malimi neuspehi.
#	Vsak človek ima dneve, ko je
raztresen in razdražljiv. Ne priza-
devajte si, da bi storili v takih
dneh ravno toliko, kot druge dni.
#	Izogibajte se nepotrebnega in
nekoristnega razmišljanja in raz-
glabljanja.
#	Mislite in veselite se tega.
kaj lahko imate in kaj lahko
storite. To zadovoljstvo je zelo
važno. Nikakor pa »zadovoljstvo«
v pretiranih željah in prenapetem
prizadevanju.
SKOKICA
NEVESTA MLADA..-
Vsake oči imajo svojega sli-
karja ... To menida ni več veilika
skrivnost. Kar je za nekoga grdo.
utegne za dnoigega biti lepo.
Za don Juana v zanikrni mlaki
utegne tale »zelena žabja nevesta«
biti vse kaj drugega od mnenja
večine Ijoidi. Tudi za naravoslovca
je žabji rod poln zanimivosti kot
vsa narava sploh.
Ce že nočete deliti »mišljenja«
z zaljubljenim žabjekom v mlalki,
pa vsaj priznajte, da je po-
snetek izelene žabice zelo uspel.
Ob vremenskih prilikah, ki nam
delajo skiibi, pa je posnetek še hu-
do aktua/len.
REKA, KI IMA STIRI IMENA
V Hercegovini je reka, ki za eno
točko ix>seka našo Ljoibljanioo- To
je reka, ki je pri izviru Vrljika,
pri Peči je Tihaljina, pri Klobuka
dobi ime Mlada, pri Ljuibuškem
pa dobi četrto ime Trebižat-
Skrito ored kral evskimi očmi
Pred kakšnim mesecem je Ita-
lijo obiskala angleška kraljica
Elizabeta. Angleški tisk je bil spet
nasičen z vsemi podrobnostmi te-
ga obiska, od poročil o srečanjih
z državniki, bogastvom rimske ar-
hitekture in zgodovine. Kraljica
Elizabeta je videla vse, kar je tre-
ba videti. Da, videla je baje celo
še preveč, saj je bil obisk utrud-
ljiv. Videla se je celo z nekaterimi
člani proslule Karadjordjevičeve
rodbine, kdo ve, morda tudi s Fa-
rukom.
Toda, ali je angleška kraljica
res videla vse? Na to odgovarja
kratko besedna reportaža v listu
»Today«, opremljena le s tremi
fotografijami, od katerih eno ob-
javljamo ... Rim, ki ga kraljica
ni videla...
Ni videla na primer polnagega
otroka v predmestju siromašnih,
ki živijo še danes kot v starem
Rimu izobčenci. Ni videla breziz-
raznega pogleda starca, ki ni niko-
li nič imel in tudi nič ne pričakuje
— samo smrt. Ni videla ulic, kjer
začuda, kljub ugoditvi poslanke, ki
je terjala prepoved prostitucije,
srečaš lahko le dekleta spogledlji-
vih oči v izpitih licih ...
Tega kraljica ni videla, ker te-
ga niso hot^i tisti, ki so ji »vse«
razkazovali...
Rop Sabink-filmski špektaki
Kaže, da so se filmski producen-
ti zarotili zoper zgodovino. Tako
je mogoče prav opisati večji del
vse prizadevanje filmskih družb,
ki nenehoma segajo po zgodovin-
skih tekstih, po tistih, ki so res-
nični, po onih, ki so na pol prav-
ljica in končno tistih, ki niso ne
to ne ono, pač pa velika mešanica
bujne domišljije.
Glavni motiv so ženske, čeravno
izgleda, da je zgodovina na prvem
mestu. Po tekstih, kjer ni ženskih
junakinj, ne segajo radi, če pa,
potem pa ravno iz tega aspekta —
posledice ix>manjkanja žensk.
Videli smo domala vse velike
junakinje, kot Kleopatro, Leonoro,.
Lukrjecijo Borggia, Ivano Orlean-
sko, Katerino Rusko, pa preko La-
dy Chaterlie, Lady Hamillton do
Mate Harry. Videli smo Amazon-
ke, sirene, krvoločne žene z Les-
bosa, bojevite Rimljanke. Filmarji
se držijo radi toplega in vročega
zemljepisnega pasa. Eskimke so
neinteresantne, ker sO preveč
oblečene. Zato gre predvsem. Za
spektakl...
