n Največji slovenski dnemik t Združenih državah [j] g VeUa za vse leto - . - $6.00 @ B Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List: slovenskih .delavcev v Ameriki* rThe largest Slovenian Daily u the United States. a IggwrH every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. lelefon: CORTIJINDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 no. 165. — štev. 165. NEW YORK, THURSDAY, JULY 16. 1025. — ČETRTEK, 16. JULIJA 1925. volume xxxm. — LETNIK XXXIII. NASTOP PREDSEDNIKA GLEDE KITAJSKE Izdan je bilo oficijelni dementi glede skupnega nastopa Združenih držav, Anglije in Japonske. — Skorajšna pogajanja glede ekstrateritorijalnosti in carin. —Zavrnitev predloga dr. Butlerja glede Lige. . Voditelj arktične ekspe-dicije. PROCES PROTI PROF. SC0PESU Ostre besede so padle po predlogu obrambe, naj izreče molitev kak drugi kot fundamentalistični duhovnik. — Sodnik Raulston je bil zelo vznemirjen vsled prezgodnjega objavljenja. — Obtoženca dosedaj se niso vprašali, če se smatra krivim ali ne. MnWCMT_lllriTMI.VII«(.CO. UW VOH KI Slika n*u predstavlja poveljnika DonaiMa MacMilana. ki poveljuje ameriški ek-spedici. katera raziskuje severne pokrajine. Posvetovanja med majnar ji in baroni. Delodajalci so v eni točki popustili premogarjem. Pristali so v izpremem-bo metode plačevanja kontraktnih delavcev. Warriner in Richards sta se vrnila na konte-renco. Poroča John Leary. SWAMPSCOTT, Mass., 15. julija. — Predsednik Coolidge je prevzel direktno vodstvo pogajanj z drugimi silami ter skuša ustvariti na Kitajskem položaj, ki bo omogočil skorajšne konference glede carinskih pristojbin in glede razveljavlje-nja ekstrateritorijalnih pravic velessil na Kitajskem. Pri pojasnit vi metode, s pomočjo katere se je administracija lotila kitajskega vprašanja, je neki predstavitelj administracije objavil oficijelni dementi, da je bil sklenjen med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko sporazum glede načrta skupne akcije na Daljnem iztoku. Poročila iz Tokija ne kažejo ničesar o dogovoru takega značaja. Združene države so posvetile ftvoje napore prizadevanjem, da se pospeši akcijo vseh devetih sil, ki so podpisale dogovor v Washs-ingtonu. Druga faza ameriške politike je vztrajati, — oči-vidno z uporabo vsega mogočega pritiska na Kitajsko — da stori orijentalski narod primerne korake za zavarovanje inozemcev in ustvari razmere, ki bodo dale silam vsaj nekaj agotovila, da lahko izvedejo program, določen v Washingtonu. Neko poročilo iz Tokija, tikajoče se sklenitve dogovora med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko je bilo objavljeno včeraj v New Yorku, in poročila iz Swampscotta kažejo, da je bil tukaj dogovor potrjen. Predsednik Coolidge je danes povedal svojim obiskovalcem, da ne more navesti datuma za skli-tanje konference glede ekstrateritorijalnosti. Ta ko nferenca se bo vršila, vendar pa je mnenja, da je v j. | A J LAN I IV. V 11 I , N. J., lo. ju cas odvisen od razmer. lija _ Prvi lia,preckik pri iadela Predsednik je mnenja, da je Francija odgovor- nju dogovora inetod plače- .-i ii v i«. ti . ^ i ! vanja kontraktnih delavccV—v ro- IVlrtvilo med občinskimi oblastmi v banghaju v;h ter diplomatičnim zborom glede vprašanja pravo- j Iapreinemba, katero je zahteva-sodja, je ostalo do današnjega dne tako kot je bi- la United Mine Workers organi-lo v prvih dneh. Kitajci vztrajajo na stališču, da 7acija že veG let'je ne more biti nikake uravnave šanghajske zadeve, ne da bi se razpravljalo tuJi o drugih vprašanjih, spojenih s temi izgredi. - TOKIO, Japonsska, 15. julija. — Minister za zunanje zadeve, Seidehara, je danes izjavil, da ne bo Japonska nasprotovala londonski konferenci glede Kitajske, predlagane od diplomatov v Pekingu za uravnavo položaja v Sanghaju, ki je povzročil proti-tujske izgrede. Minister za zunanje zadeve pa je dostavil, da bi r • _ ♦ ii i £ joči posSavi vsake mezdne konfe- bila po njegovem mnenju predlagana konferenca 1 . ... . l_ i • i *i i i* i v zadnjih letih. Oba sta rz- nepotrebna, ker je bila uravnava težkoč s kitajsko ja^u. tla >e bosta umaknila od vlado deloma izvedena potom pogajanj, ki se vrše aktivnih podajanj. Njih povraten Sedaj v »m* smatra za -polled ie o ogorčenja -^•il • i. vM , . i i . -John Lrrvvi-a, od katerega se je Zanikal se je tudi, poročila, da je sklenjen ame- Uahtevaio. naj se prtjraja z niožmi riško-angleško-japonski dogovor glede Kitajske. jdrugriga razreda., ko,jih naipore bi morala koncem konca WarrLner in Rich aids odobriti. Noben teh delodajalce^- se ni udeležil včerajšnje konference. Tudi ni pričakovati, dia sar Ibovta » ia t i -• t~ • i udeležila poznejših see*tank"ov , , „ . , „ , . BEOGRAD, Jugoslavija, 1 o. ju- . . 1 , . tranje dohodke je plačalo nest m ... „ , ^ , ... ipodkomiteja. Nahajata pa se na . _ i Im a. — Vodstvo hrvatske reipubh- ji osemdeset ljudi v ditžetti leta . . ,. .. . . licu me-ta ter lahko vodita zadeve • karudre seljacke stranke se je ]>o- . j... - U1 okJepatta o vprašanjih. Na včerajšnji k on fey me i s>ta I.ewisa in podpredsednika Mur- rav-a zastopala Enoch Williams iz Se ran ton a in John Shrambo iz Bazletona. Mesito Injrlisa. načeJtni- ka skupine delodajalcev, je zavzel Jesse Warriner. Tekom cele VčetrajSnje *:eje je ADVSBTISE in QLtAB NABODA&trašil duh Ha try Garfielda, voj- DAYTON, Tenn., 1 5. julija. — To je bil nadalj- ni brezuspešen, a Zanimiv dan v procesu proti Scopesu. Zjutraj se je vršil boj glede otvorjenja obravnave z molitvijo, čemur je obramba nasprotovala, a je bila poražena. Popoldne se je vršil sličen prizor, in obramba je zahtevala naj moli molitev še kak drugi pastor in ne le fundamentalistični. 'Sodnik je rekel, da bo prepustil zadevo krajevni organizaciji pastorjev, ki je skoro popolnoma fundamentalistična. Sodnik je moral prečitati svojo odločitev glede pravomočnosti obtožbe ter ustavnosti postave, a je izvedel, da so nekateri popoldanski listi poročali o tem sklepu in vsled tega je to predldfžil na danes coKfcrm prot iktoratom v Maroku zjutraj. franco-sko ikofonijo v Alžirju. Prenagljeno objavo smatra za skrajno resno, Resen vojaški položaj v Maroku. Rifski naskakovalci so prekinili železniš k o zvezo. — Fez-Alžir železnica je bistvene važnosti za francoske komunikacije. — Pritisk a 1« w a . T . v bližini I aze se je povečal. MEL1LLA. Hpanski Maroko, 15. julija. — Poročila s francoske fronte kažejo, da se je prit i sic v>1 izrini Taze preicinHi želoznisko zvezo »leti FezRm in Alžirjein. To Iri pomeinjaiio, da so re^io ogrožene francoske komunikacije med fran PARIZ. Francija. 15. julija. — . . . . General Stanislaus Naidin. pred vendar pa je težko spoznati, zakaj naj bi akcijo kratki m imenovami vrhovni po- preložil. Ce je prenagljeno objavljenje točno, ne veljnik fi-ancoskih sil v Maroku, more biti nikake škode iz tega, da se odločitev ta- v P;iriz-. k>r se i . i . v • vi .v | i ■ v i 'je posvetoval z ministrskim 'pred- koj objavi, a ce m poročilo točno, je boljše, da se stHlllikom painlex-€jem. Prišel je stvar čimpreje popravi. | semkaj iz Wienbadena, kjer je okaz. da ne bo imelo to za posledico uveljavTje-nja tako sitnih ipritožb kot v Obstojnem si-tenvu. Poskusni i -dogovor j?lede te točke jr bil uveljavljen i^očalsno s povratkom Sanrucla Warrinerja in Wlll'iama Riehardsa na konferenco. To sla oba "big boys" v skupini delf»da j a Ice v in obvladu- Debata glede molitve je postala prav tako pikra kot so ponavadi verske debate. Tekom popoldneva je rekel generalni pravdnik Stewart članu obrambe, Arthur ju Hays, "please keep youf mouth shut", ko je Hays predložil peticijo različnih duhovnikov in rabijev, naj se molitve ne omeji na fundamentaliste. Ko pa je srečal Haysa zvečer na cesti, se je Stewart opravičil ter je dobil zagotovilo, da je dogodek odpuščen in pozabljen. DAYTON, Tenn., 15. julija. ~ V prihodnjem kongresu bo kongresnik Taylor iz Tennessee-j a ali kongresnik Upshaw iz Georgije vložil proti-evolu-cijsko predlogo, ki bo sledila duhu, če ne črki postave v Tennessee-ju, na temelju katere kazensko zasledujejo Scopesa. Voditelj gibanja, da se uveljavi prepoved poučevanja evolucijske teorije za ves narod, je Walter White, superintendent šol v Rhea okraju ter glavna priča državnega pravdništva proti mlademu učitelju. Od kongresnika Taylorja je baje dobil zagotovila, da se bo križarska vojna res pričela. Čeprav nameravajo izposlovati sedanji načrti le priprosto postavo, da se ne sme poučevati v javnih šolah nobene znanstvene teorije, ki nasprotuje besedilu Biblije, vendar žele, da dobi ta odredba obliko amendmenta k ustavi. / Ko je čula obramba o tem načrtu, ta je izjavila, da bi ne nobena stvar bolj dobrodošla liberalnemu gibanju kot ta preiskušnja v kongresu. Proslava obletnice zavzetja Ba-stile je nudila maršatu Lyautey •prMjko. da da v navzočnosti sultana v f&alratu izra-za svojemu zaupanju glede izida bojev v Maroku in glede utehe, katero čsuti v .-.pričo imenovanja grenera'la Xau-lina na nuMto vrhovnega poveljnika. — Najhujtse je končano. — je rekel dane«. — Priznavam pa. da sem preživel mučne dneve, pohie strahu. Prepričani smo danes, a spričo vedno povečanih sredstev, in vspričo sohidno organiziranega poveljstva, da ne bom-o le zadržali napadov, temveč tla bomo t. cul i ostali mojstri položaja ter tako zavarovali Maroko in francoski pro-tektorat. DUESSELDORF, Nemčija. 15. julija. — Po -vsem Ruhru in v delih Poren>»ke >el-d-orfa. Dukbuirga in Rvihrorta in ne pozneje kot daie 16. a\guMa tekočega leta, pod pogojem, da za-dos»te X inei svojim ofcligacijam na tcimetju Dawesovega načrta. Ker je Nemčija izvedla .svoj < 1 * - E kupčije, so jrričeH zavezniki vpri-zarjati naslednjo potezo. Izpraznjenih je bilo že več manjših mv.-rt in krajev v Ruhru, a ključno Ilattingen in Oberhau-sen-. <10čim bo^a Esson in Boehum oproščena v 'bližnji ibodotcno-sti. Čeprav, boilo zavezniške čete polagoma umaknjene, bo ostala politična policija tam do .srede a\-gusta v znak, o župani prizadetih mesA liujuo pozvali prebivalstvo. naj se vzdrži vsaikih demonstracij ter pmsrlav, ker bi se lahko pojavile nove težkoče. •Soglasno z načinti se bodo belgijske čete vrnile donnrv. a francoski oddelki, deloma iz Rubra, bodo stopili na mesto črnih čet v PailatinatiL ki bo os*tal še nadalje zaseden. Francoske črne eet.e pa bodo poslane v Maroko, da se bore proti vstaškiin Rifcem. Sprejem francoskega proračuna. PAKIjZ, Frame i j a. 14. julija. — Francoska državni .proračun je bil konečno sprejet v iposlatiski zbornici iiti v seniatu in obe zbornici •ta s vsled tega odgodiii preko po-letja. Velika poplava v Koreji. TOKIO, Japonska, 14. julija. — Poročila iz Soula v Koreji "pravijo. da so se poja;vile c srednji in južni Koreji velike preplave. Večje število ljudi je izgubilo življenje in nekako 16.000 hi« stoji jwvl vodo, Povzročeaio škodo cenijo na štirideset milijonov jenov ali nekaj manj kot dvaijset milijoaiov dolarjev. Železniška ^nwba v prizadetem ozemlju je prekinjena. Davek na milijonarske^ Hrvatska seljačka stran-dohodke. \ ka v jugoslovanskem --' kabinetu. WASHINGTON, D. jC\, 13. j ni. _ Soglasno s podatki ura^ki za no-' 1923 d»Vke na dohodke v znesku za več *kot en milijon doJarjev. Skupni dohodek teh še?et-4ari ki mlHkU ^Hfilb, ^ Radi6m4h prist^eV. Ford, Andrew MesUon iu senator Owns» * j -se je popolnoma .sporaiztimelo z \TOel plač teh delavcev je prihajai od kompanij. drugi deS pa od kont ra kt n ih premogarjev. Posledica toga je biilo -splošno nezadovoljstvo in na stotine sporov med premogarji. dninarji in kom-pa ni jami. Štirje hudo premogarji opečeni. W1LKESBARRE. Pa„ 13. jul. V Truesdaie premogovniku je eksplodiral plin, in pri eksploziji so i>ili štirje premogarji -strašno o-pečeni. Ker so v biliižini mesta, kjer se je pripetila eksplozija, našli par žvefplenik. se domneva. , Ja so premogarji kljub preqwvedi Včeraj pa s'o delodajalci privo- i lili v to. da plačujejo celo plačo! f.lninarjov konrt raktn i premogarji kojih tonažne (pristojbine bodo povečana s svoto, iplač^no od kom- j panije. Razprava glede te točke in tni-di glede zahteve, da se zo pest uveljavi razlike v klasifikaciji, je bila skrajno tehnična. Glede zadnje imenovane toi^ke ni bil dosežen noben dogovor. Na stotine Indijcev uimr* čenih oziroma ranjenih. LONDON. Anglija, 15. julija. Tukajšnje čaisopi^je je dobilo po-kočilo, dhi je policija v Alvaru. Indija, oddala več salv na skupino zboro\Taic€<\*, ki so protestirali proti visokim davkom. Par sto ,o«eb je bilo UMnreenUi o/ji ma ra-njenili. