L. TROHA 1-7-44 122 SBATOM ST., TORONTO, 2. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa. Boj proti fašketna; je boj vsakega posten*ga rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ........................ $3.00 Za pol leta............................1.75 NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Vol 2. No. 69. Priče 5c. TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JULY 14, 1944 Priče 5 c. Let. 2. št. 69 Dva tisoč letal bom -bardiralo Munioh Nova ofenziva zavezniške armade po zavzetju Caen-a. Evakuiranje otrok iz Londona pred robotnimi aeroplani London, 12 julija — Poročila iz zavezniškega armad-nega glavnega stana trdijo, da je v zadnjih 24 urah nad 2.000 zavezniških letal bombardiralo zloglasni Munich, ter ob tej priložnosti so vrgla 6300 ton teže težkih bomb. Računa se 26 zavezniških bombnikov pogrešanih, toda obseg bombardiranih vojnih objektov v Nemčiji, posebno v Ruhr področju, kjer se najbrž nahaja glavna baza robotnih bomb, katere Nemci pošiljajo čez Ro-kavski zaliv v London, je silno prizadeto v zadnjih 24 urah. Nadaljna poročila trdijo, da je zavezniška armada podvzela novo ofenzivo po zavzetju C.aen-a in v Normandiji. Vesti iz drugih virov trdijo, nacistični felmar-šal Rommel, če tudi je izgubil glavno utrdbo Caen, se hoče boriti ob sedanji črti, kjer naj pride do odločitve. Toda napram vestim iz Berlina ki pravijo, da je general Montgomery podvzel ofenzivo z ogromno silo v Normandiji in tudi južno od Caen-a, zna Rommel najbrž izpre-meniti svoj načrt v napačno smer. Iz najbolj ogroženih krajev v Londonu in južni Ang- Fotič protiv novi vladi Washington — Bivši jugoslovanski ambasador Konstantin Fotič, je pred državnim podtajnikom Edward Stettinius, izjavil, da ne priznava novega jugoslovanskega kabineta v Londonu, ker da ne predstavlja Srbov iz Srbije in tudi stališča večine narodov Jugoslavije. Ta izjava še ni toliko drzna kot bi bilo pričakovati od veščaka propagandne aktivnosti vsih bivših proti-naro-dnih režimov begunskih vlad in Mihajloviča, toda na račun narodnega sklada iz jugoslovanske Narodne Hranilnice. Pričakovati je bilo, da bo proglasil kralja Petra za komunističnega privrženca, ko je priznal maršala Tita. Verjetno je, da Fotič ne prizna novo vlado, kakor tudi drugi režimovci bivših proti-narodnih režimov. To je končno logičen zaključek onih, ki niso nikdar delali za narodne interese, marveč za osebne in pa skupine, ki je skupno do kosti izkoriščala ljudstvo. Fotič pa ni toliko neumen, da bi ne vedel, da v bližnji bodočnosti bodo prenehali redni mesečni prejemki n a račun masne plače in zato se "buni" proti novi vladi. Združeni Odbor pozdr. novo Jug, vlado • Ob priliki sestave nove jugoslovanske vlade pod pred-sedništvom dr. Ivana šubaši-ča, je poslal Združeni odbor JSA sledeči telegram novemu jugoslovanskemu mi-nisterskemu predsedniku: "V tem zgodovinskem času, ko je bila pod vašim predsedništvom organizirana vlada, ki izraža težnje vseh Jugoslovanov za združenje v borbi protiv sovražniku človeštva, ZOJSA pošilja vam in članom vlade svoje simpatije in obljublja, da bo nadaljeval z moralno pomočjo pri zdravljenju ran, ki so jih prizadeli narodnim interesom zunanji in notranji sovražniki. Ponosni smo, da sta v tej vladi pravega narodnega sporazuma dva častna člana liji, je bilo zadnje dni evakuirano okrog 50.000 otrok pred nevarnostjo robotnih bomb. Evakuacija otrok in civilnega prebivalstva je podvzeta z strani oblasti, da se zavarujejo nadaljne žrtve pred robotnimi bombami, katere pošiljajo nazifašisti v London in južne kraje v Angliji- Omejitev delavske zakonodaje Toronto — Pred nedavnim vzdkonjena delavska zakonodaja za osem urni delovnik, je omejena le na delavce v industriji vsled česar je nastalo nezadovoljstvo med delavci izven industrije zlasti poljedelskih, sezonskih in pa pouličnih železnicah. Kakor smo že o tem poročali, provincionalna vlada je sprejela zakon za osem urni delovnik na dan ali pa 48 ur na teden in kršitelji so podvrženi gotovi kazni. Toda, pri tem pa se niso vključeni poljedelski in sezonski delavci, ter delavci pouličnih železnic. H. C. Millard, predsednik Canadian Congres of Labor, med drugim v svojem govoru zadnjega tedna je pripomnil rekoč, provincionalni minister za delo se je prehodno posvetoval s delodajalci o ravnokar vzakonjeni de-delavski zakonodaji, toda nise pa posvetoval z predstavništvom delavcev, katero je vsekakor daleč bolj zmožno dati večja pojasnila glede delavskih zadev, kakor pa delodajalci. Vsled tega je v omenjeni zakonodaji pomanjkljivost, katera ustvarja nezadovoljstvo med delavci. Novi zakon, če tudi je dokaj praktičen korak k napredku in izboljšanju delavskih razmer, vsebuje omenjeno pomanjklivost in oči-vidno nastaja potreba njegove izenačitve. Vključeni naj bi bili delavci ne glede na delo ki ga opravljajo bodisi v industriji ali pa izven nje. Tri tisoč dolarjev iz Sudbury Council of South Slavs to Aide Free Jugoslavia. Cenjeni br. Gl. tajnik, S. Miošič; Prilagamo kot odgovor na Vaše pismo denarno nakaznico v znesku $3.000.00 dolarjev, za takojšno pomoč glede nakupitve zdravil za Narodno-osvobidilno vojsko. Gornja vsota je omejena izključno Ie od naših članov tukajšnih organizacij in društev, kateri so podpisali zaveznice. Za sedaj Vam ne pošiljamo imena darovalcev, namreč pošljemo jih eikrat ob zaključku našega dela. Z bratskimi pozdravi, Združeni Odbor Južnih Slovanov J. Kosmrl,tajnik. PONOVNA IZVOLITEV ROOSEVELTA Washington — Predsednik Roosevelt bo ponovno imenovan kandidatom demokratske stranke za prihodnje predsedniške volitve Zdr. držav. Pregled bojevitih ©rt proti fašizmu V ZADNJEM TEDNU OSVOBODILA NA TISOČE MEST IN NASELJ. NACISTI EVAKUIRAJO VZHODNO PRUSIJO našega Odbora, namreč Vi in g. Sava Kosanovič. želimo Vam uspeh in pošiljamo pozdrave Z o j s a. Moskva, 12 julija — Maršal Stalin v uradnem poročilu sinoči je naznanil o novi ofenzivi Rdeče Armade pod vodstvom generala Andreja Jeremenko, katerega odelki so napredovali prvega dne 22 milj in zavzeli važen železniški spoj Idritsa, 22 milj vzhodna latviške meje. Isto poročilo podaja pregled naT predovanja odelkov Rdeče Armade na celi bojni črti, ki se razteza od Novosokolniki, Dvinsku, Kaunos v Litviji, kjer je zaprav najbližja točka nemški meji proti vzhodni Prusiji, ter Bialystok, Bres-Litovsku, Lublin in Le-mberg. Vojni poznavalci dajajo posebno važnost napredovanju Rdeče Armade proti Rigi, ker bo na ta način zasačenih kakih 30 nemških divizij v Latviji in Estoniji, zaeno pa drugi pasti ob Pin-sku, namreč Pripet močvirju, kjer je Rdeča Armada z ene in druge strani daleč v ospredju tega mesta. Nadalje isto poročilo pravi, da so bili zadnji ostanki nacističnih sil likvidirani pri Minsku, kjer je bilo zasačenih okrog 250.000 nemških vojakov in častnikov. Celotno število vjetnikov odkar je začela poletna ofenziva Rdeče Armade, se računa 111.000, toda poleg tega ogromna količina vojne opreme ter je za isto dobo pobito ogromno število sovražnih vojakov. Odelki Rdeče Armade pod poveljstvom maršala Roko-sovky, generala Cherniakov-ski, nastopajo z tako naglico, da so nacistične oblasti začele evakuirati vzhodno Prusijo in pri tem proglasile Stalinov sin dosegel čast heroja Moskva — Polkovnik Va-sili Stalin, sin, premiera in maršala Stalina, je dosegel v zadnjih opfiracjah čast heroja Sovjetske Unije. Njego va letalska edinica katere je on poveljnik, se je častno odlikovala v nastopanju tretje armade v Belorusiji, posebno pa pri bombardiranju sovražnega položaja v smeri pri Grodno. "Stalinova letalska edinica", kakor jo imenujejo, je izvedla tako činkovito napad na sovražne zakope in pa v obrambi odelkov tretje pehotne armade, da sovražna letala niso bila kos urnosti in niso mogla prodreti skozi njene vrste. Vasili Stalin, kateri je poveljeval letalski edinici in sam z lovskim letalom izredno se boril z petimi sovražnimi letali "Wulf 190s" izdelka in jih pobil v tem spopadu, je zadnjo nedeljo v rednem vojnem poročilo prejel čestitko za svoje junaštvo od svojega očeta, maršala Stalina. obsedno stanje. Nacistični vojni komentator pravi, da je vojna situacija kritična in dosegla svoj višek. Razdalja med bojno črto in našim oze-mljum, se je skričala do stopnje, ki zahteva od vsakega da založi vse kar zmore. Nobenega dvoma ni, da trpijo strah Pruski militaristi pred naglim nastopanjem Rdeče Armade, kateri za gotovo neiudejo, kajti glavna smer je Berlin, kakor pravi znani pisatelj Ilija Ehrenburg. Rdeča Armada izvrši svojo slavno misijo proti sovražniku svobode, narodne ne-zavistnosti in človeških pravic. Priznanje delavskih unij Ottawa, 11 julija — National Wartime Labor Relation Board, je sinoči uradno naznanil priznanje delavske unije Mine Mili and Smelter Workers (CIO) v petih tukajšnih rudnikih v Quebec provinciji. Delavska unija je priznana v sledečih rudnikih: Bea-ttie Mine (Quebec) LTD., Duparquet; Power-Rouyan LTD. Golden Maniton Mineš LTD. Val d'Or Senator Rouyan Mineš in Waite-Amulet Mineš LTD. Rouyan. Delavci so pri zato vpeljanih volitvah v ogromni večini glasovali za delavsko unijo in tudi zmagali. Nova koalicijska vlada v Londonu MARŠAL TITO, VRHOVNI POVELJNIK OBOROŽENIH SIL JUGOSLAVIJE. O POVRNITVI KRALJA PETRA IN DRUGIH NOTRANJIH ZADEVAH NAROD BO ODLIČIL PO VOJNI. London, 8 julija — Napram uradnem poročilu v Londonu je zadnjega tedna sestavljena nova koalicijska vlada na podlagi sporazuma med markalom Titom in dr. šubašičem. V novo vlado, katero tvori šest ministrov, oziroma 2 Slovenca 2 Hrvata in 2 Srba, sta vključena dva člana Anti-fašističnega Veča Narodnega Osvobojenja Jugoslavije. Kralj Peter je medtem podpisal dogovor glede njegove povrnitve in drugih