Zdaj so se spomnili na silno mi-
kavno temo, ki je vzpodbujala
mnoge slikarje, kiparje, pisatelje
in pesnike. Sabinke ... Gledano s
strani nagibov, ki privabljajo pro-
ducente, je to popolnost vseh va-
riant. Prava bogatija žensk, zaradi
pomanjkanja žensk ...
Gre za zgodbo iz časov ustano-
vitve Rima. Graditelji so vojščaki,
ki se tolčejo in gradijo. Potem se
naenkrat osvestijo, da nimajo
žensk, ki bi dale mestu svojo le-
poto, svojo mikavnost in bodoče
rodove. Kar vojak nima, si vzame.
Rimljani napravijo pohod. Ne za
zakladi, niti za sužnji. Pohod, ki
naj jim preskrbi ženske. Za cilj
si izberejo sosede. Vnamejo se bo-
ji, ženske se otepajo, pa tudi ne.
in končno se vse izgladi. Preko
žensk sta zdaj mesti v krvnem so-
rodstvu.
Kaj je boljšega za spektakl?
Ženske v rokah surovih vojšča-
kov, ženske na pol ljubeznive, na
pol divje za hrbti junakov na
iskrih konjih. Boj ni mirno doma-
če ognjišče, obeta se paša za oči..
Film snema Richard Pottier. Na
sceno je privlekel zveneča imena:
Mylen Demongeot, Martine Carol,
Kurt Jiirgens, Rodger Moor in
druge. Da bo zanj ceneje, za nas
pa »obilo izkušenj«, snema film te
dni v Zagrebu, kjer koristi usluge
»Dubrava filma«, ki je zgradil na
velesejmu stari Rim na sedem ti-
soč kvadratnih metrih prostora.
Kaj damo mi? Spet tehnične
usluge, lipicance, drzne jahalce.
prirodne lepote, ceneno hrano in
stanovanje... Še kaj? O, pač:
Pottier je kavalir. V glavi filma
bosta zablesteli imeni Zagrebčan-
ke Vanje Oberžan in Beograjčan-
ke Viktorije Kler.
Njih pot do filma je tudi spek-
takl. »Arena« je vodila široko ak-
cijo za kandidatke. Pred fotogra-
fi in komisijami se je zvrstilo na
stotine slik in obiskovalk. To je
trajalo precej časa. Potem se je
Pottier potrudil in izmed osmih
deklet poslednje »Arenine« selek-
cije, izbral dve. Na koncu te več-
mesečne akcije je bila baje kar
prava manifestacija. Ne vem, če
ob milostni zbiri dveh deklet ne
zveni stavek enega od producentov
filma dokaj cinično:
—Veseli me, da imate mno-
go talentiranih mladih ljudi, da
smo prišli do novih likov, ki so
»potrebni« za realizacijo filma. —
Sicer nam ni treba točiti »kro-
kodilovih solza«, če smo z »umet-
niške« plati tako slabo zastopani
v novi koprodukciji. V senci Pot-
tierjevega spektakla smo doživeli
»Areninega«, ki je izzvenel v
akordih duhovitega srbskega pre-
govora:
— Tresla se gora, rodio se miš.
Peter Pavel Rubens: Rop Sabink (olje)
(Križanka)
Dvojna
piromida
1. samoglasnik, 2. ploskovna mera,
3. nočno zabavišče, 4. italijansko
mesto, 5. barijski sulfat — Ba SO4,
6.	glagol za tretjo osebo ednine,
7.	otok v Severnem Jadranu, 8.
egipčanski bog, 9. kratica za pol-
mer kroga.
KRATKE
NI SE ZLAGAL
V Splitu je živel branjevec, ki je
na vhod v trgovino napisal reklam-
ni napis v nekaj jezikih:
—	V^ tem lokalu se govorijo vsi
jeziki. —
Nekoč pride Sved, sprašuje v svo-
jem jeziku, ker pa mu nihče ne od-
govori, se posluži nemščine:
—	Kdo pri vas govori švedsko? —
—I, kdo? Vi seveda. — odvrne v
polomljeni nemščini nabrit kramar.
ENA NEVARNOST MANJ ZA
KOPALCE
Ribič Tonči Jerkovič z Vdisa je
nedaivno opazil morskega psa —
sabljača, kako se igrivo preme-
tava v bližini obale. Pošast je
igra drago stala- Pes se je nasu-
kail na čer, Tonči pa se je znašel
in hitro s sekiro dotoJkel zveri-
no. Pes je bil dolg pet metrov.
Ta ne bo več strašil kopalcev.