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI DT ZA8XDEN1M OZEMLJIT. Dum io uit o«u ilaMii JUOOIL1T1J1! 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00 rrl MlUMilfk, M mmtmh mmnj M k« m 11 Mrtcr n poitaino in drag« Iniiftlji mi sadni* piiti !■ ITALIJA or SA8KDSH0 OXKMUMs 200 lir .......... $ 8.60 500 lir..........$20 50 300 lir .......... $12.60 1000 lir..........$40 00 iti nniflih, U ukj« MMUr nlnjn pmlij pm 11 wrtn m peAtnln« bi drage tMke. ■»gytfljB as —d«|t Mte tm hphhji fjrtljudi »itdllM lwka r Tntm. Km poftnjatr«, ki pmegilo PKTTISOO DINABJBY aU pa DVATISOC Lia dovoljujemo po »ogoCnorti le poaebea popust tmriem la Unm aefal al diha, Maja as raftvat fei am »t Is tega raslsga aaa. m esgdto piiiM astsaina mm nami i ecal tistega das, Iu m psflds psslaal dsaas v vska. POtlLJATVB PO BBZOd AYNSK PIBMU IZVBSUJHMO !t KAJKBAJTŠBM ČASU TBB KAOUNAXO BA BTROiKS tl^- mw M mirni "oralt"1*'1^ " fttM Mm0 M» tM pa FRANK SAK8XB RATS BAHX €M Oomaad« Straat, *9W T«V, M. J, Telefon: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 16. jtTL. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ved and PvMUktd by BLOVENIO PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank flakier, president Louis Benedik, treasurer USTANOVITELJ OTROŠKIH SOD&3C PUm of brnin— of the corporation and addnma of above offieera: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City,.N..Y. " Q L A S NARODA*1 "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja liet ea Ameriko in Kanado______ $6.00 Za pol leta_______$9.00 Za četrt leta_______$1.50 Za New York ea celo leto_ $7.00 Za pol leta_______$3.50 Za nioeemstva ga celo leto_$7.00 Za pol leta-------------$3.50 Bnbicription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. uOlas Naroda99 uhaja vsaki dan isvzem&i nedelj in prasnXkov. Dopisi brej podpisa In osebnosti se ne priobčuje?~ Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivaliiče namani. da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ _N3CR*>000 t UtoOCftwOOD. H. V Slika nam prikazuje sodnika B?n B. Limbvva. ki je pred petindvajsetimi leti ustanovil takozvana otroška sodišča. katera so se ja-ko dobro obnola. Sodnak poziva potom radio starise! naj pazijo ua svoje otroke ter jih dobro vztrajajo. MIROLJUBNA AMERIKA Midway, Pa. Iiaja. Meni ga poštar vsak pot po-Pošiljam vam dve polletni ob- nuja, ali .jaz ga pa tunli telilo vsa-novljeni naročnini za list "'Glas kokrat odbij-Um. če3. da jaz nisem Naroda". Obenem naznanjam,! naročnik, zato mi ni me mar, kaj da je Jne 10. juldja zjutraj tre-'je z dotičnim .listom, ščilo v dipel Pittsburgh Coal Co., J Naj malo opišem naše šuniske i na Show Mine. Dipel je bil nov. dogarje, ki izdelujemo iz trdega, in moderno narejen čez dolino, J hrastovega kisa doge. ki gredo da je nanj prihajal premog iz preko morja, kjer iz njih izde-Dotična majna že od lujejo sode za slad/ko kapljico. — 'lil nas ni bas veliko število do- ^ Kct znano, so Združene države dežela miru. V Ameriki ne. mi-j ^ sli nikdo na vojno. Vsakdo v tej deaeili spada v vrsto prijateljevi _c 1 J'm i - • • • » i • i * i (lo. aprila nič ne obratuje. — miru. ivar pa se tiee oboroževanj, 'imamo nu Ameuvkanei le to, kar; 1 J ....... . . * • - I Tukaj ne dela nobena majna ze g:n\j »v, in oni. ki una zdrava pr- je ncobliodno potrebno. Ker pa je stvar 4aka, vprizarjajo (lian-1 . J I . - . , n , • i i n ^ - i*>d 15. marca. Ljudje so večinoma,sa in dobre hraste, zasluzi tudi goistiem list j od oasa do easa velikanski kravati, litianstovo easo-j . .... , , , . letoma.. Xekaj.se jih je tudi izselilo i po deset ni vee dolarjev na dan, pisje je prišlo do prepričanja, da sino na naravnost strašno zane-1 , . , ,. , - , __... . - - ... . ,, . l-ii !v druge kraje. Toda tudi drusrod Sedaj imamo precei liudo vnemo marili oboroževanje v zra^tu. Newyorska Tribune je razkrila, tla : " *' I „„ , „ . „ • . , . , . i • . , . j menda in boljše. Nekateri so pri-It a ko da so oboroževanja na kopnem zločinsko zanemarjena. AVashingttonski • J . j . . . r i oti n , i • j ... . . , j sli že nazaj. — Vas prijazno po- čitnice in list, 1 be Post pa trdi. da je ameriška mornarica tako zanemarje- i , J r ................John Zust. zdravim Washington, Ga. Cenjeno uredništvo: — Ker in i je potekla naročnina za list. vam zopet pošiljam šest dolarjev za naročnino lista;, ker ne želim ostati brez Glas Naroda. em.se namenil vzeti po- (j iti v Florido. Kolikor nas je dogarjov, gremo na poletje navadno proti veru, a jaz se bero z jugom zadovoljil. Najlepši pozni r a; v vsem čitate-ljem Glasa Naroda, in ist v smeli. Da greš z pred leti naročil za par mesecev na omenjeni Kove.rtov list, sedaj je rojak že dve leti v starem kra- me noj v Klonilo, ti zagotavljam, da bi te po celi Floridi zastonj pr. pel jeva I na moji Ford kari in Novice iz Slovenije. na in slaba, da bi se morali sramovati pred Cehoslovaško. Ta propaganda, katero vrše na skrajno spreten način, opravlja precejšen del ameriškega prebivalstva do prepričanja, da ne misli nikdo v tej deželi na vojno in da nima nikdo vojnih namenov, da imamo opr.-vka z najbolj miroljubnim narodom, ki sovraži vojno prav v dnu svojega srca. Sedaj pa je nastopila povsem nepristranska priča?, :'The Wall Street Journal" ter zadala teanu miroivneainu pajaou taik udarec, da, , . , . , , . , , , r glede katerega vam priznavam, se je iakoj zgrudil na Ida. Jbin a nun i organ je namreč dtfkazal, da', . , ... , A ..,,,. . „ '„ .. , . . . 'da je mnogo bol p kot oni iz ( hi- lzaajo jAdsruzene države v oboroži value svrhe m vojne priprave vee 1 denarja kot katerikoli drugi narod na svetu. ' — Dejstvo je, — pravi "The Wall Streeft Journal", — da izdajo evropski narodi manj denarja v obrambne svrhe kot j>a Združene države. Soglasno s cenitvami proraouma bodo izdal? Zflimžene države m vojni in mornariški department leta 1925 več kot $674 000,000 ali ^ LiLst mu pa redno pri. lliC."ti "1K, h[ "-rajtal"! priblično vee kot sedem in dvr^set odstotkov \-Neh državnih izdat- ! kov. Leta 1924 se je porabilo v oboroževalne svrhe le malo več kot j devetnajst od>rtot'kov Z drugimi besedami rečeno, porabi miroljubna Amerika več kot eno petino vseh izdatkom v oboroževalne in vojne svrhe. Te številke pa ne p omenjajo nie, če jih primerjamo s številkami drugih velikih imperijalističuih d«»žel. I'ri tcim prideta seneda a- glavnem vpo&tev Anglija in Francija. Francija pripisuje ve«čjo rednost veliki armadi, a obenem tudi ne zanemarja mornarice in obrambe v zraku. Anglija pa ima na drugi sttani veliko mornarico, a vzdržuje tudi precej veliko armado na kopnem ter ne zanemarja obrambe v zraku. Koliko pa izda Anglija v svoje vojne svrhe? Soglasno x zadnjimi proračuni ^586,000,000 aH nekako trinajst odstotkov skupnih izdatkov. Z drugimi besedami, znaišajo vojaški izdatki v najbolj imperijalistični deželi sveta več kot osem odstotkov manj ko>t pa v tej "deželi miru". Kot splošno zna-no. se je dala zavasiti Franeija vsleu neke vrste zaslexlovalne manšje v oboroževalno gonjo, ki je napravila iz te, nekoč najbolj prost« dežele, pravcato taborUee vojaške ali utilitaristične reakcije. V Franciji je odstotek iz da tik o v v oboroževalne, svrhe večji, kot pa v Angliji, čeprav «e vedno ni tako visok kot v pred> in zadi, da ne vedo več. če --o man-delci ali babe . varčnost. Varčmje ^epovsod, kjer je treba porabiti denar v Joil-jj^ po basal v nahrbtnik Nato je turne *vrhe. V varčevalne svrhe odstavlja delavce in uradnike. Var- 5e v Ljubljani pokradel nekemu Prevejan goljuf. Na dvorišče hiše št. 4. cesta VI. v Rožni d< lini je prišel neznaai moški ter povprašal, ali stanuje tamkaj niehanik Frane Bar. Na od govor, da ne, je dejal, da mora tamkaj stanovati in da se bo informiral na policiji, če ne gre drugače. Takoj za njim je pritekel na dvorišče neki mladenič, bajt j '-in ali vajtnec ncikega čevljarja! iz Si^ke in vprašal, ali prejšnji* Italijanski kralj ima poleg Rima palačo san Rosori. V palačo nima nihče dostopa, če se ]X) njegovih žilah ne pretaka [kraljevska kri. Te dni je bil pa didž-n velikega odlikovanja in nepričakovane gnade ministrski pr vlsednik Mussolini. Italijanski kralj ga je povabil v San Rosori na kosilo . . .Pred njim ni povabil še nobene- moski tam stanuje. Ko je izvedel . . ^ , , , -, .„,.,. . ira ministrskega predsednika, ua je, j> prieel jokaje pripovedo-J ... ... ... .. . . . .. . 1 ' Italijanski kralj je majhen mo- vati, da je prišel neznanec, prej-!.-. - . , . .. . . .. .... i pa je pameten m -e ])oletf'- snji dan' k njim pomerit čevlje in izvabil od očeta 100 Din. pod KOTIČEK DTROŠKOZDRAVJ^ Ako so 4u>d«» Kremenščev oče še enkrait (pustiti počuti v Edinosti ter bodo jx>d svojim pikčerjem še enkrat iazp/avljali o katoliških načelih in pridigovali moralo, boni jaz objavil precej dolgo poglavje o morali nekaterih ta'kozvanih katoliških mož v Ameriki. Citat o! jem se bodo lasje ježili, ko IukIo čitali — ne natolcevanj — pač pa golo resnico, ki je baš zastrantega (pretresljiva, ker je resnica. Citaittilji boilo slišali marsikaj o taitviiiah. arustih. ločitvah itd. Torej. Kremenščev c-če, če hočete. da se vam bo popolnoma raztopilo maslo iui glavi. stoT>".te i enkrat v javnost. * Nekateri takozvani katoliški možje v Ridgewoodu so pohlevne t včic. v primera s Kovu rt o vini i prvoborilei v Chicagu. * Ce .se bo Brvanu v Davtonn. Tenn.. ix>sre»čilo neipobitno dokazati. da smo vsi potomci Adama in da je bil človek res ustvarjen po bo/.ji podobi, je skrajni čada se dopove javnosti.' posebno slovenski javnosti v Ameriki, po kaikšnem hudič veni muštru životari Koverta mi'd nami. * zacbiji Eilinosti sem čital vv-Jezanimivo, aiktaialno. sve^t pretresu joče poročilo iz Chieage. Ro-obro se oprimite xtolov in bloj>i. da ne padete v nezavest, ko bo-te prečit ali to senzacijo. Poročilo j:' kratko toda temeljito in se glasi; "Cikaški rojak Mr. John Ter selič barva o jaikor j« nhw|t po-mau zrn ni dom is za narod robio. Zato m pvd zdi rredno prina* teti poljudna ia podrobna pojatnUa e tea pred« ČLANEK 133. Zračite bolniško sobo. ^ Ol»ilo sveižejja zraka v ro zračeni so-hi ali na ]»orvu. kamor ^e pol«.