notranjih zadev da narod odloči po končani vojni, oziroma potem, ko bo zemlja očiščena od fašističnih sovražnikov zaeno pa je priznal maršala Tita vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Jugoslavije. Šest ministrov, kateri tvore novo zamejno vlado zavzemajo sledeče ministerske položaje: Dr. Ivan šubašič Hrvat, ministerski predsednik, minister za zunajnje zadeve in položaj vojnega ministra. Dr. Drago Marušič, Slovenec, minister pravosodja in komunikacij, član odbora Slovenske Osvobodile Fron-te. _ t> Sreten Vukosavljevič, Srb, minister poljedelstva, hrane, prometa, gozdov in rude, član Anti-fašističnega Veča za Sandžak. Savo Kosanovič, Srb, minister za notranje zadeve. Slednji je precej znan na tem kontinentu vred z dir. šubašičem, istočasno sta člana Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, sta si mnogo prizadeva- la na polju edinstva med tremi bratskimi narodi, ter obsodila proti-narodni režim bivših begunskih vlad. V svojih izjavah sta zagovarjala Narodno-osvobodilno gibanje pod vodstvom maršala Tita. Izidor Cankar, Slovenec, bivši kraljevski poslanik v Ottawi, kateri se je med prvimi odrekel služiti proti-narodni begunski vladi Puriča. Njegova izjava je zvrnila dokaj pozornosti v diplomatič-nih krogih in je bila precej močen udarec proti-narod-nim begunskim krogom. On zavzema položaj ministra prosvete. Jura j Šutej, Hrvat, je nasledil položaj finačnega ministra, katerega je zavzemal v bivših begunskih vladah. Dr. šubašič je ob tej priložnosti podal izjavo v svojem govoru preko radia narodom Jugoslavije, da bo nova vlada skrbela za soglasje in harmoničnost med vlado v zamejstvu in pa Narodnoosvobodilnim Večem v Jugoslaviji. Nova vlada bo z vsemi silami podpirala Narod-no-osvobodilno gibanje pod vodstvom maršala Tita v Jugoslaviji in dr. šubašiča v zamejstvu s ciljem mobilizi-ranja vsih resničnih demokratov za ostvaritev narodne, demokratske in federativne Jugoslavije. V znamenju približajoče zmage nad sovražnikom, dr. šubašič je v svojem govoru dodal rekoč: "Strgajte kopreno iz obraza napačnim patriotom, kateri direktno ali pa inderektno služijo sovražniku." Zunanji krogi podajajo večjo važnost novo formirani pro-Titovi vladi in vsi znaki kažejo, da bo slednja priznana z strani velikih zaveznikov. Z tem bodo odstranjene notranje in zunanje ovire, ki so obstojale kot največja zapreka bolj normalnim in direktnim odno-šajem z resničnim predstavništvom narodov Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Kajti sporazum med maršalom Titom in dr. šubašičem vsebuje nedotakljivost oblasti na terenu odbora Anti-fašističnega Veča, kar pomeni da nova vlada v zamejstvu v bistvu svojega pomena je sporazum, da se odstrani zapreke na potu za uspešno nadaljeanje Narodnoosvobodilne borbe do končne zmage nad fašističnimi sovražniki. Po končani vojni bo pa narod odločal sam o svoji nadaljni usodi o obliku svoje države in tudi vlade. Nobenega dvoma ni, da je tak sporazum v skladu teženj narodov Jugoslavije. Im zato zaslužuje moralno in materijalno podporo z strani vsih resničnih rodoljubov, ne glede na versko, narodno ali pa politično pripadnost. Po svojem sestavu in pa ciljem sporazuma to je vlada mobilizacije vsih demokratičnih sil na znotraj in zunaj Jugoslavije, za čim izdatnejšo pomoč junaški borbi njenih narodov za dosego čimprej zmage in narodno osvobojenje. V tem duhu pozdravljamo novo vlado, pripravni podpirati njeno delo za narodno osvobojenje! Uredništvo Edinosti. Nedioeva vojska na ruski fronti Beograjski, po nacistih kontrolirani radio javlja v svoji oddaji.z dne 22 junija, da se "Srbi tudi borijo na vzhodni fronti". Ta vest, ki ne bo razveselila nobenega poštenega Srba, kaže, da so fašisti vsi enaki, pa najsi bodo katerega koli porekla. Danes, ko se center svetovnega fašiz- Požar naredil ogromno škodo Val d'Or, Que. že nekaj dni divja požar v tukajšni okolici, kateri je dosedaj v-ničil precejšen del gozda in ponekod celo dosegel do stanovanjskih naselj, kakor je naprimer slučaj v Pascalies. Požar, ki je nastal v godnem področju se je z naglico razširil in tembolj, sedaj ko je suho vreme kljug temu, da so oblasti zaposlile nad 250 delavcev za omejitev divjajočega požara. V Pascalis-u je ostalo o-krog 800 oseb brez stanovanj, kakor tudi v drugih bližnjih naseljih. Obseg, ki ga je zajel požar se računa okrog 50 milj v vsakem od treh predelov, kod divja in vničuje ogenj, škoda znaša že dosedaj milijon dolarjev. imenoval "U-Daf Edmonton, Alta — Premier Emest Manning, je ime-noWr volivni dan "U-Day", za provincijo Alberto. kar pomeni za volilce "Tvoj-Dan", da vsak predno oda svoj glas dobro premisli, kdo naj zastopa ljudske interese tako v provinciji kakor tudi deželi v splošnem. V volivni kampanji že tekmuje 66 poslancev in sicer:' CCF 29. Social Credit 28, Delavsko-progresivne stanke 4. Sedanjo zbornico sestavlja 35 Socijal Credit, Neodvisnih 17, CCF, 1, in Libiralne stranke 1 poslanec. CCF. stranka, katera je dobila večino v Saskatche wan provinciji namerava postaviti 50 kandidatov v se-dajnih volitvah napram 57 poslanskih sedežev za provincijo Alberto. Volitve se bodo vršile 8 avgusta. Ta dan zna postati zelo važen ne samo radi sedanjih volitev, ampak zaradi nadaljnih zadev in razmer v provinciji Alberti, kakor tudi deželi v splošnem. Ako bodo volilci res izvolili vlado, katera bo dejansko delala v pravcu splošnih nalog v protifašistični borbi in zlasti na podlagi zavezniškega sporazuma po vojni, tedaj se bodo razmere v živlenjskem smislu ne le izboljšale, ampak se bodo razvijale v duhu narodnega progresa in napredka. V tem leži važnost pred volilci, da premisle predno bodo odali svoj glas! DESET MILIJINOV MASTI ZA S. UNIJO 011 a w a — Na podlagi sporazuma vzajemne pomoči, je odposlano 10 milionov funtov masti v Sovjetsko U» nijo, je naznanjeno iz Otta-we. Državni department za narodno oskrbo naznanja, da je omenjena pošiljka vi-šekfod 1 marca 1943 do 1 aprila t. 1. Dočim se je izvoz v Sovjetsko Unijo znatno povečal za isto dobo, se pa je za toliko skrčil v drugih državah, naznanja državni department. ma Hitlerjeva Nemčija, zvija v smrtnih krčih, pobira figure iz vseh evropskih narodov, da odgodi čas svoje končne likvidacije. Nemške armade, ki v tem trenutku zaman poizkušajo da zavstavijo zavezniško ofenzivo v Franciji, so sestavljene v veliki meri od tujih elementov — fašistov in pustolovcev t. j. izdajalcev zasužnjenih evropskih narodov. Isto, sliko imajo tudi v Rusiji, kjer so pustili svoje kosti razni "dobrovoljci" španskega diktatorja Franka, Hortyja, Paveliča in drugih. Toda, dosedaj nismo slišali, da bi se borili proti materi Slovanstva. Sedaj pa se je dogodilo tudi to. Nedič ni smel zaostati za svojim bra-tom-kvizlingom Paveličem! V svojih stupenih napadih proti hrvatskemu narodu, so naši tukajšni srbski fašisti vedno očitali, da je Pavelič poslal svoje ustaše, da se borijo v Rusiji, medtem ko bi Nedič niti v sanjah ne naredil kaj takega. Medtem se je na žalost naredilo tudi to, ker v bistvu ni razlike med posameznimi kvizlingi. Vsi so pripravljeni služiti Hitlerju do konca, ker so njihove nacionalne države direktno odvisne od njega, oziroma njihov položaj. Hitlerjeva smrt bo tudi konec teh začasnih in gnilih fašističnih stvorov. In kolikor slabši postaja Hitlerjev vojaški položaj, tem večja postaja panika pri raznih kvizlingih, ker dobro čutijo, da je napočil njihov konec. Fašisti so povezani med seboj v svojo fašistično solidarnostjo, do gotove meje. Zaman "Srbobran" poskuša da kritizira demokratski izseljeniški tisk, ki piše o fašističnih in ne "hrvatskih po-koljih" Srbov v Paveličevi "nezavisni". Kadar bo nastopil čas obračuna, svobodni narodi Jugoslavije in drugih držav ne bodo vprašali, kdo je katere narodnosti ali vere, temveč ali je bil za ljudstvo v najusodnejših dneh njegove zgodovine ali je bil izdajalec in proti svojega naroda. ZOJSA. Svečan sprejem generala De Gaull Ottawa, 12 jul. — Včeraj je bil prirejen svečan sprejem generalu De Gaull, predsedniku francoskega odbora narodnega osvobojenja. Premier King je zaželel dobrodošlico generalu De Gaull, ter več drugih državnih in vojaških predstavnikov. General De Gaull je ob tej priložnosti održal govor in med drugim povdaril, da bo Francija zopet vstala in se vrstila vred z drugimi narodi v narodnem in mednarodnem sporazumu. Posamezni krogi so napovedovali mnenja, da bo general De Gaull zahteval priznanje francoskega odbora narodnega osvobojenja, tembolj sedaj, ko je predsednik Roosevelt spremenil svoje stališče napram istemu in z katerim je De Gaull imel posvetovanje predno se je podal v Kanado, kjer je bil tu-didosežen sporazum po vsih vprašanjih tikajočih se enotne borbe proti nemških okupatorjev. Kanadska vlada pa najbrž da bo v tem oziru sledila stališče Združenih držav, in priznala njegov odbor. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1542, as No. 47939 C. F. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Nova vlada sporazuma Na druge mestu v tem iztisu lista, smo priobčili uradno poročilo o formiranju nove jugoslovanske koalicijske vlade v Londonu. Nova vlada v zamejstvu je formirana na podlagi sporazuma med maršalom Titom in dr. šuba-šičem, kakor je naznanjeno v uradnem poročilu z ciljem, da koordinira svoje delovanje v zamejstvu in med diplo-matičnimi krogi na podlagi sporazuma, katerega osnovna naloga je, založiti vse materijalne in fizične sile borbi za narodno osvobojenje; narodno federativno Jugoslavijo. Vsa druga vprašanja kot naprimer: vrnitev kralja, notranja politična uredba o obliku vlade itd., so odložena za po vojni, oziroma da narod odloči sam. • V tej osnovi leži pomen nove koalicijske vlade v zamejstvu in je upati, da vse to izvede v dobrem soglasju in sporazumu z Narodno-osvobodilnem gibanjem pod vodstvom maršala Tita. 0 Nedvomno, da pred novom vladom leži velika odgovornost, kakor tudi nujnost z,a takojšno preureditev nešteto stvari v diplomatičnih in narodnih ozirih. Obenem pa da se zaveda, da je nasledila položaj od bivših reži-movcev, kateri so do skrajnosti omr.aženi pred ljudstvom in da le njeno praktično delo v duhu narodnih interesov, bo merilo za njen nadaljni obstoj. Toda, vidni znaki so, ki kažejo da je resno pristopila k svojim nalogam. Na prvem mestu odstranitev omraže-nih elementov Kairske vlade vred z Mihajlovičem in Konstantinom Fotičem, bivši jugoslovanski ambasador v Wa-shingtoinu. Poleg tega sorazmerna razpodelitev ministrskih položajev vred z dvema članoma Antifašističnega Veča Narodnega Osvobojenja in Slovenske Osvobodilne Fronte. Ne manj pa važno je, da je na terenu dana oblast odboru Narodno-osvobodilnemu gibanju. Ta dejstva dajajo zagotovitev, da bo nova koalicijska vlada delovala v duhu narodnih interesov. Za nadejati se je, d,a bo odločno posegla vmes pri vsih dosedajnih državnih uradih v jugoslovanskih zadevah in naredila splošno čistko iz položajev onih elementov od najnižjih do najvišjih, kateri so že zdavnaj prenehali veljati kot poverljivi. Zatem takojšno izročitev narodne imovine naložene v bančnih hranilnicah zunajnih držav, na razpolaganje za takojšno pomoč Narodno-osvo-bodilni borbi, ter vrnitev vsih drugih materijalnih sredstev zaplenjenih po Italiji v tej vojni. To so v glavnem vprašanja, katera je potrebno takoj rešiti. Kakršno koli oklevanje v tem oziru zna povzročiti nezaupanje in nezadovoljstvo med narodom. Dr. šubašič v svojem govoru narodom Jugoslavije, na svečan način je obljubil, da bo nova vlada dejansko izpolnjevala želje naroda. Da ji je glavna in osnovna sv-rha mobilizirati vse resnične demokrate na zunaj in znotraj Jugoslavije v prid Narodno-osvobodilni borbi ter os-tvaritvi narodne, federativne Jugoslavije. V tem pravcu dela zaslužuje ne samo pozdrav in čestitke vsih rodoljubnih Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih narodnih manjšin Jugoslavije, marveč vsestransko moralno in materijalno podporo. Izjava slovenske mladine Izjava slovenske mladine k drugemu Kongresu AV-NOJ-a je ena najznačilnejših o neizmernim deležu, ki ga daja slovenska mladina Narodno-osvobodilni borbi. Sto in sto mladih fantov in deklet, služi v Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. V narsičem gredo zasluge mladini na prvem mestu, za junaške čine o katerih bomo zvedeli toliko več in podrobnejše enkrat po končani vojni. Toda, ne glede na to, izjava vsebuje nekoliko takih primerov neprimernega junaštva slovenske mladine v tekoči krvavi in naporni borbi proti daleč močnejšemu in bolj oboroženemu sovražniku. Medtem najvažnejše dejstvo slovenske mladine je v tem, da je zavrgla razne presodke, se združila in se združeno bori s neizmerno vztrajnostjo, koražjo in vdanostjo za svobodo slovenskega naroda v splošnem, ter srečnejšo bodočnost slovenske mladine v Novi, združeni in Svobodni Sloveniji. To je najbolj razvidno iz imenika predstavništev9raznih mladinskih organizacij, sprotnih klubov itd. Ta predstavništva so zbirka slovenske mladine, kakor pravi v začetku izjave: "Tam izza Kolpe je slovenska zemlja. Tam je Bela Krajina pod Gorjanci. Dolenjska s krotkimi griči in vinogradi, Gorenjska pod visokimi vrhovi Triglava in Karavank. Slovensko Primorje s Trstom in Gorico, zelena Štajerska s Prekmuriem in slovenska Koroška do visokih Tur na avstrijski meji. To je slovenska zemlja, ki so jo pesniki toliko opevali, Slovenija, tako zelo prepojena s krvjo svojih sinov in hčera, zemlja pesmi in veselja, zemlja tolikega trplenja." Da — iz vseh teh krajev slovenske zemlje, slovenska mladina združena z eno mislijo in zavestjo ustvarja čudeže junaštva, ustvarja pod ceno nešteto žrtev v krvavi borbi proti fašističnim okupatorjem in njihovimi privrženci, Novo združeno in svobodno Slovenijo v Novi svobodni in federativni Jugoslaviji. V tem duhu protifašistične borbe, posvečamo drugo obletnico Edinosti junaški borbi slovenske mladine, Slovenski Osvobodilni Fronti in pa Anti-fašističnemu Veču Narodnega Osvobojenja Jugoslavije. Posvečamo jo tudi vsem naročnikom in prijateljem lista organizacijam in društvom s zaupanjem da bo naše skupno delo rodilo obilen sad na našem kulturnem in narodnem polju v duhu edinstva in enotne borbe do končne zmage nad fašizmom! Slovenska Mladina k Drugemu Kongresu "Največ sveta otrokom sliši Slave, tja* bomo našli pot, kjer nje sinovi — Si prosto voljo vero in postave." FRANCE PREŠERN. Tam izza Kolpe j'e slovenska zemlja. Tam je Bela Krajina pod Gorjanci. Dolenjska s krotkimi griči in vinogradi, Gorenjska pod vi sokimi vrhovi Triglava in Karavank. Slovensko Primorje s Trstom in Gorico, zelena Štajerska s Prekmurjem in slovenska Koroška do visokih Tur na avstrijski meji. To je slovenska zemlja, ki so jo pesniki toliko opevali, Slovenija, tako zelo prepojena s krvjo svojih sinov in hčera, zemlja pesmi in veselja, zemlja tolikega trplenja. —Trpela je domovina zaradi podjarmljene Primorske Slovenije in zasužnjene Koroške. Kakor okleščeno drevo brez vej je bila Slovenija v stari Jugoslaviji kot žrtev tako imenovanega verseljs-kega dogovora, ki je zapečatil njeno usodo za četrt stoletja. Tožno je odjeknil v srcih vseh poštenih Slovencev 10 oktober 1920., dan, ko je slovenska Koroška postala žrtev nasilnega plebiscita. Po njej so udarjali z bičem tuji nemški gospodarji in za-gospodarili tam, kjer je tekla zibel slovenstva, tam, kjer so pred stoletji ustoli-čevali slovenske vojvode. Tirani so spremenili vse slovenske knjige v pepel, mladini so polnili glave s tujimi, zoprnimi nemškimi besedami in pesmimi. Slovenska knjiga se je čitala samo skrivaj, pesem se je v sivih planinah zatekla v najbolj skrite kotičke te lepe, toda podjarmljene slovenske zemlje. Prav tako je bilo s Primorsko Slovenijo. Po usodepolnim "rapalskem dogovoru", so pričeli Musolinijevi fašisti svoj krvniški posel. Fašistične ječe so se pričele polniti s Slovenci. Fašisti so oblačili mlade Primorce v svoje uniforme in jih vlačili daleč tja v Afriko, v Abesinijo, kjer so morali krvaveti in umirati za fašistični imperij. Slovenci pod jarmljenih pokrajin' so hrepeneče upirali poglede preko planin. Tam za gorami žive naši bratje in sestre. Tam žive v svobodni Jugoslaviji. Toda namesto da bi v "svobodni" Jugoslaviji Slovenec užival vse narodne pravice, je bil zapostavljen izkoriščan in prevaran. V tej "svobodni" Jugoslaviji, je narod tiščala ob tla beograjska čaršija in slovenska gospoda s Korošcem in Kramarjem na čelu ji je zvesto pomagala. Vse to se je počelo pod okriljem monarhije in v imenu tako imenovanega "t r o -imenskega naroda". Politiki, kakršen je bil Korošec, so si prizadevali. da vzgoje slovensko mladino v fašističnem duhu. V ta namen so uporabljali vojne organizacije, ki so jih spretno zakrili s krinko ka-toličanstva. Tako so pripravljali usodepolni april, ko je razpadla stara, trhla Jugoslavija. Kot sramoten pečat so nam ostali v prominu dnevi usodepolnega aprila 1941 leta. Narodni prvaki kakor Krek in Kuhar so pobegnili v London in zapustili narod v najtežjih trenutkih, v najtežji dobi njegove zgodovine. Ban Natlačen je na široko odprl vrata italijanskim fašistom. Izdajalski general Rupnik, ki je pred vojno izdal Italijanom tako imenovano "Rupnikovo obrambno linijo", je kmalu zamenjal jugoslovansko trobojnico za fašistični znak. Toda med tem, ko so izdajalski voditelji poklenili pred nemškim in italijanskimi okupatorji, je vzel slovenski narod svojo usodo sam v svoje roke. 27 aprila 1941 se je na pobudo Komunistične stranke osnovala Osvobodilna Fronta slovenskega naroda, ki je zedinila vse napredne in zdrave narodne sile in je organizirala partizanske edinice, ki so se do danes razvile v močno narodno vojsko. Tako so bile mobilizirane vse zdrave sile slovenskega naroda, ki je spregledal temne načrte političnih voditeljev stare Jugoslavije in njihovo izdajalstvo. Ta mladina se je zbrala okrog svoje Osvobodilne Fronte, ki je danes prava slovenska oblast. V teku dve letne borbe se je slovenska mladina zedi-nila s svojimi brati iz Primo-rja in Koroške. V tej borbi je bil razveljavljen nepravični koroški plebescit, od rapalske pogodbe ni ostalo ničesar. Prvikrat v svoji zgodovini se je zedinil ves slovenski narod, prvikrat v svoji zgodovini je vzel svojo usodo sam v svoje roke in postal sam svoj gospodar. S pesmijo na ustih neusmiljeno uničujejo mladi sinovi Slovenije Nemce in vse domače izdajalce. V borbi za svobodo je slovenska mladij na zedinjena s svojimi brati z juga. Vsa mladina ve, da vodi borbo za Novo Jugoslavijo, v kateri bo bodočnost slovenskega naroda in mladega naraščaja srečna. Naprej v borbo do končne zmage — to je geslo slovenske mladine! SLOVENSKA MLADINA POZDRAVLJA II KONGRES ANTIFAŠISTIČNE MLADINE Danes se ves slovenski narod bori proti fašističnim ba-nditom. Ramo ob -rami z našimi brati z juga brani našo skupno domovino pred okupatorji in prodanimi krvniki, z ramo ob rami s svojimi br.ati-junaki vodi neprekinjeno ofenzivo po vsej naši domovini. Slovenski narod je stisnil svojo trdo pest in ta težka, železna pest je naša Narodno-osvobodilna vojska. Mladi sinovi in hčeri slovenskega naroda so prvi sledili pozivu Komunistične Stranke Slovenije, ki je poklicala narod v oboroženo borbo. Več kot dve leti je bila mladina v tej osvobodilni borbi v prvih vrstah, kljub najtežjim žrtvam ni popustila, njen polet ni nikdar opešal, pač p,a se je vedno borila z veliko odločnostjo, čeprav so bili udarci vse težji — tudi naša