-1 i h Irko postavi postelja, je del bistveno potrebneira postopanja v vsaki bol-, taii. Pozimi mora biti bolniška postelja zmerno «ror-ka (60 do 6s Fa.hr.) jireko dneva, ko je otrok prebujen, a se jo pona vatli lahko drž: mrzlejšo tekom noči. ko otrok Otroka, ki je bil i/.:irjnn v pri lneniih zdravstvenih obK-ajih in | ki je vajen dn so skrl>i za n jegovo ! toaleto, se veliko laž.; zdravi v .slučaju bolezni. K or i no je tudi naučiti otroka, da pokaže svoj je-'lk in grlo in da se p i-ti prei^ka-Otroka se ne sme nikdar stra-> i: - pretinjami kazni. IMobnost in srr'-a deteta ali mali jr a otroka pripomort ta do-ti k skrajšanju okre-vanja < d bolezni. v/ lržati je tr ba ^tro«ro .li- i { i:no •_:!•- le oskrbf ter :/.ve len.in zdravnikovih predpisov. N*n'""n. k.: ko postopa z otro -i. del: naj večjo razliko plcle lepa. kaj je mogoče ro- r^otem ]Da se je neznanec povrnil,! i . 11 prijatelji, pa ni tako. nakar je poslal oče njega z njim! i\ i - i • - iS kroni"ost i sieer ni več dosti n*a j po usnje. Da-l mu je s seboj se euje s centi ter meče ven milijone. Gotovo pa ne varčuje tam. »kj t je treba zavarovati interew vladajočih in kjer je t;re»ba oborožiti oboroženo silo fca boj proti zunanjim in notranjim "sovražnikom". Ameriški imperijaltzem žrtvuje denar delavcev, da se loti novih pohodov in da lahko obdrži to. česar se je iA polaistil. i*' i J * D opisi. Collinwood, Ohio. Vsak zaveden rojak 1ov zbrali v Sokol vki dvorani na Igu k plesu in zabavi. Pri tej priliki s-o tiwili skupaj Novakova in Urši če vi. med katerimi vlada sw*ra«tvo zaradi fciekega bališa. T>omov gred'- je I baje Jože Novak zabodel z nožem 'Mih. Uršiča v vrat ter ga sicer le lahko poškodovali, toda poškodba bn bila lahko smrtna, ako bi bil sunok prodrl žilo odvodnico. Obtoženi Jože Novak dejanje trdovratno zanika, tans.kem. je skb nil. da sprejm Nemčijo zopet kot članico, ako za to formalno prosi. Za zopet n; sprejem je prosila Rusija, pa je bila njena prošnja odklon.; -na z niotovaeijo. da njen položaj, zlasti kar se tiče železnic, še ni dovolj stabib.!ii da bi upravi«'il zopet ni sprejem v nt lu irodn > železniško zvezo. Volitve na Nizozemskem. Te dni so se vršile nt Ni/.oz m-skem volit v - v ]>oslansko zbornico. Končni rezultati radi kompliciranega volilnega reda še nw< ugotovljeni, že sedaj pa se vodi da bodo vul'Btve prine*!.. meren« ojačenj le\*ičarskih in nazadovanj desničarskih strank. Poroka Marije Olszewske. Te dni se je poročila na Dunaj.; Iprva altlstika državne opere Marija Olszcwska s prvim baritoni-l-!om te opere. dr. Emilom Sehip-J peljem. Olszewska j-' znano po svoji aferi s primadojio državne <>pere na Dunaju. Marijo -Ter tzo piv/ti kateri je preti par tedni plunila mol pred-tavo za kulise. jo je v svojem sovraštvu ne-pr -stano motila, t tk<» da ni tno-gla slišati s"pt r.alea. Zaradi te afere je bila takoj odpuščena. Sedaj je odj»ovedal angažman H.usu v Avstriji. kjer jih je zalotil močan vihal in Mleii mraz. Šele po preteku par dni so jih rrsilbi oddelki. ki sr) jih šli isskat. našli in prepeljali v dolino. Sedem turistov je zmrznilo. X -kaj jiii je je dobilo težke poškodbe od skalovja, ki ga je vihar valil v dolino. Vsi pa so silno trpeli v strahovitem mraai na ledeniku. Dajte svojemu otroku vedno najboljšo hrano. a ga prehranjajte pravilno — i dajte mu hrano.k i je napravila vemočnih iji rrbustnih žensk in | moških kot vsn druga pripravljena živila skupaj, — dajte svojemu detetu Bordenovo Eagle BTand MbJk živilo, ki gradi močne noge tel Irava telesa. Spre-j j li so ga ter tave. Milijoni j in milijoni detet so zrastli v moi1«-! ne dečke potrdil kombinacije <1o-j bre. oskrbe njih mater ter hrane.1 ••'ci jo nudi Bordenovo K' gb* Ml ko. Otrok, ki že lta pro?»to naokrog potrebuje iste skrbne pozorno^! i i kut dete v naro' ju. če se hoee ra?-i viti do polne starosti in moči. Te j kom vojne so na.šli. da so bili me<* petimi moški v Anirliji trije nesi posobni za službo. Pri eksp Timenl tih v šolali, ki so se vršili 1. 101-je bilo le 18 odstotkov otrok v pi ■ v o vrstnem stanju. Slaba nrehra/ na. ki s-» je pričela v dobi med š« Io. jc bila vzrok. Slabo telesni srtanje pa jc v glavnem posledic slabe ali pa nezaulostn - hrane. C dodaste vsaki dan Bordenovo Er trle Brand Mleko k dijeti rotk bi moral, dobivati po po dv ■ veliki žlici Eagle Mleka v tr^h h : trt i na h čase mrzle vode Dajte m"| ga s hrano prepoldne ali popoll rl 70 oseb ranjenih, mdl njimi 2i juido, vj oliAS NARODA, 16. JUL. 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (('•'•lan Languai« Information Barvico. — Jugoslav Bureau.) PRAVICE OTROK NATURALIZIRANIH DRŽAVLJANOV. Po naturalizacijskem zakonu Vsi otroci, rojeni v .Združenih Državah, so ameriški državljani po rojstvu. To pravilo velja toliko glede otrok ameriških državljanov, kolikor tudi glede otrok ino-/emeev. Saj velja celo glede otrok takih staršev, ki ne bi pod nika-kiin pogojem ta ogli postati dr žavljani Združenih držav. Na primer, v Ameriki rojeni otroci »Japoncev. Kitajcev in iz uokih drugih plemen >o ameriški državljani po rojstvu, dasi j" njihovo pleme drugače izključeno iz natura-lizaeije. Oseba, rojena v Ameriki, pa more zgubiti svoje ameriško državljanstvo, ako zapriseže zvestobo drugi deželi. Ali o tem ne bomo tukaj dalje razpravljali. V inozemstvu rojeni otroci tu-jerodca, ki j«- postal ameriški državljan rs led naturalizacije, spadajo v tri skupine. Otroci, rojeni po očetovi naturalizaciji, so ameriški državljani, tudi če -s>o se rodili v inozemstvu. Otroci, rojem pred očetovo 'naturalizacijo, aiko za časa očetove naturalizacije nimajo se 21 let in stanujejo v Zdr. Držav Hi, postanejo avtomat,ično ameriški državljani istočasno z (vetom. Ako pa stanujejo v inozemstvu. kadar oče postane dr- turalizacijo, je jako važno, da navede natančno mi resnično ime vseh svojih otrok, toliko onih, ki živijo tukaj, kolikor tudi ooik, ki -o še v inozemstvu. Kadar iobi tvoje naturalizae.ijsko spričevalo, naj pazi na to, da so imena vseh njegovih nedcletnih otrok nave-dent v naturalizacijskem certifikatu (drugem papirju.) Mogoče je. da nekateri otroci, ki živijo v inozemstvu, ne bodo iz enega ali drugega razloga mogli priti v ^družene Države, predno dosežejo starost 21 let. V takem slučaju oni ostanejo inozemci, tudi če je njihovo ime navedeno v očetovem državljanskem papirju. Otrok dobiva svoje državi jamstvo od očeta, -talko dolgo dokler oče živi. Ako se stariši ločijo vsled razporoke in otrok živi z materjo, on še vedno dobiva svoje državljanstvo po očetu. Ako l>i .se mati vopet poročila in postala ameriška državljanka, sin bi še vedno o-stal inozemec, lako je oče še vedno inozemec. Ako je oče umrl, je stvar drugačna. Otrok potem postane državljan. aiko maiti postane državljanka. Pifdno je 'bil vza.kon;er. takozvani Cable Act., je žema dobivala .s vri je državljanstvo po \ko se je torej inozemska ANGLEŠKI **INC V JUŽNI AFRIKI y—-— Najnovejše podrobnosti o sarajevskem atentatu. Spomenik Adamu. Vse podrobnosti sarajevskega atentata so bile doslej znane le nekaterim očividcem. Atentator Cabrinovič je bil že pred prihodom prestolonaslednika izgnan iz Bosne. Policaj je pojasnil atentatorju, v katerem vozu sedi Franc Ferdinand. Princip je meril na Potioreka, pa je zadel prestolonaslednikovo ženo. .Zagrebška "Nova Evropa" ob-jcipa. Atentatorji so si torej stadi javlja iz peresa Pora Slijepčeviča | naspn ti v kri v ulja st i črti. zavijati, pa je stvar malo druga- inozu- vdova T>orodila z ameriškim dr če. Oni postanejo ameriški držav-Jjani le tedaj, kadar se za stalno nastanijo v Združenih Državah _ ali to le tati r.tzne komplikacije Ako on služi v vojski dotrtčne države in položi tam prišlo zvesto- CENTAAL NIWS FROM UNDERWOOD A UNOLRWOOO. H. V. Angleški princ potuje po južni Afriki, hi spremlja ga ceia četa angleških časnikarskih poročevalcev in fotografe v. ki ga ob vsaki mogoči priliki loto graf i rajo. Na sdiki vidate, ko >se koibali -pre ko policijske ograje .sretli ccstc. žavljanom, jc ona postala Ameri-kanka. Njeni nedoletni otroci šo tudi postajali ameriški državljani, ali ne vsled državljanstva o- ima, marveč vsled državljanstva. Odkar je bil sprejet Cable Act, poroka fc ameriškim državljanom ne podeljuje več državljanstva ženi. Razun ako e sama pobriga, da zaiprosi posebej za naturalizacijo, ona ostane inozemka in. ako je vdova, njeni otroci ostanejo inozemei, dokler sami ne prosijo za državljanstvo, kadar postanejo polnoletni. Treba zapomniti si. da niti sod a.j niti pred Table zakonom ni očiuiovc (državljanstvo imelo nikdar nika-ke.ga vpliva na državljanstvo njegovih pastorkov. Precej .razširjeno je napačno mišljenje, da inozemski otrok, po-sinovljen (adoptiran) po ameriškem drža vi jami. postane ameriški državljan. To ni res. Adopt i rail i otrok ima sicer po priseljeniškem zakonu nekaj pravic, ne pa po naturalizacijskem zakonu. Ako bi inozemec adopt iral ameriškega '•troka. bi ta le še vedno ostal A-merikanee. Ni lahko določiti državljanstvi) nezakonitega otroka. Treba jema ti v poštev mnotgo okolščin. Po Ameriški državljan ne more zahtevati ni vize izven kvote ni prednostne vize za svojega nedo-lenega pastorka. Ako njegova žena. ki je mati teh otrok, je državljanka je njena stvar, da vloži dotično prošnjo. Ako ni sama državljanka, državljanstvo očima nič ne pomaga. Pod priseljeniškim zakonom od 1. 1924 imajo adoptirani otroci ameriških državljanov isto pra-materinega 1 glede priseljevanja kot lastni otroci. Ali novi priseljeniški zakon postavlja dva pogoja. A-d opcij a s« je morala vršiti pred 1. januarjem 1024. Nadalje treba dokazati, da" je bila adopcija izvršena z zmislu zakonov one države, kjer se je vršila. Otroci, rojeni v inozemstvu in -stanujoči v inozemstvu za časa o-četove naturalizarije, ne postanejo ameriški državljani, dokler ne pridejo v Združene Države v svr-ho stalne naselitve in niso v to svrho zakonito pripuščeni v to deželo. To je jako važna tdčka. Tudi ako je oee ameriški "državljan in priseljeniške oblasti smatrajo. da r^dvideno, da poset-i ]»p Ktolonai^ednik Sarajevo po vojaških manevrih. Rezervat je bil dostavljen nekaterim uradom, ministrskemu predsedniku Avstriji'. min. predsedniku Ogrske. \ojncnfU ministru, trgovinskemu ministru, šefu bosansko - hercesro-vin-:k • vlade in drugim, le minis- Avtomobili so vozili precej hi tro. Me.hmedbašič jih je pustil] mimo seb°. Isto je storil tudi Cu-brilovi ■'•. ki je stal na ovinku ter ni imel časa, da bi si jih dobro nagledal. Cabrinovič jih je videl nekoliko od daleč. Blizu njega je stal policaj, katerega je Cabrinovič vprašal, v kater ni vozu se nahaja Franc Ferdinand. Policaj mu je pojasnil, da v drugem. Avtomobili so se približali. Ca'wino vie je pet ogni l bombo, potrkal • konico po paralpetu na Keju ali po železnem drogu na elektriko in jo nalahno vrgel v drngi axtomo- ter za finance v Bosni in Hcree- *bil. Bomba je zadola v nMonja- Klasičen pretep v Glas-gowu. govini Bilinski ga ni prejel, dasi je imel v tej z/rdevi važno ibesedo. Na dan atentata :£o bili avtomobili na ulici kmalu po deseti uri zjutraj. Prihajali sn od postaje poleg tabonLšča. krenili i>o ^lu-stafb govi ulici (današnji ulici kraljice Marije) in Keju ter vozili proti magistratu. Prestolonaslednik z ženo je >odel v t^rugem vozilu: spredaj je bil Potiorek. poleg šoferja pa pribočnik grof Harrach. V ostalih avtonudjilih se je vozilo spremstvo. Vr nie je bilo vedro in toplo, na uflicah ni l ilo posebno nxisogo občinstva. Zastraž«-ne so bile ceste po policiji, ne po vojaštvu. Poleir sa.rajev-skih poliei.jL-lkih organov je na vzoi" be. utegne s tem zgubiti ameriško' pravilu pa smatra, da nma tak državljanstvo. te teižkoee, ki otrok i»to državljanstvo kot nje- nastanejo y>le«l dvo.inega držav- p-ova mati. Todi, kjer ta otrok ži-Ijans'va. o očetovi naturalizaciji, je ameriški državljan. Tak otrok ima pravico priti v Združene Drži; ve ravno tako svobodo 1 *so poročeni, so izven kvote. Ak') .vi vtari od in 21 let in neporočeni. imajo prednost v kvoti. \ vsakem ^lučaju pa mora oče vložit: prošnjo na Generalnega priseljeniškega komisarja v Wash-ingtonu (Form 633). s katero naj prosi, da se jim dovoli ona pr^d-pravica ki jim cre po zafaonu. V tej zvezi je jako važno, da je o i^c natančno najedel ime in sta- ža to za časa naturalizacije, bo moral kasneje razložiti^zakaj ni to storil. Ker so nekateri ljudje poskusili spravita v Združene Države kot izvenkvotne osobe take «.>ebc. ki niso imele pravico do te-ira. smatra vlada vse te zakašnjene razlož'tve za jako sumljive. Treba poudarjati, da poročen mu ameriškega državljana, ki pride v Ameriko pred svojim 21. letom. bi takoj postal ameniši i državljan Isto velja od 22. septembra 1922 (Cable Act) naprej tudi glede hčerke, brez ozira na to. da li se je poročila z inozemcem. Vsak tak sin ali hčerka, poročena a1 i ne. pridobi ameriško državljanstvo. čim se nastane v Združenih IVžavah pred svojim 21 letom. Interesantno je. da se za na-tnraLizacijski zakon v tem pogledu odločno razlikuje od priseljeniškega zakona od 1. 1924. Kajti tale dnje predvice le neporočenim otrokom. dovoliti vstop v to deželo, je popolnoma zastonj, da se oče skliče na svoje državljanstvo. Nogo v o-trok je inozemec. dokler ni pri-pušeeii. isicer je res. da uživa nekatere predpraviee kot nedoleteri sin ameriškega državljana. Na ])r.; ako bi tak otrok ob svojem prihodu trpeil na bolezni, radi kakršne GLASGOW, Škotska. 13. jul. Številni Irci so imeli danes otekle in razbite glave, v spomin na velikansko praznovanje pet in dvajsete bitke pri Bone, katero so proslavili tukaj v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. Proslave se .je udeležilo najmanj ."►().(KK) mož iz Orange-a. Krajevne člane so pomnožili gostje, lei so prišli z I'Istra. Cerimonijc tekom popoldneva v nekem parku so potekle brez ■posebnih dogodkov, a spopad se je završil ko so udeleženci zvečer odkorakali nazaj v mesto ter zadeli na tolpe Sinfaincev. Izbruhnili so boji, s katerimi se je nada-: ljcvalo prilicno skozi celo noč. Demonstrant je so se poslužili steklenic, kamenov iij tudi pesti. Sinfanjei sa mahali z zastavami. zakon izključuje priseljenca, in vendarle ne b. bil takoj deportiJ^tere ,o .kušalt ljudje iz Orange-a ran, marveč bi se najprej ustano- ^Pleniti. Cla.ni godb so se poslu- ,-i li - * ii^,. i u' i žili v tem boju svojih inštrmnein-vilo. da-li ie ta bolezen lahko i tov. Neka stara ženska, ki je maha- je lo. padla na tla i 11 se ra«počila. ba.š ko privozil tr Jji avtojno-bil. Ka.iil;'. je bdiko več oseb. j>o-sebno člana spremstv*a von ^leri-cija. Ca1)ri«,iovič je taikoj zavžil strup t r >.ko""il \- Miljacko. Tam so ga v ji d i t"t- ga drugi obali reke pripeljali na policijo, ki se je nahajala {>olerg magistrata." Ker so avtomobili vozili hitro, se j-' iirestolonalslediuLk žnril. Ko je ime! Latinski most za sabo. j» velel ustaviti, da vidi. kaj se je "godilo. Videl j", da tirajo policaji po drugi strani atentatorja. Sporočili so mu, kdo je ranjen. Franc Ferdinand je naročil svojemu zdravniku. ivnj ranjence ob- Neki Alfred Bradv v Marvlandu si je mislil: Pesniki, pisatelji iu junaki imajo spomenike, z.i-kaj bi ga pa Adam ne imel, ki je bit vendar prvi moški na svetu. Svojo idejo je začel propagirati in tako bo v kratkem postavljen v bližini Bal* i mora spomenik, ki ga vidite -liki. V spomenik .ie vklesan napis: * * V spomin" Adamu, prvemu možu". val prestolonasledniku, naj kaznuj«' Sarajevo ter naj ne gre po prvotno-'zamišljenpnr načrtu skozi mj-rsto. kjer je bilo zbrano ljudstvo. marveč niz Kej. kjer je bila pot bolj nraizna in odprta. Prestolonaslednik j:* uvaževal nasvet in je naročil šoferju, naj se ravna tako in tako. Grof Harrach -se je postavil na levo poleg Franca Ferdinanda, da ga ščiti. Spr vod je krenil dalje. Pred prestolona-slc-dnikovim vozom sta vozila dva avtomobila. Ker jim je bila izpre-menilcv načrta neznana, sta zavila v ulico FVanea Jožefa. Šofer prestoJonar-Vdaiikn,v> ga avtomo- , x- . i * .',. , ... i l.ila jima ie hottd slediti. Tedaj se l)ilo vez \ Nato so kreniti avtomobili ■ A . .. t . . . rn . v i je oglasi Potiorctk v nemškem ie- vc-.je število tajnih po- dalje pred magistrat. Iu ie ca- ^ rzdravljiva ali da-li bi se smel do tičnik izkrcati brez nevarnosti za druge. Deportacija sledi le tedaj, Pa .skojti °kno Z Zel^lim ako zdrastveue oblasti sklenejo, kriloni' je 1>lla m061,0 Vidova- na, ko jo je zadel kamen. Številne nadaljne ženske .so se nahajale med izgredniki ter bile vsled tega poškodovane. Se bi po polnoči se je policiji po- da bolezen ni lahko ozdravljiva in da l.i mogoče 'izkrcati njega brez nevarnosti za druge. Torej. ako tak nedolct»n sin ameriškega državljana je umobolen. 011 bo i 1 ^ - -rečilo razgtnat i izgrednike. Pri- vendarle deportiran. 1 ^ ^ rr - , , 1 ibližno sto ljudi so lečili v bolni- 10 vprašanje je postalo |>red- ■ ... . -1 • * 4. -1 i m cah. a nikdo ni bil resno poško- n.et raznih lnteresantnih sodnih ' dr>van. Nekako petdeset ljudi je bilo aretiranih. sklepr v. Zlasti ]>omembna je bila odločba vrhovnega sodišča Združenih Držav v pravdi deklice Esther Kafllfn. Ta mlada deklica je Eksperta Lige narodov v Avstriji, prišla iz Rus'je leta 1914., ko je Na Dunaj sta prispela pred bila 17 let stara. Na Ellis Islandu kratkim univ. prof. Rist in glav- no našli, -ji je od svoje strani izročila star-j re najlažje odstranile. Avstrijski sem. j gospodarski krogi stavijo na to Ko je Esther prišla v Združene j ekspertizo ogromne nade. ker se Države, n jen oč<* ni bil še držav-i nadejajo, da se jim bo s pomočjo ljan. ali postal je državljan par; Lige narodov posrečilo doseči, da !et kasneje, ko je Esther še vedno j bodo nasledstv: ne države olajšale bila nedoletna. Ko je bilo 1. 1923. 'uvoz avstrijskih produktov v svo-izdano povelje za njeno deporta- je ozemlje. Zlasti .zahtevajo da cijo. so njeni sr-ro:>ndu j" udarila kri na usta. Težko je izdavil ž°ni - "So-ferl. ti moj-aš vet i za naše otroke' . . Potiorek je j>lauil pokonci. vel^l šoferju tako zapeljati v konak. razpel je prestolonasledniku bluzo na vratu in pregledal rji.no. Predno so prišli pod streho; je izgubil Franc Ferdinand zavest radi krvavitve. Ce z četrt ure je d osli zdravnik ugotovil najprej Sofijino, potem pa še Ferdinandovo smrt. Po drugem strelu je obrnil Princip revolver pioti sebi, t^da zgrabili sr» rwl vseh strani, vrgli na tla in bili. Odlikovali s-f> se pri tem zlasti oficirji s sabljami. Po-1'cija ga ."/' jedva otela živeira. Principova bomba je ostala na pločniku. Po atentatu je nastala strašna panika tej* so naslednji dan prepeljali trupla pr (stolonasl»*dn:'ka in njegov-' žene iz konaka mesto na glavno postajo, na bistriški kolodvor skozi dvojni vojaški kordon Po noči pa so se vršili dogovori gb»de dem oli ran ja in pu-stošer.ja srbskih stanovanj iu trgovin. kar se.je kmalu nato začelo. GLAS NARODA, 16. JUL. NENAVADNA NESREČA V Moedlingu poleg Dunaja se jc pripetila te ilni nenavadna nesreča, n kateri se še ne ve, če je prišla sama od sebe ali ee je bila povzročena namenova. 23-letni inženjer Eil Marek, ki se je dal ped kratkim zavarovati zoper trle*no poškodbo za vsoto 400.-000 ameriških dolarjev, je obse-Kaval na dvorišču svoje hiš' kos l<-sa za avtomatično lutko. Pri te-« sanjti mu je baje sekira spodletela in prizadejala na nogi težko rano. radi katere so morali Mart ka operirati in mu odrezati no-P". Inženjer se je zavaroval Knjigarna "Glas Naroda" Naša Ančka ................... .35 f Naša vas, l. del, 14 povesti.........90 j Naša Vas, II. del, 9 pov.......... .901 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano ...............60 Na Indijskih otokih .......... .50 Naseljenci ...................... jo Novele in črtice................... .90 Na Preriji ...................... jjo Nihilist . .......................40 •1 25 maja pri družbi Danubian Lloyd. Ker se je nesreča pripetila tako kmalu po sklepu / »varovalne pogodbe, dvomijo me-rodajni činitelji, da je prišla stvar nehote in menijo, da se je Marek namenoma ranil, samo da bi mu I priznana visoka zavarovalnina. V najbolj čudno luč namreč stavi inženjerja detf-tvo, da se kMarek že mcM,\c bavi z Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .................... 86 4. zvezek .....................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......m.. 1.60 Narodna biblioteka: S vi t os lav ....................35 Spis je ....................... ,36 Krvna osveta.......................36 General Lavdon ................70 Napoleon I...................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju Za kruhom ....... Z ongjem in mečem pdejo elektrifikacije južnega de CrfSlča MHtolog-fJa, 2 knjigi Ia Burške. Načrt je že popolnoma gotov in predvideva oskrbovanje 90 burških občin *z elektriko »n pogonom. Burška deželna vlada se je že pogajala z Marekom radi sprejetja njegovega načrta. /Zahtevala je od inženjerja vfliko kreditno garancijo ter je bila pripravljena vložiti v podjetje ~iO milijard avstr. kron. Marek se j p pogajal radi te kreditne garancije / I>a(nubian Uovdom, družbo, pri kateri je bil zavarovan za slučaj telesne poškodbe. T.on-donsko načeKivo zavarovalnice j,* baje že pristalo na zaprošeni kredit. Vse to meče na inženjerja jak čudno luč. Malo jih je. ki zaupajo Mareku in so pripravljeni verjeti. da se je vsekal po las+.ni neprevidnosti. Vendar -s* in/len jer ilrži zelo hrabro in trdi, da se mu je /godila neljuba nesreča. Marek j.- znan iznajditelj in je še pred kratkim prodal v Anieri-iko avtomatično hit ko. ki s pomočjo električnega toka, hodi, pleše, s r oblači in slalči. Za to iznajdbo je dobil 20.000 dolarjev nagrade. .36 ..35 3.