borba je postala vsak dan silnejša. Ko se je slovenska mladina pred več kakor dvema letoma zbirala v mladinsko osvobodilno fronto, ni nihče niti slutil, kakšne zmage bo doseglo naše delo. Osvobodilna Fronta mladih se je osnovala na in-cijativo SKOJ-a, pristopila pa je vsa mladina: Sokolski naraščaj, krščansko-socijali-stična mladina, Zveza kme-tčkih fantov in deklet, ki je dala celo največ skojevcev, vsa napredna študentovska in srednješkolska mladina, mladina planinskih društev, večji del skavtov in večina športnikov. Pristopil je cel niz sportskih klubov, med njimi "Ilirija" s svojim lah-ko-atletiki, kakor je bil balkanski prvak Stepišnik, s svojimi plavači, kakršen je bil Branko Ziherl, prvak v skokih, ki mu na celem Balkanu ni bilo para. Mečevalci, drsači, motociklisti, sloviti prvaki, vsi so pristopili v naše vrste. Sportski klub "planina" i n ljubljanski smučarski klub, sta prav tako izvršila svojo dolžnost. Skoraj vsi nogometaši so postali narodni borci. Cel klub "Hermes" iz Ljubljane je bil z nami, pridružile so se nam tudi mnoge organizacije "Zveze fantovskih odsekov", čeprav so jih stalno vzgajali v fašističnem duhu. Iz tega masovnega poleta jasno vidimo. kako se je mladina zavedala svoje dolžnosti. Vidimo tudi, da je delo SKOJ-a, ki je v Jugoslaviji stalno vzgajal-mladino v duhu ljubezni do domovine in pripravljenosti borbe za njo, pokazalo velike uspehe. Zbrana v Osvobodilni Fronti mladih, je začela mladina svojo borbo kljub velikemu teroru se je vstajala širila in širila, na tisoče mladih junakov je stopilo v vrste naše NOV. Zveza slovenske mladine je združila vso mladino v eno celoto in jo povezala z mladimi junaki na fronti. Nešteto junaštev je izvršila slovenska mladina. O borbi v Ljubljani, naši lepi prestolnici, govori danes ves svet. V ponosnem mestu, ki so ga vsega prepletli v žicami in utrdili z bunkerji in barikadami, odkoder so tisoče pozaprli in stotine post-reljali, kjer so z,a enega samega zločinca ustrelili 24 mladih fantov kar na cesti — v tej Ljubljani ni naša mladina nikdar klonila. Ra-zoroževala je sovražnika, s smrtjo kaznovala zločince, a našim borcem pošiljala orožje, hrano, obleko, zdravila, denar in nove partizane, vsak dan obešala narodne zastavice, delila letake, popisovala z gesli vse zidove, množično sodelovala pri vseh demostracijah in po zlomu Italije v tisočih pohitela v partizane. Tudi danes vztraja ljubljanska mladina v borbi, še danes se vije nad polpraznim mestom slovenska zastava z rdečo zvezdo. V naši Štajerski, kjer so Nemci z največjim terorjem skušali zlomiti naš odpor, je mladina pokazala, kako se je treba boriti proti fašistom. V februarju 1943, so Nemci obkolili na Pohorju batali-jon, ki je štel 80 lljudi. Naši tovariši so se borili do zadnjega. Vsi so dali živlenja za domovino. Padel je tako urednik "Slovenskega srednješolca", tovariš Rajko Menih, komisar batalijona, iz Trbovelj. Več kot 300 fašistov je moralo plačati zmago s svojim živlenjem. V borbi s fašisti je padla tudi članica Pokrajinskega Komiteja SKOJa in Glavnega odbora ZSM, tovarišica Vera Slan-drova, sestra narodnega junaka Slavka Slandra. Vse naše žrtve so maščevali Štajerski partizani. V bližini Zidanega mosta so pobili ves Romelov štab in likvidirali več sovražnikovih oporišč. Na Gorenjskem in Koroškem so partizanske edinice, ki brez prestavnika bijejo sovražnika. Likvidacija utrjenih oporišč, težki porazi fašistov, uničenje mnogih vlakov, vse to nam govori, d,a v gorenjskih borcih še vedno živi duh onih junakov, ki so blizu Kranja padli v .fašistično zasedbo in se borili do poslednje kaplje krvi, duh junaškega šesnajstletne-ga dekleta, ki je tik pred smrtjo zabodla -nemškega oficirja, duh Leona Skapina, bivšega sekretarja SKOJ-a z ljubljanske univerze, ki je hrabro padel v borbi z Nemci. V okraju škofje Loke, ki je na tekmovanju odnesel predhodno zastavico; je 120 terenskih odborov Zveze slovenske mladine. Ta okraj je dal 800 novih mladih borcev naši vojski. Ena sama mladinska udarna jrupa je uničila Nemcem i tank, 5 kamionov in 6 avionov, ki so jih hoteli uporabiti za ofenzivo na osvobojeni teritorij. Po 25 letnem suženjstvu je Primorska Slovenija zopet osvobojena. V utrnenih mestih vzdržuje sovražnik močne posadke, da bi preplašil primorske Slovence in jih odvrnil od borbe. Toda vse njegove pretnje so ostale brez učinka, niti velika ofenziva ni mogla odvrniti narod od partizanov, od naše narodne vojske. Dekleta pa so takoj razumela, da je njihova dolžnost organizirati zaledje. Brez strahu so se lotile dela. Partizane obveščajo o kretanju sovražnikov, oskrbujejo jih s hrano in obleko, prenašajo po cele dneve po nevarnih predelih vojni materijah 5 novembra, ko se po starem slovenskem običaju obdarujejo znanci z raznovrstnimi darovi, dekleta niso pozabila junakov NOV. ki ustvarjajo Novi, svobodni svet. Vsak partizan je dobil majhen omot z najpotrebnejšim perilom, nogavicami, rokavicami, robci in ostali- Tovariši iz Slovenskega Primorja in Istre Skozi stoletja smo se borili pod Avstrijo za svojo narodno neodvisnost. Po svetovni vojni 1914.-1918. leta so nas odtrgali s silo od domovine in bili smo podvrženi najhujši podlosti, katero svet pomni: italijanskemu fašizmu. Naše šole in vse naše kulturne ustanove so zaprte, Narodni dom je sežgan. Fašistična oblast je nasilno spremenila imena naših mest in vasi, imena naših lepih slovenskih gora, rek in dolin. Izpremenili so tudi družinska in krstna imena, ki so skozi stoletja prehajala od očeta na sina. Surovi podlež si je dovolil izbrisati ta imena z nagrobnih plošč in križev naših pokojnikov. Gorica je postala Gorizia, Postojna Postumia, Kras Ca-rso, Soča Isonzo in lepo slovensko ime Ružič Josef — Rossi Giuseppe. Tudi v cerkvah je bila zabranjena pridiga v slovenščini. Tisti, ki so branili materinski jezik, so bili brez usmiljenja obsojeni na smrt ali pa vrženi v ječe in internacijo. Bratje iz Jugoslavije so z žalostjo opazovali naše trpljenje in so nestrpno čakali, da nam pomagajo na težki poti do SVOBODE. Toda tudi v bivši Jugoslaviji ni bilo vse v redu. Grabežljivi ministri protinarodnih vlad so mislili le na svoj žep in ne na narod. Iskali so kupca, da prodajo tudi svoj narod — in kakor ste videli — prodali so ga Hitlerju in Musso-liniju. Toda kupci so se zelo prevarali. Naš narod ni blago, katero se kupuje in prodaja. On ljubi SVOBODO nad vse in jo je vedno plačal s potoki svoje dragocene krvi. On jo sedaj plačuje dražje nego kdaj prej in zato bo sedaj svoboda zasijala s svojo pravo svetlobo, kakor sonce na jasnem nebu, sijala bo na veke, za vse naše potomce in zagotovila nam bo DELO, MIR, SREČO IN BLAGOSTANJE že dve leti in pol vodi naš ponosni narod junaško borbo proti osvaj,alcu. Ni več meje med bivšo Jugoslavijo in Slovenskim Primorjem in Istro. Zmagovite čete naše Narodno-osvobodilne Vojske in naši neustrašni Partizanski Oddelki so poteptali to mejo in jo izbrisali za vedno. Naše udarne edinice so že prekoračile staro državno mejo in se sedaj borijo pri Vidmu, na Koroškem in na Ogerskem. Ni sile, ki bi mogla ustaviti njihov junaški polet. V teh zmagovitih borbah. o katerih piše ves svetovni tisk, o katerih govori vsak dan radio vseh držav, sodelujejo člani vaših družin, vaši sosedje, sodeluje cela Istra in Slovensko Pri-marje. Tisti, ki se danes bo- rijo ob Soči, so vaši ožji rojaki, morda je med njimi celo vaš oče, vaš brat, vaša sestra ali v.aše dekle. Oni se bijejo s pesmijo na ustih in ne poznajo strahu. Oni vas kličejo, da pridete in delite z njimi nesmrtno slavo, da skupno z njimi vstopite v zgodovino, katero bodo potomci čitali jokajoč od ga-notja in navdušenja. In vi? Kaj čakate za bodečimi žicami jetniških taborišč, v katera so vas v zmoti pahnili zavezniki, ki niso vedeli kdo ste, ki niso znali, da ste pravi bratje junakov Tolmina in Kobarida ? Njih je žal, da so to napravili. Odpirajo vam vrata v svobodo, nudijo vam svojo obleko, mi pa vam bomo dali znake slavne Titove Narod-no-osvobodilne Vojske! Kvišku glave — naši bodoči junaki! Veselo poletite v svobodo in pojoč pohitite v objem bratov, ki vas čakajo z odprtimi rokami, da skupno z vami krenejo v domači kraj. ŽIVEL MARŠAL TITO! ŽIVELA NARODNOOSVOBODILNA VOJSKA! ŽIVELA SVOBODA! Nabrusimo kose že klas dozoreva! Smrt fašizmu — svoboda narodu! (ponatisnjeno iz Partizanskega tiska- ZOJSA. mi stvarmi. Toda Primorska mladina se ne bavi samo s tem. V prvi vrsti se na številnih sestankih in konferencah seznanja s političnimi vprašanji in s svetovnimi vojno političnimi dogodki. Primorska mladina gre po poti, ki jo je pokazal njen najboljši član, tovariš Blaž Darko, član PK. SKOJ-a za Slovenijo, ki je dal svoje mlado življenje za domovino. Danes je svobodna skoraj vsa ljubljanska pokrajina, razen redkih sovražnikovih postojank, ki so jih utrdili za časa težke ofenzive proti naši vojski. Grahovo, Turjak, Velike Lašče, je likvidirala naša 16 divizija, ki je zatem udarila na utrjeno Kočevje in očistila celo mesto razen ene same sovražne utrdbe, šele težka premoč Nemcev, ki so se v težkih borbah prebili do Kočevja, je rešila preživele sovražnike. Predofen-zivo, za časa najhujših bojev in po ofenzivi je naša mladina pokazala junaštva o katerih bo govorila zgodovina. Niti mladina ki je ostala doma, ni zaostala. Pionirji so napadali Nemce. Nek pionir je blizu sovražnikove postojanke sam ubil Nemca, štirinajstletna pionirka je skupno s svojim tovarišem odnesla za časa ofenzive iz neke vasi v okolici Novega Mesta dva puško-mi-traljeva kljub močnemu mit-raljeskemu ognju. Povsod se mladina z veseljem zbira v delavske čete in ruši prometne zveze. Na tisoče in tisoče umrlih, je preživela mladina v delu za obrambo osvobojenega ozemlja. Po vsej Sloveniji govore danes o minerju Srečku, mla-den fantu iz 1-batalijona I slovenske brigade "Toneta Tomšiča." V borbi v Leskovi dolini je skrit za nekim kamnom ob minirani cesti pričakal nemški tank tipa "Tiger". Ko je tank drvel mimo, je zažgal mino. Nemški tank je razneslo na kose, ki so padali deset kilometrov daleč naokoli. S svojim junaštvom je mladi Srečko, zadržal nemško prodiranje. Tovarišica Majda je sekretar brigardnega komiteja SKOJ-a 10-brigade 33 divizije. Preje je bila požrtvovalna bolničarka, a za časa nemške ofenzive se je pokazala kot izvrsten borec. V najtežjem trenutku, ko so Nemci od vseh strani napadali njeno edinico, je pokazala sposobnost in prisotnost duha. Sama je dala komando "na juriš", napadla Nemce na čelu svoje mladine in tako rešila edinico iz nevarnega položaja. V isti borbi je zajela hitlerjevega ba-ndita in naskočila mitraljez. Maščevala je smrt padlih tovarišev. šestdesedletnega Starca iz 3 čete 3-batalijona 4 Gub-čeve brigade iz 15 divizije so domobranci in belogradisti blizu Vodenice zajeli in razorožili. Ko se je neki domobranec okrenil, je Starič pograbil bombo, jo vrgel med sovražnike in pobegnil. Za časa ofenzive so mladinci in Ljubljanske in Cankarjeve brigade na Ilovi gori s pesmijo naskočili nemške postojanke. V napad so šli z težkimi mitraljezi. Deset skojevcev je samih na svojo roko napadlo nemško skupino. Pet tovarišev se ni vrnilo, toda sovražnik je izgubil polovico ljudi. Desetine in -desetine takih primerov se dogaja vsak dan; slovenska mladina vrši svojo dolžnost do domovine. Sedaj smo sredi priprav za drugi Kongres. Naša vojska je povsod v ofenzivi. Vse delo v vojski in na terenu je dobilo širok razmah. Na zborih in konferencah se zbira mladina, razpravlja o odločbah AVNOJ-.a, o začasni vladi, o Maršalu Titu, o bratski skupnosti vseh južnih Slovanov. Delegati za II Kongres dobijo točne podatke, kaj bodo morali povedati v imenu svojih tovarišev, ki so jih izbrali. Slovenska mladina se pripravlja za kongres in tako še bolj čvrsto svojo veliko ljubezen do južnih bratov. Kakor so mnogokrat prihitele bratske hrvatske brigade preko Kolpe, da nam pomagajo v borbi, prav tako (Nadaljevanje na 4. ts.) Iz Urada Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta VAŽNI ZAKLJUČKI NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SANSa 1. JULIJA Prvega julija se je vršila redna seja eksekutive SANSa v Chicagu in sprejetih je bilo nekaj važnih sklepov, na katere opozarjamo SAN-Sove podružnice in vso slovensko javnost, ki se udejst-vuje v njegovem gibanju. Prisostvovali so seji vsi člani tega odbora, izvzemši odbornika Johna E. Lokarja iz Clevelanda. Datum in kraj prve konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta je bil na podlagi pravilno utemeljen vzrokov spremenjen. Radi neugodnosti, ki bi nastale, če bi se konvencija vršila v Chicagu, je bilo zaključeno, ida se premesti iz Chicaga v Cleveland in nanovo določen datum je 2. ini 3. september (sobota in nedelja pred Delavskim praznikom) ; po potrebi se konvencija lahko nadaljuje 4. septembra. Na razpolago so torej trije dnevi, mesto samo dveh, četi se konvencija vršila ob kakem drugem času. Brat Janko N. Rogelj in dr. Frank J. Kern sta bila izvoljena, da uredita vse potrebno glede dvorane. Če le mogoče, se bo konvencija vršila v Slovenskem narodnem domu, drugače pa v kaki drugi dvorani ali hotelu. Na seji je izvršni tajnik predložil načrt za reprezen-tacijo delegatov, ki je bil sprejet. Vse podružnice, ki so prispevale v SANSov fond po $50 ali več, so upravičene do enega delegata. Podružnice s prispevki do $500 so upravičene do dveh delegatov. Do treh delegatov so upravičene podružnice s pris-pevski do $1.000. Tri podružnice so prispevale do $2.000 in so upravičene do štirih delegatov. Podružnica štev. 39 v Clevelandu pa je prispevalo skoraj $6,000 an je upravičena do maksimalnega števila 6 delegatov. Poleg podružnic imajo pravico poslati po enega delegata na konvencijo tudi vse organizacije, ki so SANSu gmotno priskočile na pomoč, med njimi Slovenska narodna podporna jednota Ameriška bratska zveza, Slovenska dobrodelna zveza, Zapadna slovanska zveza in Slovenska ženska zveza. Ista pravica se je dala tudi nekaterim podružnicam JPO-SS in drugim ustanovam, ki so finančno podprle SANSo-vo gibanje. Upoštevane so vse organizacije, društva in skupine, ki so poslale svoje prispevke direktno SANSu. Na podlagi omenjenega načrta se odreka pravica zastopstva na konvenciji le 18 podružnicam, ki so prispevale precej manj kot po $50 vsaka. Vse pa imajo priliko do enega zastopstva, če do 1. avgusta vplačajo določeno kvoto. Zastopstvo na prvi konvenciji SANSa bodo torej imeli: a) Podružnice b) Prispevajoče organizacije c) Eksekutivni odbor in d) širši odbor Druge podrobnosti o konvenciji bodo razvidne iz zapisnika. Blagajnik SANSa, brat Jože Zalar, je položil svojo resignacijo in eksekutivni odbor jo je z obžalovanjem vzel na znanje. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen za blagajnika brat Vin-cent Cainkar. Na priporočilo brata Za-larja je bilo zaključeno, da nadzorni odbor pregleda šestmesečno poslovanje SANSa in overuje pravilnost blagajnikovih in tajnikovih računov. Do 30. junija so znašali blagajnikovi dohodki $40,-324.41, izplačila pa $20.963.-71. SANS v kratkem založi brošurico v angleščini glede jugoslovanskih in italijanskih mej. Uvod je spisal SANSov častni predsednik Louis Adamič. Brošurica je namenjena v prvi vrsti ameriškim uradnim in polurad-nim krogom, posebno pa še kongresnikom, senatorjem, komentatorjem, časniškim poročevalcem in urednikom revij in listov. V nedeljo 16. julija se vršita dva javna shoda v severovzhodni Pennsylvaniji. V Wilk'es-Barru se vrši ob 2. popoldne v St. Stephens dvorani. Nastopili bodo govorniki ki predstavljajo tri jugoslovanske skupine v Ameriki: Zlatko Balokovič za Hrvate, rev. Strahinja Maletič za Srbe in Mirko Kuhel za SloVence. Ob 8. zvečer se vrši shod v Forest Cityju, kjer bodo nastopili isti govorniki. Naše rojake vabi odbor, da se v polnem številu odzovejo in se seznanijo s politično situacijo v Jugoslaviji in z delom, ki ga vršita SANS in ZOJSA v Ameriki. Mirko G. Kuhel, izvršni tajn Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik........ Pisma zastopnikov io naročnikov Port Arthur — Cenjeno uredništvo: Priloženo vam pošiljam devet dolarjev za tri ponovne naročnine. Sem precej zaposlena, ker istočasno sem zastopnik Novosti v tej naselbini in si lahko predstavljate, koliko je dela pri ponavljanju naročnin. Prav lep napredek našega tiska in v njemu zanimivih člankov posebno iz starega kraja, me pa navdušuje k temu delu, da tudi sama storim vsaj nekaj vprid občih stvari našega naroda. Vera Marohnič. Vancouver. — Dragi prijatelj urednik EdinostiPrilagam denarno nakaznico v znesku $42.00, kar je za 13 ponovnih naročnin in prebitek za zaostale naročnine. Nekoliko naročnin pa vstavite, ker dotični niso ponovili. Frank Sodeč. St. Gatharines: — Pozdravljen urednik: Priloženi mo-ny order pošiljam za ponovitev naročnine v znesku tri dolarja. John Težak. Calgary — Prilagam denarno nakaznico v znesku tri dolarja za ponovitev ene naročnine. Matija Žalec. ZA KAZEN JI OSTRIGLI LASI V Normandiji in sicer po tem, ko je zavezniška armada očistila sovražnika iz Cherburg, francoski patrioti, ki so zasledovali posamezne kolaborjatorje z Nemci, so zasačili neko žensko Grane Guillotte, ter ji za kazen os-trigli lasi, zato, ker je kola-borirala z Nemci. NARODNA ZAŠČITA IN VOJSKA DRŽAVNE VARNOSTI (Iz partizanskega lista "Slovenski Poročevalec" z dne 12. marta 1944.) V sklopu cele vrste sklepov, ki streme za izgraditvijo resnično demokratične slovenske narodne oblasti, je Slovenski Narodno Osvobodilni Svet na svojem prvem zasedanju sprejel, tudi odlok o ukinitvi Varnosti Obveščevalne Službe kot posebne organizacije z izrednimi pooblastili za borbo proti peti koloni. Sklep o ukinitvi Varnostno Obveščevalne Službe je narekovalo stremljenje po izgraditvi pristne demokracije na vseh področjih javnega življenje, torej tudi v varnostni službi. Izvršni odbor je kot Predsedstvo Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta nemudoma pristopil k izvedbi tega sklepa in izdal dva odloka, ki urejata vprašanje javne varnosti, in sicer odlbk o uvedbi in organizaciji Narodne Zaščite in odlok o dodelitvi oborožene sile Odseku za notranje zadeve pri P r e dsedstvu Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta. S prvim odlokom vzpostavlja to Predsedstvo in njegovo imovino pred zločinci in skrbi za javni red sploh. Narodna Zaščita se bo re-krutirala po okrajih na predlog Krajevnih narodno osvobodilnih odborov. Po teh izvoljenih odborih bo imelo ljudstvo neposreden vpliv že na samo sestavo moštva Narodne Zaščite. Ljudstvo samo bo tudi neposredno odločalo pri postavitvi načelnikov Narodne Zaščite, saj morejo krajevni oziroma mestni okrajni in okrožni načelniki Narodne Zaščite, biti imenovani samo na predi ok prizadetih Krajevnih oziroma Mestnih in Okrožnih narodnoosvobodilnih odborov. Le v organizacijskem in disciplinskem pogledu bo zaradi enote zgraditve in enotnega vodstva vključena Narodna Zaščita v organizacijo Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, dočim bo sicer na razpolago izvršnim organom samoupravnih. edinic (Krajevnim, Okrajnim in Okrožnim narodno osvobodilnim odbo-rom-. Tako postaja Narodna zaščita za javno varnost skrbeča, izvršilna ustanova samoupravnih enot, ki bodo torej same razpolagale z organi, potrebnimi za pobijanje zločinstva in va vzdrževanje javnega reda. Tako bo Narodna Zaščita postala tako po svojem sestavu kakor po svojem poslovanju pristna demokratična