— 1.40 -35 Proti vdomačenju inozemcev je vložila avstrijska vlada v skupščini tri zakonske na'-rte, ki ure-jujejo vprašanja državljanstva m domovinske pravice. Vsi trije predlogi znatno otežkočajo pridobitev avstrijskega državljanstva po inozemekh, ki niso nmške narod no si i. Letošnji kongres francoskih soci-ja^.istov se bo vršil 15. avgusta. Vsa javnost ga pričakuje z veliiko nestrpnostjo, ker bo na njr,m padla odločitev socijalistov dosedanje vlade. Kakor znano, je del socijali-stov nezadovoljen s finančno i»o-litiko, ki jo vodi Caillaux. Velikanska povodenj na Celebesu. Na Paloppmschinu na otoku Celebesu so vsled dolgotrajnega deževja reke silno naTast.le in prestopile bregove. Na kilometre daleč jc ravnina poti vodo. Narastla voda je odnesla pet vasi in napravila velikansko škodo na poslopjih, poljih in zlasti živini. Po poslednjih v t Nt e h je utonilo 1:3 ljudi. Novo zlato polje. V Angleški Centralni Afrrki so našli novo zlato polje, ki se razteza mnogo kvadraitnih kilometrov daleč v dolini Lupe. oddaljene dva dni od Aboreorna. PRODAM POSESTVO z dobro kolodvorsko restavracijo ter vsem inventarjem v Metliki. Hiša je zidana 1914. hlev in svinjaki pa 1923. posestvo 5 oralov rodovitne zeirilje in sadni vrt Imam originalne slike. Lepa prilika za onega, ki se misli vrniti v domovino. Le retini kupci naj pišejo za nadaljna -pojasnila lastniku: — Joseph Konte, 1106 East 64. St., Cleveland, Ohio. (3x 16,22,29) Kranjske čebelice, poezije Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .26 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Pesmi v prozi, trdo ve*............70 Prigodbe čebelice Maje trda ve*... 1,00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebannš Joanes tr. vez...........1._ Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec .........................25 Praprečanove zgodbe .............. ,25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.60 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, trda vez..............76 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vez .................... .75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini ................ .50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.60 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda ves . .....90 Strahote vojn«....................60 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................76 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................60 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 S isto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespearove dela: Macbeth, trdo vez. ...............90 Julij Cesar tr. v..................90 Othelo tr. v.....................1.— Sen kresne noči tr. vets............ .90 SPISI KRIŠTOFA fcMTDA: .30 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. z v. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina .............. .30 17. *v. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fit. 2. Rado Muraik: Ka Bledu, izvirna povest 181 »tr., broi......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 106 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Bt. 6. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselo-nodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš..................35 Št, 9. Univ. prof. dr. France Weber; Problemi sodobne filozofije, 347 str., broi..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenja, pesmi, 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str., ......... .30 »t. 18. JMtotd. VrohHoky: Oporoka lukovškega grajščaka, veselo! gra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompadi in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. 45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanaist -kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., b™š..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Krentzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,............... Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Zmote in konec goepoc* p 1 Zgodovinske anekdoti X Zbirka slovenskih povesti; 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .36 .30 2. zv. Hudo brezdno............'.I m 3. zv. Vesele povesti............... 35 4. z v. Povesti in slike ............ ^ 5. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh ....................... .25 .50 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti .......................... 2. z v. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ........................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .66 .50 .50 .60 JC .50 .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ................. J75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: S^f^a^......... ........ tIJ^L^SS?*..................120 Otroški iMt ............ juao Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................jjjo Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves....... .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (4rum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adauič) II. zv. .. .75 Pomladan&i odmevi...............45 Ameriška Slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi X. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 IGRE .60 .80 .35 str. ........................ .35 Ženini naie Koprnele Spilmanove pripovedke: z v. Mar on, krčanski deček iz LL banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora.................. .25 4. z v. Praški judek.................25 zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega----...... .30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ........................ .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev......................... JSO 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............76 Tri povesti trdo vez................76 broš. ....................... .60 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.76 Cvetje v jeseni. Vizoška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 broš. .........................70 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha.................. .40 Vesele povesti .............. .30 Vera (Waldova) broi..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broi.......................... .«0 1rdo vezano.................75 Volk spokornik in droge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja ves.......2.— Zmisel smrti ..................... .60 Zapiski Tine Gramontove........ .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Sadna pravda ................... jo Zmaj is Bosno.................. JO Zlatarjevo Sato ................. 1.00 Za miljoni, ........... .66 ............ .36 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................8< Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična kome. dija v 6 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........60 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................36 Mati, Meško, trt dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Starinarica, Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U..R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......76 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.60 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 6 dejanj....... .70 Narodna nagrobnica (P&včič)...... Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica---- Močne pesmi (Adamič) ............ šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................ MEŠANI ZBORI: .35 .45 .4 .45 1.25 .75 .45 .45 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......... 10 Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) ................ 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Ge tori. (Foerster) ............ 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .............. Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Src Jezusovem. (F. Kimovec) ---- Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ............... Hvalite Gospoda vnjegovii svetnikih, 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .................... 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......... 12 Tantum Ergo (Premrl) ....---- Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) ................ Missa in honorem St. Joseph! (Pogach nik) ........................ Missa Brevis et facilis (Sattner) .. Missa de Angelis (Kimovec) ...... Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... Oremus pro Pontifice ............ Kyrie .......................... K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................ Sv. Nikolaj ...................... NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... Slovenski citrar ("Wilfan) ......... Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) 4. zv. Tihotapec, 6 dejanj 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja Zbirka ljudskih iger. .60 .60 Planinske II. zv. (Laharnar) ...... Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton soloni in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: .6 A .2 .2 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .......................... .60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................80 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Bož-tjan, Materin blagoslov....... .80 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Mariji, nega otroka......... ........ JO PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda ves........ .40 Gregorčič, poezije trda ves........76 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda voz........1.10 Ko so cvele rože, trda voz.......... .60* Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.26 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Cttaser) broi........30 Slntne (Albreht) broi............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije JO Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez ................ JO Mlada pota, trda vaz............ .60 Sto ugank .......................60 V zarje Vidove, tr. vez. .......... JO Vijolica. Pesmi n mladost......... JO. Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 4. Pod oknom............;... .15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaž) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 5.zVezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem oven. čam slavo; Triglav .......... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavcek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, 8oinčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... .40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče " večni; Tone solnce ......... 2< .4 40 .75 CERKVENE PESMI: Domači gksl Cerkvene pesmi sa mešan zbor ................... 1.00 12 cerkvenih pesmi za rasne prilike cerkvenega leta ...............50 32. Tantum Ergo. (Premrl).........60 Maine pesmi za mešan zbor. — NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1. Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1. Na Gorenskem je fletno............1. NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi Uspavanka ..................... NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Uspavanka ...................... NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) l.( Tri skladbe za klavir (Adamič) ..... Tri skladbe za klavir (Premrl)____ Moje sanje ...................... Slovenski biseri, narodni potpouri.. (Jaki) ........................ Slovenske zdravice (FleiBchmann) .. Pripo znanje. Polka mazurka. — (Jaki) ...................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ...................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur, (Jaki.) ...................... Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ...... Pozdrav Gorenjske j, valček....... l.C Primorski odmevi Fantazija. — ("Breznik) ................... Orel. Koračnica. (Jaki)............. Nocturne des Etudiant3 (Aletter) .. . Mabel. Intermezzo (Aletter)........ At a Penguins Picnic. Intermezzo (ATetter) ..................... RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... . Newyorske. Različne, ducat ... , Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................ Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. . Posamezne po ................ Narodna noša, ducat.............. Posamezne po ................ Planinski pozdravi, ducat ........ posamezne po................ importirane prorokovalne karte 3 ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije ............ Slovenske dežele in Istra.......... Združenih držav veliki........... Združenih držav, mali............. ' Nova Evropa .................... Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnes Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki Po .......................... VeHka stenska mapa Evrope......j Prorokovalne karte .............. & Naročilom je priložiti denar, bodii -gotovini. Money Order ali poštne znaii po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v cen* Knjige pošiljamo poSfcnino prosto. "GLAS NARODA" BLOVENIC FVBU8HHVG 00 (Sattner) .................... .60 82 OortlMidt St, Now T GLAS NARODA, 16. JUL. 1D25. Franc Milčinski: MUHO B O R C I. (Nadaljevanje.) — Velecenjeni gospod doktor, nas trg vam l»o večno hvaležen! Seveda — uradno poslopje — sčasoma bi -so gotovo novo postavilo, odkraja pa. kaj pravite: tamlc moja pristava, saj se jo villi skozi okno, ali bi ne bila pripravna /.a urade.' Mi jo lahko pogrešamo, prazna nam stoji, za majhno najemnino bi jo dal. Malo s»« popravi, pa bo čisto dobra, kaj T Imenitno poslopje!--je pri j notek Izgubil miru. — Nemojte trdil dr. Gad. — samo še ptiča nad duri, pa bo sodnija! Vse m bo uredilo. — Stanovanj za u-radnike tudi ne bo nedostajalo. kaj? — Ne bo sile, — je rekel župan. vsi t;uko ne bodo oženjeni V Lučuh t a primer so skoro sami samci: sodnik, njegov pristav, da v kar itd. Dandanes kdo se pa še ženi? Kak učitelj! Drugi že nerad! — Seveda, — je vskočila žu panja. —' zdaj je pogovor krenil na nj<'tio polje — seveda so sanici. mar se naj ženijo v Lučah*V katero pa. vprašam ■ Edino, ki ji So bila za to, je vzel notar: Jak-ljevo. Ta je dobro zadela, z avtomobilom se vozi. . . Zameknila se je v stol. kjer j« poprej sedela Čopka in je zdih-nila. Pa se je koj fcopet zavedla svojih dolžnosti proti gostu in ga o-tem občinski tajnik in upokojen Slaviea je dala svojemu začudenju duška z vzklikom "Zs". kakor je skrajšano izgovarjala i-ine Jezusa, in Občudujoč je pogledala brivca, ki ga je resnično štela sposobnega za vse. Poštar se \e dobrohotno muzal. Govoriti ni imel navade. Udarjen je bil z jezikavo, iprepirljivo ženšcino; ker pa je bil moder, seje bil privad|l molčati in molče h« dit.i svoja pota. Tako je najboljše vozil. Krunoslav Batič ni niti za tre- verjeti. gospodična Slaviea! Gospod tajnik se šali, jaz niti ne možem kandidirati, ker sem ino- »tranee. Podržaj ni odnehal. — Kaj tisto! Priženi se kam, da boš imel kaj svojega, pa te sprejmemo v občino. Gospodična Slaviea. usmilite se ga no. takega fanta! • Slavili se jc brez truda posreči! ogorčen pogled: — Zs, 'kakšni ste \i, naka ! — Zasukala se je in odšla z vrčlkom. Nič manj ogorčenja ni kaza! brivec. — Oprosti gospod tajnik 11 nadueitelj, take šale so nedostojne. Vsaka šala dobrodošla, a nedostojna šala ni dobrodošla, ampak žalitev. Ti žališ mene — prosto ti. jaiz nisem nič; a ti žališ tudi velevredno gospodično Slavico in tega se v olikabi družbi ne sme. Vi levredna gospodična Slaviea, prihajajoča z natolčenimi vrčki, je čula te beesde in je po njih u-ravnala svoja okrogla lica in svoj vedno strmeči pogled — in res: videti je bila močno užaljena in huda, huda kakor gambovček. ki se je skregal s svetom. Z zadovoljstvom in s ponosom je srce gospoda Batiča naznanje vzelo ta uspeh. Da, srečen, kdor zna tako govoriti kako£ gospod Batič! Tako se je po 7>riljubljenem starodavnem vzorcu izborilo zabavala družba pri tej mizi. in na enak način, z zafrkavanjem, prej-konc tudi -pri drugih, to so pričali krohot in vzkliki od vseli strani. Vmes je brenlčal orkestrion. glasni porok visoke stopinje 11111-hoborske kultur«?. Ta hrupni dirindaj je blagovolil gospod dr. Gad, ki je v županovi družbi živahno pofcdravljan baš vstopal v zakajeno dvorano počastiti z opazko, da mu naprav-Ija naravnost vclikomesten vtisk. Bila je to zelo srečna beseda, ki mu je nam a h pridobila polovico src vseh navzočih. Drugo polovico si je osvojil s prijaznim pozivom, naj se vse mize vkupe porinejo — '"Saj smo vsi prijatelji!" — kar se je ob navdušenih živioklicih tudi takoj zgodilo. Sledilo je predstavljanje. Tudi brivec je prišel na vrsto. — Moje ime je Krunoslav Batič, — in dostavil je: — Oprostite, veleučeni gospod doktor jedno kratko besedo. Li niste, veleučeni, v sorodu z gospodom podpolkovnikom Gadom v Zagrebu? Izborili gospod, imel sem mnogo potov z ji jim opraviti, znate, službeno. Gospod doktor je izrekel svoje obžalovanje, da ui nič v sorodu s podpolkovnikom, in izredno gor- vojski, o koleri in celo o literaturi, to se pravi o podlistkih: drugega Muhoborei tako ne bero. Gospod doktor Gad se ni mogel dovolj na-čuditi izredni naobrazbi, ki je doma v Muhoboru. Po petem in šestem kozarcu so se razgreli in ojunačili tudi domači umetniki, da so prišli na dan s svojimi za skromne mulioborske razmere vse časti vrednim talenti: i kovač Nvigelj s svojo raskavo dlanjo, ki je ob nji vžgal vžigalice, mizar Kape, ki je z eno roko dvignil stol z doktorjem vred kvišku pod strop; daear Joško, ki štajersko pleše z do vrha polno čašo na glavi in zna na prste brlizgati cesarsko pesem, da se jo sliši četrt ure daleč, in Podržajev Janko, ki je zapel "Pijanega študenta". Gospod doktor Gad je kar strmel: kaj takega ni pričakoval v Muhoboru ! Vmes se je seveda veselo trkalo in možato pilo. Toda izpregovori-la se je še tudi mnoga resna, krepka, jedrnata beseda. Zakaj čuda veliko rodoljubja, podjetnosti in neustrašenosti je ob takih mokrih prilikah v Muhoboru. Pa tudi drugod. I11 s tega idealnega stališča je pravzaprav škoda, zakaj nismo Slovenci vedno pijani! Tretje poglavje. LUŠKA GOSPODA. Volitve so bile končane, razne stave popite, vračal se je zopet mir v deželo; le tuiutam kaka kazenska razprava je še spominjala na razburjenost prošlih dni. Dr. Gad je bil izvoljen za državnega poslanca. Muhoborei so torej storili svoje, zdaj je bil 011 na vrsti. In dr. Gad ni pozabil svoje obljube. Bil je mlad, podjeten, željan uspehov; sestavil je obširno prošnjo, nabiral podpise in obletel vse od Poneija do Pilata, da dobi Muhoboru sodnijo. Bile so pa t a čas take okolnosti. da je vlada ravno potrebovala slovenske glasove in se vsled tega prijazno kazala raznim skromnim željam poslancev. Tako se je zgodilo, da so komaj pretekli trije meseci od volitve, pa dobi župan muhoborski pismo gospoda državnega poslanca: vsa stvar je že v tiru, predsednik okrožnega sodišča že opravlja potrebne poizvedbe zaradi nove sod-nije v Muhoboru; zelo umestno bi bilo, če bi v kakih dveh. treh tednih odposlanstvo prizadetih občin še osebno se prišlo priporočit gospodu predsedniku. — Muhoborei so bili vsi pokonci in tako se jim je zdelo, da jo imajo že v žepu. sodnijo. Tačas ni dalo več miru županji, morala je iti v obisk k sestrični Ani v Luče. t Bilo je na svetih Treh kraljev dan. Po kosilu je hlapec potegnil HELEN KELLER POSLUŠA RADIO mmmm ■■IB * 2£S2 KCVSTONC VICW CO- NI W V D* r Znana pisateljica Ilelen Keiler. ki je od rojstva gluha in slepa, pravi. d.> lahko rr.zloči glasove, prihajajoče iz radio, aiko položi svoje prste na loudspeaker. sedal na senčnatem vrtni pivovar-uiške krčme. Nekega popoldne, dlo je v a vir/slu in -olnce je pr? p e kolo. je sedel 11a vrtu pred vrčem piva, ko nastane naenkrat spb "-no vznemirjenje: velik volčji pes. mršil v do ikosti, je planil med ljudi, se pre ril do profesorja :n { i-kušal med otožnim cviljenjem iin zavijanji-111 poskočiti nanj. Ali ni se mu posrerilo: iz mučen do i-mrti —e je zgrudil in zaman trudil, da bi zopet vstal. Bil je Lup. Pobegnil je svojemu nepravemu gospodarju v Berlinu '11 tri trdne neprestano begal po neznanih d< žt lah. dokler ni ves izmučen 111 gladen na smrt dospe! v M nenehen. Gospodarja ni našel doma . s pod< dmim naporom .0-jih sil je i-rbra! njegovo -ded in so p; i vit kel do gostiln:1, kjer j<* naše! profesorja. Njegov gosopdar kakir tudi j gostje, ki se jim je b. dna žival -milila, so skušali p-.u pomagat" kaker s<> ve leli in znali. Dali si mu pitj; pes ie željno polila-tal, veliko skledo vode in potem za-1 -pni ob nogah svotjeua ljubljene--;' I ic AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAA AAA KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnoge trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA* S ESKO razkuževalno mazilo. Olajša razdraženje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koži. Ccr.a 50 centov. Poskusite rtaprej pri Iskanju. : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Umrli v Ljubljani. Mar ia Oi">i«r.k. po .rtžnica, H4 let: Ciril Anauij vi*-. dijak. IS let: Danca StCdaj. trgovčeva hči. leta: Fr n Su-ni-k. rejenček, 3 leta. ;podarja. jZbudil s<» je šele s Krajevni čut pri živalih. Naj ne poj ml j i ve j ša in gotovo'je bilo Lup. Gospod je imel sla-najčudovitejša lastnost živali je ho-:, ki jo svet tako rad nap rtu je' njihov krajevni čut. O njem piše profesorjem: bil je zelo raztresen obširno znani prirodopisec Tli. in pozabljiv. Vsak večer je bodli Zeli v svoji kujiki "Der IIiund"iv stalno gostilno večerjat in ko se i in navaja vrlo zanimive podrOb- jc v p.>zni uri vračal v predmestje j 1.0-ti, ki jih podkn pljuje z 111110- ■ domov, je često pozabil na svoj.1-' go-te.viluimi vzgledi. V nasled-j ga psa. ki ga je bil poprej prive-njem jih beremo par navesti. z;il ni Ivotišču. Pes je potrpežlji- Prvič sen 11 se seznanil s krajev- \< čakal, da so gostilno zaprli in ni ni čutom naših domačih živali.-ga je usmiljena roka natakarice piše Zeli. še kot mlad deček 11a o- osvobodila "verige, ter ie nato v četo vem domu. Imel smo staro Kclikih skokih zdirjal preko polja mačko, ki e je n^ded-k:h pet kilometrov daleč, potem nje jutro podal v gostilno in je pa smo se v velikem ovinku vra- tam izvedel, da so mu p-a odpe-čali domov. Medpotoma smo se Ijali. Gostilničar mu je oba tujca dobro prepričali, da nas mačka popisal in profesorju se je zdelo, ne siledi. Tola kdo popiše rfaše da enega izmed njih pozna. Sel je začudenje, ko smo doma zagleda-1 k njemu na doni. tam pa je izvoli mačko, ki je mirno, kot da se ni .del, da >e je dotični gospod odpe-l ni'- zgodilo, čepela na svojem stn-|lj:il za par dni. Profesor je čakal rem proesto.ru! Medtem, ko smo se; Če tri dni. nato pa jc obvestil po-i mi vračali po ovinkih, si je iyačka ^ licijo. ki je omenjenega gospoda izbrala najkrajšo pot in je davno j res kmalu izsledila. Ta je izpove-pred nami že bila doma. dal. da par ur. Z veliikim naporom potem vlekel s profesorjem domov. legel ia svoje staro ležišče, ki ga je pozdravil z veselim cviljenjem kn -pal nepretrgoma ^r ur. S t« o- eni dni potem je samo -spal. pil in ž-1 dokler se ni poma-lem navadil na svoje prejšnje življenje. Gledališče—Glasba- Kine "SPOOK S". V ( :>r; gledališču, na 48. ulici, v/ho in.) od Rroadvvava. igrajo igra "Spooki". koje prva vpri-.'