ustanova, v kateri bo ljudstvo videlo potrebo in koristno pomoč ter zaščito ki si jo je samo postavilo. Z vsebinsko odgovornostjo Narodne Zaščite Krajevnim, Okrajnim oziroma Okrožnim narodno osvo- bodilnim odborom pa bo po najbolj pristnem in učinkovitem demokratičnem načelu pri teh samoupravnih organih združena naredbodajr na in izvršna oblast. Drugi odlok stavlja Odseku za notranje zadeve pri P r e dsedstvu Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta na razpolago vojaško silo kot Vojsko. Državno Varnost zato tudi ne bo razdrobljena na manjše postojanke, ampak bo osredotočena v večjih krajih. S tem da ta vojska nima nobenih posebnih in izrednih pooblastil, temveč da je vključena v redno poslovanje odseka za notranje zadeve, je tudi v tem sektorju državne varnosti popolnoma varovano načelo demokracije, saj je odsek za notranje zadeve odgovoren Slovenskemu Narodno Osvobodilnemu Svetu preko njegovega Predsedstva. V službi javne in državne varnosti se tako uvajajo novi organi, ki se bistveno razlikujejo od prejšnje osovražene žandarmerije in ki bodo postali zvesti čuvarji v izjavi Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta v dne 19. februarja 1944 zagotovljenih pravic slovenskega ljudstva in njegove domovine. Dr. Darko Cernej. NAROD IN ARMADA STA ZDROŽENI ODLOK O uvedbi in organizaciji Narodne Zaščite (Iz partizanskega lista "Slovenski Poročevalec" z dne 12. marca 1$44) Člen 1. Pri samoupravnih edinicah se vzpostavlja Narodna Zaščita z nalogo, varovati prebivalstvo in njegovo imovino pred kriminalnimi elementi in njihovimi dejanji ter ščititi javni red. Člen 2. Narodna Zaščita je na razpolago izvršnim organom samoupravnih edinic (Krajevnim in Okrožnim narodno osvobodilnim odborom), hkrati pa je vključena v organizacijo Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Člen 3. V vsakem okrožju se osnuje Okrožno načelstvo Narodne Zaščite s potrebnimi oddelki. Okrožno načelstvo vodi okrožni načelnik Narodne Zaščite. Okrožnemu načelniku je kot pomočnik dodeljen okrožni podna-čelnik. Okrožnega načelnika in podnačelnika Narodne Zaščite postavlja na predlog Okrožnega narodno osvobodilnega odbora (Okrožnega odbora OF) načelnik Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Okrožni načelnik Narodne Zaščite je za svoje poslovanje odgovoren pri Predsedstvu SNOS. Okrožno načelstvo se nahaja pri Okrožni izpostavi Odseka za notranje zadeve in vzdržuje svoje redne zveze z Odsekom preko načelnika Okrožne izpostave. Člen 4. V vsakem okraju se osnuje Okrajno načelstvo Narodne Zaščite. Okrajno načelstvo vodi okrajni načelnik Narodne Zaščite. Okrainega načelnika Narodne Zaščite postavlja okrožni načelnik Narodne Zaščite na predlog Okrainega narodnega osvobodilnega odbora. Okrajni načelnik Narodne Zaščite je za svoje poslovanje odgovoren Okrajnemu narodno osvobodilnemu odboru in okrožnemu načelniku Narodne Zaščite. POZDRAVLJENA DRUGA OBLETNICA EDINOSTI Windsor: — Cenjeno uredništvo: Prilagam šest dolarjev za eno novo in eno ponovno naročnino. Precej sem zaposlen in to pač vzrok, da se nisem oglasil z dopisom in posebno o prihodnji Konvenciji. Louis Zdravje. Geralton — Hvala, ker niste ustavili lista. Tukaj vam prilagam tri dolarja za nadaljno naročnino. Avgust Richenauer Prezidij Zdr. Od. v Londonu. Z leve na desno: M. Petrovič, tajnik, dr. B. Fur-lan, predsed. in R. Bičanič podpredsednik. V imenu glavnega odbora in članstva Zveze Kanadskih Slovencev, pozdravljamo drugo obletnico Edinosti in ji kličemo: ''Naprej po začrtani poti do končne zmage nad fašizmom!" Pred dvemi leti vstanovl-jena je Edinost, kot neodvisno glasilo Kanadskih Slovencev. Od tega času preživeli smo marsikaj in tudi pričali marsikaterim dogodkom, toda njene smernice so opravičevale njen obstoj in tudi razvoj do stopnje na kateri je danes. V tem oziru nemoremo preceniti ogromno vlogo v vsih dosedanjih zadevah protifašistične borbe, zlasti pa na našem narodnem polju v pobijanju lažnjive in napačne propagande o junaški borbi naših bratov in sester v starem kraju. Edinost je od svojega začetka zvesto stala na braniku narodnega edinstva z ciljem enotne borbe proti fašističnih nasilnežev in njihovih privržencev. V tem oziru gredo zasluge ravno zvestemu pro- tifašističnemu tisku, katero je pomagalo razbiti megleno obzidje lažnjivosti proti-narodnih elementov in agentov fašizma. Toda ne manj pa gredo zasluge Edinosti za celoten uspeh na organizacijskem in pa društvenem polju kanadskih Slovencev. Gl. predsednik Jože Miketič, Gl. tajnik, Ludvik Troha Gl. Blagajnik, Raymond Ma-vrin. Člen 5. Okrajni načelnik Narodne Zaščite imenuje na predlog krajevnih narodno osvobodilnih odborov in Mestnih narodno osvobodilnih odborov krajevne in mestne poveljnike Narodne Zaščite. Krajevni in mestni poveljniki Narodne Zaščite so za svoje poslovanje odgovorni ustreznim Krajevnim in Mestnim narodno osvobodilnim odborom ter okrajnemu načelniku Narodne Zaščite. Člen 6. Narodna Zaščita se rekrutira iz civilnega moškega in ženskega prebivalstva in je oborožena ustrezno potrebam. Rekrutacijo izvajajo Okrajna načelstva na predlog Krajevnih in Mestnih narodno osvobodilnih odborov. člen 7. Predsedstvo SNOS poverja načelnika Odseka za notranje zadeve, da pomaga samoupravnim edini-cam v vsakem pogledu pri vzpostavljanju Narodne Zaščite in da soglasno pričujočemu odloku izdaja potrebne pravilnike. člen 8. Ta odlok postane veljan z objavo. Dne 1. marca 1944. Za predsedstvo SNOS: Predsednik: Josip Vidmar 1. r. Sekretar: Boris Kidrič 1. r. Moskva — Vse-slovanski odbor je naslovil članek po Oleg Belichev, brzojavno Edinosti, ki se glasi: "Velike zmage Rdeče Armade nad Hitlerjevimi hordami, izražajo resnično edi-nstvo narodov Sovjetske U-nije, kateri so združeni v zaledju bojne črte z namenom zadati poslednji in smrtni udarec osovražnemu sovražniku. Delavci v tovarnah so pospešili proizvodnjo do neverjetno visoke stopnje. Njihove izkušnje zadnje dve leti, so jim dajale možnost, da razvijejo svojo sposobnost in pa pospešijo proizvodnjo v vsih industrijskih panogah. Povprečno celotna proizvodnja je dosegla 40% več kakor je bilo predvidno in pa v primeru leta 1942. Posebno vojna industrija je dosegla velik odstotek napredka. Naprimer: industrija tankov 40%, bojnih letal 47% preko predvidnega načrta, dočim je industrija za municijo dosegla 84% v kateri so zaposlene v pretežni večini delavke. Naprimer tovarna za bojna letala, kateri načeljuje Lisitsyn, je povečala proizvodnjo odkar je vojna začela, šestkrat. Druga tovarna, katere je ravnatelj Mar-ksarev, katera je povečala proizvodnjo za šestkrat leta 1943 v primeru leta 1941 in je naredila šestkrat več tankov v tekočem letu, kakor pa v primeru prejšni dve leti. Posebno je povečena vojna proizvodnja v novih tovarnah, ki so bile zgrajene za času vojne. Dokler delavci in delavke v tovarnah pospešujo proizvodnjo orožja za bojno črto, kolektivni farmarje v tem pogledu zavzemajo enako mesto. Tipičen primer kolektivnih farmerjev Yaroslavske-,ga Okraja. V letu 1943 so v pomladanski setvi zasejali K DRUGI OBLETNICI EDINOSTI Oficirja v sredini sta: Major Dolfe Vogelnik, Slovenec in general-major Vladimir Velebit. Civila sta pa: Furlan, Bičanič in Petrovič. Pozdravljena Edinost St. Catarines — Pozdravljena druga obletnica našega priljubljenega časopisa, kateri nam prinaša novice iz celega sveta in raznovrstne poučne članke, posebno iz starega kraja. Prepričan sem. da je bila želja ogromne večine Kanadskih Slovencev po širni Kanadi, da smo uspeli doseči svoj tednik. Vedno smo po-vdarjali prepričevalno, da je treba graditi dobro podlago listu v naročninah kakor tudi tiskovnem skladu, predno se podamo na višjo stopnjo. Nismo bili ravno najbolj zadovoljni z dva in trikrat na mesec izdajanjem lista, zavedajoč se neizmerne potrebe vsaj za tednik. Toda kakor omenjeno, ni bilo mogoče sprva ustreči naši želji, katero smo pa gojili s polnim zaupanjem da bomo tudi pri tem premagali začasne ovire. In tako se je tudi zgodilo. Našli so se novi in novi na^ ročniki, ter prijatelji lista, ki so stali trdno na njegovi strani in darovali denarno podporo. Korak v korak smo lezli naprej! šli so nam na roko številni novi naročniki. Pomagali nam so in nas navduševali že z svojo dobro voljo, da so postali naročniki in se tudi z denarnim prispevkom pokazali imenitno. Torej , je postalo prvi slovenski tednik v tej deželi, da redno izhaojao in nam kaže pravilno pot v narodnem in mernarodnem oziru. K drugi obletnici naj omenim še to. da bomo delali z gorečo voljo in vnemo za obstoj lista. Prepričani pa smo, da bo Edinost nadaljevala svoje narodno delo in da bo častno stala na braniku naših narodnih in delavskih in- Sudbury — Navada je bila, ki se je po večini spominjamo, da smo se na rojstni dan zbrali k svojemu prijatelju ali sorodniku in mu čestitali z z polno srečo in mnogo nadaljnih let dobrega živlenja. Ob taki priložnosti vnel se je pogovor na zasluge, ki je eden ali pa drugi bil vreden bodisi pri družini pri sosedu ali sorodniku. Spomnili smo se, kako je bila v potrebi velika dobrota človeka, ko je v stiski priskočil v pomoč in pomagal izpeljati voz na pravo in trdno pot. Ob tej priložnosti je vsekakor na svojem mestu, da čestitamo k drugi obletnici Edinosti, katera nas je zvesto služila in nam kazala pravilno pot v tekoči dobi. Prepričan da bo tudi odslej sledila svojim vrednostim smernicam, katere postajajo iz dneva v dan jasnejše in pravilnejše. Precejšne zasluge gredo ravno tisku za naš organizacijski in društveni napredek, poleg tega pa zasluge zprid Narodno-osvobodilni borbi v starem kraju, da se vendar enkrat sliši glas onih, kateri niso bili nikdar prej znani v javnosti in katerih sposobnost je vzrastla v krvavi borbi proti fašizmu. In to so naši nesmrtni bojevniki slavni sinovi in hčere slovenskega in drugih, narodov Jugoslavije! Posamezne skupine okrog bivših begunskih vlad, niso poznavale teh in takih sposobnosti in jim niso dajale tudi kredita. Zakaj ? Zato, ker so to vsi skoraj navadni ljudje, navadni kmeti in delavci, ter narodu naklonjena intelegencija. Zato. ker se skupno bore za svobodo in pravico vseh, ki so pravice potrebni. V tem duhu pozdravljena Edinost in kličem: "Naj živi njena druga obletnica"! Jože Smrke. 