.oriiev je uadkrilila v>e pričako- ---: vanje. Kdor ne verjame v stra- Izginila je i Love oziroma kdor ln--e kaj |»o- b-tna Frančiška Oblak, hči de- diobnega vede1 i o Grahovih, naj lavke. -t;"iuj""a na Brdu št. -I" i > gre po«^b'dat. Skrivno-tno far-pbg "Viča. je lnr» 1. julija nesona- , ec> jc s j: i-n! K ••>]»« rt d. Shermrni. no kam »zuri-nila. Obnašala se j" \* nji na-topa onajst iz'aornih in doma ž" dalja časa čudno in go-j priznanih igralcev. Igra ima trojo dejanj. vor la zmedene stvari. koj i h -a ko v; si ni Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučalu potrebe pri rokah. IM PO RTI RANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Knsa 7. rin'--ki»m, iz pjjrantlranesjx jekla. 6<>, 65, 70 in 7r»-tn dolse. $2.— K»»s;i polirunka. z rinOkom, 65. 70 in 75 rm dolge ................ $1.50 Klepilno or«Mlje ................ $1.25 Brusni kamen "lUM-pani"" ......45 Pralca ...........................30 Motika .....90t-; Srp za ki« pati ,S5c Ribeži-n za rejio, z dvema nožema ............................. $1.25 LJlaeo j>o5iljam jioštnin« prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta., NEW YORK, N. Y. noči in -.~cer v starem poslopju 1 Simona IUaekvvella. 7,a ochingit ol> Am merskem jezeru | eč vedel. Drugi Vzgled: Pozno na de smo morali -leozi irozd. \*oznik kmalu ni , kjer sta o>ba prenoičila. Ko sta na- koleselj pred hišo in vpregcl kobi- j kje je prava |>ot _ bilo je temno j slednje jutro psa za hip izpustila. kot v rogu —. in mislili učitelj Podržaj. oče mladega mo- ko je srcscl roko gosjxxlu, ki i-7.a Janka, ki je s tako vnemo gladil Copkino mucko, in potitar s pipo in s štebali. Gospod Kriraotš-lav Batič je vodil pogovor. — Bogami, 1a doktor Gad je govornik, jaz vam pravim, on je govornik. Jaz to vem, kaj se pravi biti govornik in ako vam rečeni, doktor Gad je govornik, on-da fni lahko verjamete, da je govornik. — Tebe pa le ne poseka, brivec! — je hudomušno pripomnil upokojeni nad učitelj in tajnik Pod rzaj. — Prosim, — ga je revno zavrnil brivec, — tu ne gre zame, ampak za doktorja Gada. saj ne boste volili mene, ampak njega. — Primojduha! — «e je spomnil Podržaj, — saj je res, zafcaj pa ne bi tebe volili! Slaviea, s*e i ck! Ali si že slisala: BatiF kandi) ira v državni zbor. ma znanje s tako visokim dostojanstvenikom. Vrnivši se na svoj prostor jc izrazil brivec svoje mnenje, da je gospod kandidat zelo olikan, fin mož. Skraja je bila zabava bolj tiha. vsakdo ni tak junak kakor Krunoslav Batič in vajen občevati najodličs iši.mi glavami. Temu in ornemu vt Icu se je sitno zdelo, da je pozail^ doma kravato ali da n i smuknil t boljšo suknjo, in neka mučna prisiljeno?* je vladala omizju. Toda doktor Gad ni bil novinec v politiki, vedel je, kako in kaj: na mizo so priromali Štefani — in led je bil prebit! Zdaj so se raz-vozljai jeziki in hitro se je razpletel živahen pogovor: o volitvah, in nasprotnikih, kako bodo pogoreli, o muhoborski sodniji in o korakih, ki jih bo še storiti zanjo, o lieo, mati županja in Julka sta si spravili v voz, dekle so ju zadelale s koei in ogrinjačami, dasi ni bilo mraza, oče župan je šel okoli kobilice in voza: — Glejta, da se o pravem času vrneta — pa hi! proti Lučam. Pičlo uro vožnje, tri klance v-kreber. tri klance navzdol — zavoro je sukala gospa županja sama. ker se je hlapcu navzlic bo-drečim njenim sunkom venomer dremalo — in že so bili v Lučah. Od "Zlatega volka" se je razlegalo petje, kakršnemu so kos pivci, ki so že ob dveh popoldne "narejeni". Voz se je ustavil pred vežo, od hleva semkaj se je zelo počasi bližal konjski hlapec, iz veže je priletelo dvanajstletno dekletce: — O. teia, o, Julka! — in pričelo luščiti došli poset iz ovojev. — Ste vsi zdravi. Ančika ? — je vprašala županja. — Kaj pa mama? — E, mama spe. — se je nasmejala Ančika in si naprtovala ogri-njače in dežnika. — Snoči smo i-meli bal. imenitno je bilo, jaz sem bila do treh pokonci, mama so šli šele ob šestih v posteljo, ata. ofi-eijal in notarjev pisar pa sploh niso šli spat, le poslušajte, kako se lepo dero! mo ze. se jima je iztrga! in jima je pobe-da bomo morali prenočiti na pro-i gnil. Sicer pa da je vse .-k upa j bi-stem. Tedaj pa se voznik zntisli: la le šala in sta ps-i nameravala 'Pustimo konje, naj gredo sami. j še isbi večer pripeljati njegovemu Storili smo tak. in bili smo rese-i lastniku nazaj. ni; konji so nas po najkrajši poti potegnili domov. Profesorju se cela zgodba m zdela preveč verjetna, zakaj od Takih sluačjev bi mogli našteti j Ammerskcga jezera do Miuenche-še več Nekateri poznavalci živa- na p.i bila prevelika razdalja in li so mnenja, da \>e živali nimajo j pes bi se bil moral že zdavnaj vr-v enaki meri razvitega krajevne- nitii, če bi ga ne imel kdo prikJe-ga čuta in navajajo konje, ki sa- ; njen-ga. Oblafstva so takoj obve-uiii nikdar ne najdejo poti domov. ; >tila vse župne uraile ob Aniraer-Poskusili so nekoč s konjem, ki jejikcn- jezeru in dala v tamošnje li bil dolgo časa zaposlen s prevaža-j s t ali vse je bilo brezun- njem omnibusa po berlinskih uli- peš:>o. Nihče ni videl jis-a. Potem cah. Konj ni našel domov. Kako j je policija vnovič zaslišala gospo-si naj to razlagamo? Žival je vida. ki je odpeljal psa in ta je po Berlinu leta in leta vozila zgolj o-j daljšem oklevanju priznal, da se mnibus. ziito ni imela prilike, da ie »egov>emu spremljevalcu res (Dalje prihodnjih.» bi si razvila svoj krajevni čut. Podobno opažamo taidi pri ljudeh. Dame. ki hodijo vedno v spremstvu moških, ne najdejo same poti domfc>v'. ker jim pač ni treba poznati poti. saj .prh spremljevalci privedejo do doma. Za take dopadel, (ia ga je sklenil na-slcd»ijega dne vzeti s seboj v Berlin. Policaja je zasledovala dalje in res ugotovila, da je tistega dne kupil neki gospodi ki je imel seboj velikega volčjega psa. karto sebe in za psa do Berlina. Ljubljano to seve ne velja, ker je j Dalje stvar zasledovati pa je bilo premajhna, v-ekakor pa za večja nemogoče. najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; / najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO S J* O V NIC A V AM K KI KI mesta. Prav tako se tudi krajevni čut domačih živali tembolj razvije. čim več ima za to prilike. II koncu naj navedemo še posebno zanimiv slučaj, o katerem trdi avtor, da je popolnoma resničen, ker jamčijo za njegovo istijii-tost ugledne priče. Neki starejši gospod, nrofes^or St.. je imel krasnega dve leti sta- ROJAK1, NABOCAJTB ŠE NA «QLAS NARODA' NAJT EC.!! SLOVENSKI DNEVNIK' V Jrega volnenega psa nenavadne ve-ZDBUZENIB DB2AVAH- o'likogti in izredne lepote. Ime mu Mineval je dan za dnevom, psa ni bilo. Preteklo je štirinajst dni i>» profesor -e je hočeš nočeš mora' polagoma sprijazniti z mislijo, i da ne bo nikdar več videl svojega j dragega Lupa. Pusto in prazno mu je bilo v .srcu. skušal je najti tolažbo 'in pozabljenja, a težko je šlo. V ono gostilno ni več zahajal, ker ga je vedno spominjala na njegovega ljubljenca. Izbral si je drug lokal; vsako popoldne je po- Kadar potrebujete DOBREGA GODCA za domače zabave, kakor tudi primerno dobro godbo za v dvorani ali na piknikih, se cenje-mu občinstvu priporočam. Tudi poučujem igrat na nemško ali k vama tirno harmoniko. ANTON SIM Č IC I 3708 Kelso Avenue Cleveland, O. SOLAN Al* GLAS NARODA, 16. JUL. 1925. ROMAN. Za "Glaa Narcda" priredil G. P. 72 (Nadaljevanje.) ^— Sedaj tc dr2!«m, Margareta ter te .ne izpu-uim, dokler me ne čujrš, dokler ti ne povem be^ed, katerih bi v življenju nikdar ne ču-ia od mene. Snubiti hočem mrtvo kot *»eni nekoč hotel snubiti živo! Margareta, Margareta, kako ze'o te ljubim! Omahnil je pred njo na kolena ter pokril njeni roki s svojim vročim licem. Opro-lila se je njegovega oprijema ter napisala na deščico par besed. — Ali m bila Margareta zločinka ? Le en pogled je vrgel na te besede, nakar je skočil pokonci, razprostrl roki tor zrl nanjo s tako rt _.hn izrazom, tako mirno ir. s takim bla/cnim prepričanjem, e vrnila, da -e me usmiliš. — Vidiš, Joried je pobegnila tra>ti ter jo poljubil na ustnici. — Da. ti ->i Margareta, ti -^i, — je mrmral in r "agova duia je vztra«negi suma. ki me teži. •zahvaljujem tu-aniljeiiennu Bogu na kolenih, da je nekoč odklonil mojo žrtev, da me je ohranil pri življenju ter dovolil, da sem doživela ta najbolj blaženi vsiii trenutkov. Mauru- je zrl nanjo brez razumevanja. — l)a te je ohranil pri življenju, Margareta? — je ponovil mehanično. — Neka druga počiva mesto te.,e pod tem iknpom f Zmajal je z glavo ter nadaljeval: — Ta grob je prazen, odkar vstala iz njega. Margareta. Smehljaj se je pojavil krosr njenih ustnic in še tesneje se je pri vila k njemu. — Kontesa Joried je domnevala, da »eni duh. vampir. Maurus. ;n tudi tebe je navdala s to idejo. Povsem razumljivo je, da ni mo-prla razumeti čudeža, ki se je završil, a vendar je resnica, o njili! Ne sen in tudi ne blazno-1. — je šepetala, — temveč re>niea. kar ti bom dokazal;« Vrniva se domov', dragi! Pogrešajo me v hotelu in signor Stratta je zelo ytrog jeihniški pa.znik. Maurus je vstal, razprostrl de enkrat roki krog nje ter jo pr'n'el poljubljati na u-tnioi. Ti praviš to. ljubljena in jaz ti verujem. Zakaj bi ne imeli r-udežev v ya,šom prosvitljenem svetu, čudežev, katerih ne more razumeti naša borna pamet? Zakaj iskati in razmišljati? Te ure ne »bo kalil noben dvom. Imam te zopet, držim te! Ne izpustim te več, ne v življenju, ne v smrti. Od-da -ta i »o samotni, mračni ce>ti ipokopalitoča. — Salvatore Slratta je napisal dnevnik, v katerem je natančno poroča no o moji rešitvi o čudoviti zmoti, v katero so brli zave-de-ni vsi. Italijan je g izda v, domišljav ter misli, da bo postal ta njegov dnevnik ir koč mnogo titana knjiga. Kdor govori naš jezik dobro, a ne zna pisati brez napak, mi je dal svoje zapiske, da jih popravim ter (>rep«šem . . . — Mislim, da ti ji- hotel nuditi s tem ka.r najve/C-ju * vpogled v svoje srce in Življenje Margareta. — je rekel Maurus smehljaje. — Salvatore je ljubosumen in ker se poteza za Sohmo. je to popolnoma razumljivo. 4 Margareta je zardela, a ^ odkrito ozrla vanj. — Mogoče imas prav. Ponudil mi je srce in rdko. pač ne rz ljubezni, kajti tega svetega čustva ne poznajo ti potikajoči se lahkožive i. pač pa iz pre vda rka m ti*rovskih obairov. Zoperna komedija s Solano je bila zanj vir dobrih dobičkov. Ah. če mislim na duševne muke, katere sem trpela tekom tetga leta! Zakaj sem jih prenašala ? To l>os izvedel -iz dnevhika. In sedaj me poslušaj. V veliki veži. ki vodi k vratom moje sobe, .stoji zidana peč. Na to bom danes zvečer položila dnevnik. Prečita« ga trtkom nriči ter ga zjutraj neopazen vrni na isto mesHo. Na ta način boš izvedel za usodo svoje uboge Margarete. Čuk sem. da odpotujemo jutri zjutraj — in ne pusti, fla bi odšla brel slovesa, kajti te ure bodo edini žarek »a -mojn žalostnem potovanju."- (Dalje prihodnjič.) Frank Orlov: Ponočni gost. Povedal vam ibom na kratko' ne hotel zvedeti. Zde to se mi je, čudno zgodbo, ki jo je dožvei moj'da bi se ji zameril, če bi poizve-bratranec im ki bi sicer ne bila ta- doval o njeni preteklosti. Sam ne !ko zanimiva, da se n.i končala z' vem, ali bilo je kakor da sem se je žalostno smnfco mladega življe- bal. Ljudje v hiši so jp imenovali nja, ki je bilo žrtev bolne perver- splošno "goispa Berta" in dejali, znosti ali morda bolesne fantazi-1 tla je častniška vdova. Sprva se je, morda .slučaja, morda pa tudi nisem dos*i menil zanjo', saj ni skrivnostnih, nam neznanih mofci prihajala spočetka nikoli v mojo in sil, .ki delujejo, od človeka na i sobo. če sem bil doma. Opazil pa človeka in ki se jih mi morda samo na pol zavedamo, se pa njih sem. da so se je na stopnicah otroci in odra.s4i og*liba.li ia jo po*, posledica m skoro vselej udajamo. lzdra.vljali samo tedaj, če je ona Ponavljam šo enkrat}, da o smrti to hotela. Zakaj ta nenavadno vi- svojega bratranca ne moreni prav ničesar gotovega reči, saj s > tudi zdravniki stresali ramena in soka, sloka ženska skoro šestdesetih let v večni črnini je imela tako nenavadno zolenosive oč* niso vedeli prave besede; goVoril(ki so se zapičile vate in te uklon.i-bom samo o tem, kar vem in kar le njeni volji. Neko noč nisem mogel izaspati in nehote mislil nanjo. Če se boš , ™ , , »j. 1 <'a je vde ne gleilam. Toda pri yc\ aJcnm. mladim psom volkom 'si i- • . • t . - , - . , , u >>akeni dimu sem si moral vsaj »Jaz ha rad prišel do nkrivno^ti, ki i 3 - . ■ - , . , ' 1 ,malo od preiti pogled m vsele] sem je bila v njem. In bula e. v njea-o- L * i i • , ^ n-; • . ° videl njene zelene oci. Ko je sla not™,,,™, se ,e nekaj kuhalo, fig-a-reta ž„h koncu, se niseoi up.1 Tod T^ prepričan. | nje.,«ga ostanka na <«na. I oda. kdo bi nam dal čarobno « . ^ i a i „ , , f , , . . , " neo, v strahu, da se me ona do- Ogledalo, da bi videl v njem vs* , • , , „ . ... . „ J .takne s svojo mrzlo roko. Puhnil SKrite plamene in zgoČe niis-li ki t • ^ - , Kl sem ugasli cigaretni ostanek spodinjo v nj aii soJii. Sam veš, da se vsak Študent zanima za taka 'gluha' vrata gospodiinjine sobe. Tudi se zato ni nikoli slišal najmanjši šum od onstran. Prižgal sem s-i v temi cigareto in položil žveplenkitn utrinek na nočno omanico kraj {>ost elje. V tem tre-iiotku se je zgodilo nekaj groznega. Lasje so se mi na jezili in mrzel pot me je oblil . . . Na koncu moje positelje jc stala vsa dolga, sloka bu črna in njene zelene oči so škilile naravnost vame. Ne, ne, sem si mislil, to jc neumnost, živci itd., ter sem v temi močno j>otognil cigareto vase. In glej, v cigaretnem žaru sem jo zopet videl, čisto natančno sem jo razločil in sem si za trdno rekel, da je vdč ne gledam. Toda razjedajo ubogo človeško srce! iz r i i • iusi kraj postelje, potegnil odejo In kako ie narava velika kak-n *. , . , . J ... . J " Kako preko glave m hotel ^s^ati To. IZ 1.1 ie KVn,f L-Oil-« f---^____* božji je svet. kaiko tajnost en je jesenski gozd, ki nam v vsaikem orumenelom lističu narahlo ozna nja vso sentimentalnost, našega bitja in tihega poča-snega umiranja ! In kako velok bi bil ves svet in narava, če bi ne bilo v njej tega žalostnega tihega qimiranja, ki počaai razjeda ubogo »človeško srce ! * * * Prišla sva na obronek, kjer sta stala v ozadju dve mogočni bukvi, za njima pa se je širila v gozd- da zaspal nisem, nrti-toliko nisem imel moči, da bi odprl električno svertilko, ki je biila kraj mene na nočni omarici. In pomisli! Dnugo jutro sem ob svitu zaspal i-n se zbudil zelo pozno. Gospodinja je prišla — kot še nikoli — v sobo. ko sem bil še doma in že v postelji. Komaj da je jKJtrkala, je že stala na istem mestu, kjer sem jo videl ponoči ru me ogovorila : "Dobro jutro, gospod inženjer! no notranjost skrivnostna polte- 1'anes smo dolgo spali! Pa da ni tllU in « . ---■ ___1 * r _ ^ V K«1.__: ti \T_i-__r___ I ma in nemo spanje veličastne šume. Sedla sva na mah, tako da sva na pol ležala in sanjarila v to gozdno, polt cono. Med nama je letžal volk in nepremično zrl v molčeči gozd. kot da tpra je objel nekak strah, ki je vel iz njega. In Boris je začel svojo povesti katere nisem hotel pa tudi ne mogel prekiniti. "Kar ti Ikuh povedal, ti bom povedal zato ker sni moj bratranec; da mi pomagaš z nasvertom ali kakorkoli. Papa je sam dejal. Wa imam slabe živce i-n kar je go-viril o dijaških 'go^jpodiinjah. «>i menda tuda razumeli, kam je meril. Glej. to mboje je bil edin od ste bol ni? Nate prinesla sem vam jutranji časopis. Kako neumna je žurnalistika ! Poslušajte, naj vam sama čitam: "Strašna nesreča na električni železnici. Sinoči sta trčila na križišču pred Sadnim trgom voz št. 8 in št. 11. Šest potnikov jc i>opoliioma skalpiranih in so jih prepeljali v mrtvašnico, pet jih je težko ranjenih, da so jih morali prepeljani z rešilnim vozom v bolnico, flvanaj-st oseb, med njimi voznik «t. 11. pa lahko ranjenih. Glej poročilo na 3. strani. Ta beti asti časopisni šmok ! Torej mrtve so prej>eljali v mrtvašnico, težko ranjene pa v bolnico. Ali je treba poudarjati, da se niso 'ala precej neenakomennd. kakor pojemajoča leSčerba sc mi je zdela. Enkrat je malo bolj zažarela, drugič skoro napol ugasnila: počasno in klavrno umiranje je bilo v prepade in prri enem teh padcev sem v sanjah tako glasno zakričal. da sem se zibudil. Bil sem ves znojen. napol razodet im — groza, *:trah me je. če se samo spo-1 mnini nr» to' — mojih nog. kar jih je gledalo izpod odeje, so ?=e ovijale — njene mrzle roke! Sesedaj čutim njihovo brzkrvno ka-menito pob in ono k aH-jo hladno-to . . . Pozneje se je to v večjih ali manjših •pov>led^<:5'i iponaVljaltf, vedno groznejše in vedno ožje o-krog mojega poguma, srca in volje .. . Bratranec, povej mi. kaj je to. zakaj moram to trpeti, kako je moglo to biti? Ali misliš tudi ti, kakor moj oče. da 'imam pri svojih dvajsetih letih res tako slabe živce, o katerih pa zdravniki v metstu nočejo nič vedeti! Saj me poznaš, da sem športnik, turist in sabljač . . . Sedaj mii povej, kako in zakaj . . .?" govOr. Ifli mi ga je dal na vsa mo- dno* zmotili in niso prepeljali ra- ja vprašanja in tožbe moj dče in zdravnik. Da. res. dal mi je še recept za nekako bromovo mešanico. ki pa tudi ni nič pomagala. Ti si poleg očeta edini človek na svetli, ki mu lahko to povem. Sa m ve«, da stanujeim že cLrujro leto pri oni slckii gospodinji. Saj to ni nobena 'dijaška gospodinja'' sama ima dve sobi, kabinet pa je njencev v mrtvašnico, mrliče v pa v bolnico? In ta natša'ces>tina železnica ! Za drag denar te skalpira> jo in težko ranijo. Jaz hodim-peš, si prihranim voznino, skalptrarvje in rane. Najbolje pri tem pa je to. da je moralo onih dvanajsit lahko rqnjenih !epo peš dlomov iti, čeprav so plačali vozne karte. Be (lasti časopisi! Nate. gospod in že Tako je končal Boris svojo po vest, stisnil glavo med roke in nemo gledal v gozdni polmrak. Mladi volk sc je zle len i 1 s celim životom po mahu, položil glavo na prednji nogi. gledal pozorno v daljavo in nalahno zatulil . .. Moje misli so mi šle od vsega tega. kar sem slišal, sem in tja. Jonis odpeljal v me-»to. Jaz pa sem se pri stricu pripravljal na izpit in zato sem hotel osti at i dva meseca pri njem. Če»>tokrat sera napeljal pogovor na Borisovo bolezen, a stric me je vselej prekinil: "Le pusti to meni! Čez 14 dna imam dopust in pojdem v mevito k njemu. Bom govoril tudi s sprcija-lisij ..." Medtem sem prejel dive Tcratkf. a strašni Borisovi pismi. V pi-vem pravi: Prosi papana. naj mi odpimti in oprodi mi tudi Ti! Obljube nisem držal, ker je mi-sem mogel. Teden dni sem »prestal, potem pa sem moral ourg. Naravnosl«Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, kl pri-stanejo t. ko v domovini, da Je treba potovati te par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKI FARNIK MARTHA WASHINGTON Odpluje NARAVNOST V TRST dne 21. julija Cena do Trsta ali Dubrovnik 3. razred $1<«». z vojnim davkom: tja in nazaj samo in vojni davek $5. — Železnica iz Trsta do Ljubljajie samo $1.^0: do Zagreba $1.05; do Belgrada $4.75. Vozni »st iz Trsta do New-York samo $107.5od profesor, povejte mi sedaj kaj je to?" Totla univ-riv.itetni profesor sc jc ses-cilel ua .stol. si ol)rlsjtl čelo in dejal; "Diajri kolega, morda pridemo tej grozni uganki kdaj tlo ži-\etrn. morila . . S. M A S S M A N KOMISIJSKI TRGOVEC dobi n-jvišje cene za doposlane pipe in doge za French claret. 801 Lonisiant B!df., New Orleaoi, La. v.>aj par dni še mogel živeti . . . Pridiga . . Nisva nSč čakala na dopust. clric je piKJtal vse svoje fcmetske paerijente v rcvmaitizmn, želodčnih •krčih in žognanjskih pivtepaških oteklinah in odipelja.la -sva se z največjo na.glieo v mesto. Ko -sva stopala po stopnjieah on? zaklete mestne bajte, so naju r.a vsakem nadstropju gledali ljudje in nama hoteli nekaj povedati. Ko pa sva hotela v Borisovo ' ^■obo. >o (biti njena vrata odprta j in ljudje, 'ki so se tam prerivali.' ?v> Tiaju spoznali in nama molče napravili prostor. Na pos.tcilji je ležal moj bratranec Beri*, njegov voščeni obraz je bil brnz izraza, le oči so bile napol odprto in so gledale v omaro pred vrati . . . Stric je fplaivil k postdlji in začel objemati mrtvega sina. Divjal jp in kričal!, dokler jra ni navzoči policijski zdravnik pomiril. Končno je rekel .stric prot-i navzočim mimo in odločno: "Kje je 'ta vražja starka?" V tem trenotJ^u pa vstopil >7>ecijalisb. univerz.itetni profpsor,. k i je prUia j«! oči vidno od gospodinje in dejal na kratko: "JSa trupli a se je . . .** Policijski in univerzitetni doktor sfa ']>reiiskaia in otlredil'a da morajo prepeljati oba mrtveca v bolnico, da ju ofljducirajo in ugotove vzrok smrti mladega drnta. Predlo ipa je konysija od.'da, sem ]K>glefla. še enkrat v Borisove oči. ki so bile uprte v omaro. Nekaj groznega so mi povedale. Takoj sem se odločil in rekel: 'OoKpoda, prossini še trvnotek!' Prunem omar Vrart, ki «o se odpral in neslišno, razdelim obešeno oblelko. potLpljem Zadnjo stte-no. iz katere so se oo jJobo. Ko »rao \-se ta ugotovili, smo pogledali še starko. Njen oibraz je bil spačeni in njen zasmehljivi izra^ je nemo snkai na zdravnike: "Dw . . . Da se zmotite! V mrtvašnico, ne a- botbiico . . .!" * Komisija je bila o«upla in je molčala. Stric je gledal zjdaj na enega zdaj New Torka pred odpotovanjem, tei •e pofilje prosilca v atari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor fell dobiti aorodnlka ml ■ro Jra 1* starega kraja, naj na ta prej piSe ta pojasnila. Ia Jngoela vije bo pripuSčenlh r prihodnji* treh letih, od 1. julija 1924 na pre vsako leto po 671 priseljencev. AmeriSlrf državljani pa aamorel dobiti aern žene in otrobe do 18. te ta brea, da bi bill Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne fttejejo kvoto. 8tarlSl ln otroci od tU. d« 21. leta amerifikih državljanov p Imajo prednost v kvoti. PMlti ■ pojasnila. Prodajamo vovn« liste aa vsa pra ge; tudi preko Trata aamorejo J»-goalovanl aedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj lič«j kdor kaj ponuja; kdor kaj'kupuj«: kdor kaj prodaja; praT ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspek MALI OGLASI ▼ "G 1a i Naroda" Pozor čitateljL Opozorite trgovca (b brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste « njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 8 tam bosta vstragli vsem« Uprava "iHas Haroda* ■ Jl .■ mM