22tisoč akrov in pa v jesenski setvi 52 tisoč akrov več, kakor je bilo predvidno v normalnem načrtu. V znamenju obrambe svoje domovine, so v tem letu kolektivni farmerji povsod prekoračili normalen načrt setve. Toda kolektivni farmerji poleg poljedelskih produktov za armado, pomagajo tudi drugače. V tem oziru nam nudi slikovit primer Sovjetskih farmerjev, Goluvaty Saratov, kateri je kupil bojno letalo od svojih prihrankov za 400.000 rubljev, ter ga poklonil kot dar Rdeči Armadi. Njegov primer je vzbudil po vsej deželi navdušenje med ljudstvom in intelektualci, za nakupitev z svojimi prihranki, tankov, bojnih letal, oklopnih vlakov, topov itd., za Rdečo Armado. Ali je potrebno premisleka, kakšno navdušenje je vladalo med Rdečo Armado, ko je dobila ogromno vojno opremo kot dar od ljudstva Sovjetske Unije, poleg redne proizvodnje orožja in pa hrane? Golovaty, je dal v tem letu narediti drugo bojno letalo od svojega zaslužka in ko je zvedel, da je letalec, kateri se je bojeval z njegovem prejšnem letalom še živ, ga njemu zopet izročil. Poleg vsega nam nudi primer vojno posojilo. Naprimer tretje vojno posojilo za 25 tisoč milijonov rubljev, je v šestih dneh doseglo 28 tisoč milijonov rubljev. Narodi Sovjetske Unije že poleg državne oskrbe glede družin in otrok padlih vojakov, prilagajo svoje prispevke potom raznih organizacij v pomožni sklad takim družinam in otrokom. Mladina Sovjetske Unije je zbrala v ta sklad 66 milijonov rubljev za pomoč otrokom vojakov na bojni črti. Vse to skupaj izraža, da sta armada in narodi Sovjetske [Jnije združena z edinstvenim delom in ciljem, vničiti sovražnika. Vojak Sovjetske Unije, ne trpi strahu vsled svoje družine in svojih otrok. On ve, da je preskrbljena in da je ljudstvo kot celota, ena skupna družina v medsebojni pomoči. Torej končno kakor armada na bojni črti tako ljudstvo Sovjetske Unije, sta resnično pe-ljana z eno smerjo: "Dokončna zmaga nad sovražnikom narodov in človeštva!" teresov, posebno pa Narod-no-osvobodilnega gibanja pod vodstvom maršala Tita. John Crnič. Pozdravljena Edinost Timmins — Dve leti ste že za nami odkar smo ka-_ nadski Slovenci si vstanovili' svoj lastni časopis in mu nadeli častno ime "Edinost"! Dve leti ste minuli, da je častno služil svojemu imenu. Potom njega smo zvezali naše društveno in organizacijsko delovanje; potom njega ' smo sledili pravilno pot demokratičnih ljudstev v težki in naporni borbi proti fašističnih osvojevalcev, za narodni obstoj in njegove pravice. Potom Edinosti smo drug drugemu govorili, kaj je potrebno da storimo kanadski Slovenci, kako naj pomagamo svojim bratom in sestram v borbeni Sloveniji in Jugoslaviji. In te ogromne zasluge zadnji dve leti gredo naprednemu in progresivnemu tisku, med temi tudi Edinosti, da so vsaj deloma razpršene protinarodne skupine, katere so z lažnjivostjo skušale nasičevati priseljence jugoslov. porekla in tudi javnost ter tako pripraviti podlago, da zasedejo oblast. Ni čudnega torej, da so delavski geniji polagali tako neizmerno važnost delavskemu tisku in ga imenovali kot najmočnejše orožje delavcev in delavk. Danes pa je potreba temvečja, ko se bije težak boj zoper sovražnika narodov in človeštva, zlasti na socijalne pravičnosti delavcev in delavk, ko se raja nova človeška družba navadnega človeka, je ravno delavsko in napredno časopisje od neizmerne važnosti. V tem duhu pozdravljam drugo obletnico Edinosti, že-leč ji obilo uspeha v nada-Ijem delu s prepričanjem, da bo častno služila interesom kanadskih Slovencev v naši novi domovini Kanadi, posebno pa interesom slovenskega naroda v starem kraju. Margareta Slak. Titove "praske" porasle v vojno (Ta članek je bil objavljen v londonski izdaji dnevnika The Star and Stripes dne 23 maja. Izdaja gaETO-USA ali Evropean Theater of Operation of the United States Army. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev je dal natisniti brošuro, katera uključuje originalne članke, na katerih bazira to poročilo. — SANS.) Na Titovem ostro izklesanem obrazu, podobnem ameriškemu Indiancu, se navadno poigrava smehljaj. Maršal ima dober vzrok za to. Kot poveljujoči general partizanov — jugoslovanske narodne osvobodilne vojske — ima veliko opraviti z jugoslovanskim načinom gerilske borbe, o kateri so zave-znički vojaški izvedenci rekli, da "nemška armada lovi svoj lastni rep v Jugoslaviji." Titova vojska partizanskih .mož in žena, katerih povprečna starost je le 25 let, bo kmalu doprinašala več direktne in močnejše pomoči zavezniški vojni kampanji. Take zglede vsebujejo depeše, poslane sem od zavezniških poročevalcev, ki so sedaj prvikrat intervjuvali Ti ta v njegovem gorskem stanu. "Sedaj bi lahko postal zaveznikom na razpolago 150.-000 vojakov za akcijo kje drugje, če bi bila vsa Jugoslavije osvobojena", je dejal Tito, "kasneje pa mopoče še dvakrat toliko. "Polovica Jugoslavije je že osvobojena, vzlic šestim nemškim ofenzivam proti nam. Prepričan sem, da Nemci ne bodo zmožni nadaljnje ofenzive v Jugoslaviji, če se zadosti zgodaj odpre druga fronta, in narodna osvobodilna vojska bo pričela protiofenzivo na vseh sektorjih fronte. "Narodna osvobodilna vojska Jugoslavije se bo vojskovala skupaj z zavezniki, dokler ne bodo. nemški in drugi sovražniki popolnoma uničeni." To je, kar jugoslovanski general pričakuje od svoje armade in sledeče so nekatere točke o tej vojski, ki jih je pred kratkim omenil partizanski oficir, ki je dospel v London: Titova armada ima danes preko 10.000 ranjencev. O-peracije pogostokrat izvršujejo živinozdravniki z nerodnimi noži, ker primanjkuje zdravniških potrebščin, instrumentov in treniranih kirurgov. Polovica vojske je brez kruha že tri mesece. Na neki vetrom ispostav-ljeni ravnici, ki jo obkroža strmno skalovje, kjer sta britanski major in ameriški letalski kapitan imela v nadzorstvu obratovanje, je poročevalec opazoval spuščanje petindvajset ton streliva in zdravniških potrebščin, ki jih je po zraku pripeljala cela procesija vojaških transportnih letal. To se je zgodilo v eni noči in le na enem izmed mnogih takih izmetalnih prostorov, ki so raztreseni po raznih krajih "osvobojenega" dela Jugoslavije. Na nekem drugem kraju v bližini je bilo isto noč spuščenih 15 ton. Ta zavezniška posluga jugoslovanski vojski je odvisna popolnoma od zahteve. Karkoli se najbolj potrebuje, jim je prineseno, če je le človeško mogoče. Ameriški poročevalec Sto-jan Pribičevič, ki je govoril s Titom v hrvaščini v njego vem glavnem stanu, je narisal sledečo sliko o svojem prihodu v jugoslovanski osvobojeni teritorij: Pred nekaj tedni je neki višji zavezniški uradnik v sredozemskem ozemlju izrazil dvom, da bi se katere jugoslovanske pokrajine mogle nazivati "osvobojene" v pravem pomenu besede. Dobro! Srečno sem dospel v partizansko ozemlje, deset milj za bojno črto. Potoval sem 25 milj z avtomobilom. Videl sem puhajoči vlak na šistične mladine Jugoslavije. Vse to v treh urah. Zame je bil ta teritorij zadosti "osvobojen". Osemsto delegatov in de-legatinj v starosti med 15 in 22 letom je prisostvovalo tej mladinski konvenciji. Za nekatere izmed njih je to pomenilo 25 dni težavnega pohoda preko gorovja in spopade med potjo z nemškimi in kvizlinškimi četami. Ti mladi Jugoslovani, ki tvorijo hrbtenico Titove vojske, so stali in ploskali, ko so bili imenovani Roosevelt, Churchill in Stalin. "Toda šum, ki je dobesedno pretresal stene," poroča Pribičevič, "je bil ritmični krik 'Tito, Tito' in plaskanje z rokami v tom-tomov." Petnajst nemških naskoč-nih bombnikov je skušalo bombardirati Tita v njegovem glavnem stanu, visoko v gorah, toda dosegli so isti efekt na njegovo trdnjavo, kakor bolha, ki pika bika po hrbtu. Titov glavni stan je zaporedna vrsta naravnih duplin, ki se stegajo v galerijo ob strani globoke vrzeli. Njegova delovna soba je opremljena preprosto, razen nekaj nedomačega — kosi svile od padal pokrivajo stene in iz iste robe so napravljeni tudi senčniki nad električnimi luči. Dolga obedna miza, pi-salnik, divan, nekaj lesenih stolov, tvori vso opremo. Pribičevič in John Talbot, britanski poročevalec, opisujeta Tita takole: Srednje, toda atletske postave je, dvignjene glave, skoraj blondinec, sivih oči in velikih obrvi in fino izklesanega obraza liki ameriški vojaški Indijanec. Stalno se smehlja. Tito je tudi velik kadilec. Samo lavorovi perisi na ovratniku in rokavu njegove suknje ga označujeta za vr- SLOVtNSKA MLADINA K DRUGEMU KONGRESU ( Iz 2 strani ) se edinice naše 13 divizije bore na žumberku, Kordu-nu in Gorskom Kotaru. S borbom čvrstijo naše bratstvo in s svojimi junaštvi govore vsemu svetu, da so meje, ki so jih nekoč postavili med nas, porušene za vedno. Pod vodstvom našega najdražjega tovariša Tita, so združeni sedaj vsi narodi Jugoslavije. Z odločbami A-VNOJ-a, so postavljeni čvrsti temelji naše skupne domovine. Za vedno so minili časi, ko nas je vladajoča klika z monarhijo na čelu zapostavljala in sejala mržnjo in razdor med narode Jugoslavije. Naša in končna zmaga je blizu. Dobro pripravljeni za vse bodoče borbe pošiljamo IIKongresu antifa-šistične mladine Jugoslavije, naše bratske in tople pozdrave. želimo, da se naši delegati sestanejo na Kongresu z mladinci vseh narodov Jugoslavije in da z njimi razpravljajo o naših sedajnih in bodočih vprašanjih, in nalogah. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Na osvobojenem ozemlju Slovenije. V imenu vse Slovenske Mladine Stane Kavčič, predsednik Pokrajinskega odbora USA-OJa (Udruženi Savez Anti-fašističke Mladine Jugoslavije — Zveza Antifašistične Mladine Jugoslavije). Vilma Bebler, tajnik Glavnega odbora Zveze slovenske mladine. Ivan Nemec, iz Štajerske, predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet. Gabriel Gašparšič, tajnik krščansko-socijalistične mladine, član sekretarijata Rudi Knez, Oficir obveščevalne službe 4 operativne zone, lahkoatletičar. Ferdo Godina iz Prekmu-rja, član vodstva Zveze kmečkih fantov in deklet. Matija Vošnjak, urednik "Mladine", sekretar PK. S-KOJa za Slovenijo. Ivan Gorjup, učitelj smu- Oklic za Konvencijo Zveze hovnega poveljnika narod- j Pokrajinskega odbora USA- ne osvobodilne vojske Jugo- O, , , OTr~T ir. slavije. t Iztok, sekretar SKOJa 10 Hrvaščino govori s sloven skim naglasom, angleščino gladko čita in razume, toda je ne govori, ker se sramuje morebitnih napak. Govori tudi perfektno nemško, rusko, kakor tudi francosko (Slovenski akcent v njegovi hrvaščini mogoče izvira iz dejstva, ker je bila njegova mati Slovenka, kar je tudi njegova druga žena. Opomba prev. Med kosilom v Titovem stanu je bil serviran kaviar, darilo ruske vojaške misije, in 'pumpkin pie' 'Jeep', s parašuto spuščeno darilo zavezniške misije, je Tita prijetno razveselil in poročevalcem je povedal, da na njega in privezni voz lahko naloži 12 mož in jih popelje kamorkoli. Nekoč je z "jeepom" prebredel poplavljeno polje. Glede nemcev se je Tito izrazil takole : Nemški vojak ni več, kar je bil. Moralo vzdrži le pri občutku prvega udarca, če prvotni naskok ne uspe, tedaj mu pade srce v hlače. Ljubljanske brigade 16 divizije. Jovan Ljubo-Sašo, komi sar TV linije, član sokolske-ga olumpijskega reda. Stane Semič-Daki, podpolkovnik, komadant I-brigade "Toneta Tomšiča", 14 divizija. Dušan Kveder, podpolkovnik, komisar III operativne zone. Olga Červan, član PK. S-KOJa za Slovenijo. Fenika Marušič, sekretar Pokrajinskega odbora ZSM. za Primorsko. Bajdukov, Brigadni sekretar SKOJa v 14 diviziji. odtotka iz Macedoncev, dva in pol odstotka iz muslimanov in iz drugih narodnosti, uključivši italijanske enote. Raspravljajoč o povojnem zgledu narodnega osvobodilnega gibanja, je Tito rekel: "želimo možno in nezavis-no Jugoslavijo, zgrajeno na demokratičnih načelih . . . Naša želja je nadaljevati te- Glavni izvrševalni odbor Zveze Kanadskih Slovencev je na svoji pol-letni seji med drugim zaključil, da se vrši druga redna Konvencija Zveze dne 30 julija t. 1. v Torontu, kakor je že objavljeno v delovni resoluciji. Te dni smo poslali na vse odseke Zveze pisma, oziroma navodila kaj vse je potrebno, da pripravijo za večji uspeh konvencije in celotnega napredka Zveze. Vsak odsek je upravičen poslati dva in več delegatov, kar je posebej važno za bližnje naselbine, za odaljene, pa naj odseki sami določijo po svoji zmožnosti število delegatov ali pa če več odsekov pošlje enega delegata in tako zmanjšajo večje izdatke. Delegati naj bodo v Torontu če je le mogoče v soboto dne 29 julija, kajti z tem bi znatno olajšali delo Konven cije, namreč da se pregledajo blagajniške knjige v soboto zvečer in v nedeljo se pa nadaljuje Konvencijo z poročili in pa njenimi zaključki za bodoče delo. Zato naprošamo tajnike odsekov, da nam čimprej sporočijo imena izvoljenih delegatov. Svoja predstavništva pa lahko pošljejo tudi druge naše ustanove in na prvem mestu Glavni Odbor Vzajemne Podporne Zveze Bled ali pa krajevna društva. Stroške za delegate znaša vsak odsek posebej za svoje delegate. Zato je priporočljivo da se v to svrho priredi bidisi prej ali potem kako zabavo za kritje nastalih stroškov. Delegati ob prihodu v Torontu naj se priglasijo na Zvezni naslov 206 Adelaide St. W. Toronto 1, ali telefonom WA-7760. To enako velja za brzojavni pozdrav in čestitke drugi redni Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev. Izvrševalni tajnik, Ludvik Troha. čanja, član tajništva Glavnega odbora ZSM. Zofka Repovš, pa tizanka 4 brigade "Matija Gubca". Jože Šubelj-Sine, brigadni sekretar SKOJa 26 div. Bejan Polak, podpolkovnik, komandant 2 brigade "Ljube Sercerja" 14 divizija, prvak v teku na 100 m. Jože Kljun-Pavle, sekretar SKOJa v 17 brigadi 17 divizije. Franc Majcen iz štajerske, poverjenik Izvršnega Odbora O. F. Franc Popit, član Izvršnega odbora Zveze kmečkih fantov in deklet. Josip Nedog, komisar batalijona, prvak v smučarskem skakanju. Jože Tekalj, sekretar po-verjeništva PK SKOJa za Gorenjsko. Andreja, sekretar Okrožnega odbora ZSM za Ljubljano. Franc Rajter, tajnik pove-rjeništva PK SKJa za štajersko. Dora, član Okrožnega odbora ZSM za Notranjsko. Aleksander, mladine iz Koroške. Božeha Vidmar, brigadni sekretar SKOJa 28 divizije. Franc Kočevar, Major-ko-mandant 15 divizije. Hine Bratuž, komisar batalijona, tekač na 1500 m. Pavle Boje, član PK SKOJa za Slovenijo. Niko Belopavlovič, član tajništva glavnega odbora ZSM. Vane Groznik, komisar batalijona 15 brigade. Franc Marolt, sekretar okrožnega odbora ZSM., Ribnica. Zdenka Rupe, sekretar okrožnega odbora Novo Mesto. Srečko, miner iz I brigade "Toneta Tomšiča". Kastelic, štirinajstletni mi-traljezec I batalijona VOS. Ivanka Bricelj, članica tajništva glavnega odbora ZSM. Miško Kršen, član hokejskega moštva državnega prvaka "Ilirije." Vinko Hafner, član Pokrajinskega Odb. ZSM., za Gorenjsko. Franto Komelj, komisar batalijona iz štajerske. Hilda Birkelbah, član tajništva Gl. odbora ZSM. Davorin Cek, mladinec iz Primorja. Matija Knap, član pok. odb. ZSM. Iztok N., član PK SKOJa za Slovenijo. Junaška obramba Sevastopola Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Strojničar, Ivan Bogatir S Gališev sno prijateljstvo in sodelo vanje z našimi zavezniki tu-Vodja partizanov je pri-idi po vojni, posebno z yeli- znal, da so zavezniki precej pomagali z dovažanjem potrebščin po zraku, toda že po lastni naravi taka pomoč ne more biti obsežna. Je kot kapljica vode v morje. Toda pristavil je, da je dostavljanje potrebščin po zraku odpravilo partizanom problem težavne in nevarne transpor-tacije. Mesto, da prevažajo potrebščine peš ali jih vlači jo z voli iz enega kraja v drugega, sedaj partizanska komanda daje direktivo letalom, kje jih naj spuste na zemljo. Moč svoje armade po šesti nemški ofenzivi letošnjo zimo je Tito na kratko opisal s temi besedami: "V dobi med šesto ofenzivo in današnjim dnevom se je večina naših divizij številčno povečala od 10 do 40 odstotkov. Poleg tega smo ustanovili nove divizije in brigade, tako da smo lahko formirali več vojaških zborov in zvišali celoto na precej zborov." (Vsled opreznosti se ne sme navajati točnih po- partizanski železnici, šel sem skozi partizanske pat- role ob cesti. Opazoval sem datkov. Op.) procesijo kakih dveh tuca- Titova armada sestoji: tov ustraških in četniških 44% iz Srbov, 30y4 iz Hrva- ujetnikov in obiskal zadnje tov, 10% iz Slovencev, 5% zasedanje kongresa protifa- iz Črnogorcev, dva in pol ko Britanijo, Združenimi dr žavami in Sovjetsko unijo." Prišlo je poročilo, da se tisoče nemških čet zbira v severozapadni Bosni, ter prodirajo v ta sektor. Tito je bil vprašan, če bo preselil svoj sedanji stan "Morda, morda pa ne," je odgovoril. "To ne pomeni dosti. To je druge vrste vojna Akoravno bi močni nemški skupini bilo mogoče prebiti se čez gorovje po poznanih cestah, je poročal Talbot, nimajo Nemci zadosti moči, da bi obdržali kraje, skozi katere bi prišli in partizani bi jih obkolili od zadaj. Zavezniški vojaški izvedenci prikazujejo, da sestoji partizanski način vojskovanja z umikanjem pred tanki, nato pa od zadaj udarijo po Nemcih in odsekajo sovražnikovo pehoto. Kadarkoli Nemci prodirajo, drže le zemljo na kateri stoje, in vsaka njihova kolona se mora boriti na dveh straneh — spredaj in zadaj. To je proces, o katerem pravijo, da nemška vojska "lovi svoj VELIKI PIKNIK V JORDANU Tukajšna združena društva in organizacijski odseki južnoslovanskih priseljencev, prirede skupno veliki piknik v nedeljo dne 23 julija pri dobro znanih rojakih Plut in Kump v Jordanu. Začetek ob 12 uri dopoldne. Poleg razne zanimivosti, namreč na ražnju osvrte koštrune, pa tudi nekaj za tolažbo za suha grla, za ples bo igral Orkester iz Thorolda. Medtem za prvo mesto kraljice piknika tekmujejo med sabo tukajšne rojakinje. Čisti dobiček je namenjen našim trpečim bratom in sestrami v stari domovini. Z govorom na pikniku bosta nastopila George MateŠič, urednik Edinosti in Marijan Križič, urednik Novosti. Uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane, da se vdeleže tega velikega piknika. Pokažimo, da smo res zvesti sinovi in hčere našega junaškega naroda v njegovi najtežji borbi za svobodo in enakopravnost. Nepozabite v nedeljo dne 23 julija! Vas vabi prireditveni odbor: POZOR VVINDSOR IN OKOLICA Mestni krožek slovenskih, hrvatskih in srpskih žena za pomoč narodom Jugoslavije in njenim zaveznikom, priredi "LINEN SHOWER" za naše begunce in ranjence v Egiptu, Italiji in Malti. "Linen Shower" zabava se vrši v soboto dne 22 julija v prostorijah 1223 Drouillard Rd. Vsled tega poživljamo in uljudno vabimo vse Slovenke, Hrvatice in Srbkinje iz Windsorja in okolice, za obilno vdeležbo. Glavna svrha zabave je, da se zbere čimveč razne obleke, perila in posteljine za naše brate in sestre v stari domovini. Posebe apeliramo na Slovenke, da se nam topot pridružijo v večjem številu, če pa kateri bi ne bilo mogoče se vdeležiti, lahko prinese darilo v ta namen